Stev. 81. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in ponedeljka ob 4 popoldne. L rednUoo L'Kc* St. Frančiška AsiSkeca f nadstr. — V>'- dep:^ rij se f0*1!')0 n«Jnift\M Nctrankira-.ia pisma se ti« ^icjcnfo in rokopisi se ne \Tačajc. rdi;jtelj Ir c£L 1 eleion uredništva in uprave štev. 11-57. Narcfniua zeaSa Za ceio leto . .-.....K 24* — ra p^ leta................. 12"— ra tri . .................... 6"— 7j redeljsko izdajo za celo leta........ 520 rt fel leta ......................„ 2*50 V Trstu, v «r#do, dnt 5. mala 191$, Letnik II. VEČERNA Posamezne StevIJke se prod.ijap pa 6 vinarjev, zastirele Številke po'10 vinarjev. Ogla-I se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolon« Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm pa 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanicc, oglasi denarnih zavodov ...............m "i 20 vlo. Oglasi v tekstu lista do pet vrst. .'........K 5 — vsaka nadaljna vrsta . . . . ;........2*— Mali oglasi po i vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnine lr reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno te upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. 1'prava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančlSk« Asi&ega SL 20. — PoStnohranilnični račun St. 841.652. GRADEC, 5. (Cenz.) Vojaški sotrudnik »Tagesposte« poroča: Bitka v Galiciji se nadaljuje in ima na vsem delu fronte še značaj vojne v kretanju. Tu prodirajo zavezniške čete z občudovanja vredno dr-zo\ itostjo. Kakor se zdi, so znatna ruska ojačenia na poti iz vseh smeri. Odločilno za izid velike akcije ie napredovanje v ozemlju južno od Gorlic. Ce se nam posreči tamkaj, da pridobimo tal še dalje proti vzhodu, potem se pač težko vzdrži ruska fronta ob duklanski kotlini. Ni neverjetno, da ne bi se tudi ob vsem karpatskem grebenu ne začela nova velika borba tn da stojimo pred gigantskimi boji, ki se bodo bili od Nide do Bukovine. Hindenburg nadaljuje svoje operacije v severozapadni Rusiji; najbrž pride kmalu njegov glavni udarec. Na Flandrskem je novi nemški napad dosegel znatno pridobitev ozemlja. Položaj Angležev in Francozov pri Ypernu zadeni a oostalati resen. Z nemibo-rusktta boiftča. Nemci v okolici Libave. HAAG, 4. (Cenz.) „Daily Chroniche" poroča iz Petrograda: Iz Rige poiijajo konjico proti Libavi, kjer so v tamkaj ni okolici ugotovili številne nemške patrulje. Sovražne torpedovke so se pojavile v Ri-ganskem zalivu in videli so jih tudi še dalje proti severu. Strahoviti učinek nemških bomb na Bialistok. PETROGRAD, 3. (Kor.) »Rječ« opisuje strahoviti učinek nemških letalskih bomb na Bialistok, ki so ubile več oseb, razbile skoro vse šipe, porušile mnogo hiš in poškodovale vodovod in sinagogo. Nemški napad na Alandsko otočje? GEFLE, 4. (Kor.) Neka semkaj prispela jadrnica je javila, da je včeraj zjutraj pogorel langskaški svetilnik, južno od Ma-riehamna na Alandu. Ker ste se malo prej čuli dve eksploziji, se misli, da so sovražne vojne ladje s streli užgale svetilnik. Pripomba uredništva: Alandsko otočje se nahaja v Baltiškem morju ob finskem obrežju ter zapira vhod v Botinški zaliv. Otočje pripada Rusiji in bi bilo potemtakem soditi, da so bile nemške vojne ladje, ki so užgale zgoraj omenjeni svetilnik. Nemška spomenica o postopanju z nemškimi podaniki na Ruskem. BERLIN. 4. (Kor.) — Posebna priloga »Nordd. Allg. Ztg.« prinaša spomenico o postopanju z nemškim konzulom v Rusiji in o uničenju nemškega poslaništva v Pe-trogradu. V spomenici se na podroben način navaja. na kako brutalen in nečloveški način se je postopalo s člani nemškega konzulata. ki so jih izpostavljali prostaške-mu zasramovanju občinstva ter ravnali z njimi kakor z zločinci. Uradnike, ki so jim preiskali privatna stanovanja in so jim odvzeli denar, so fotografirali in merili za album zločincev. Odvzeli so jim tudi odtise prstov. Vtaknili so jih v nečedne ječe, dobivali so neprimerno in nezadostno hrano ter so jih odpošiljali v najoddalje-nejše kraje brez ozira na morebitne obolelosti in brez primerne obleke. In celo potem, ko bi potom izmenjave morali hiti izročeni, so bili za nekaj tednov dalje zadržani, kakor potom izmenjave iz Nemčije izpuščeni Rusi. Podrobno se popisuje tudi usoda neke. moskovskemu generalnemu konzulatu prideljene strojepiske, Selme Meyer po i-menu. Glede ravnanja s civilnimi osebami, proti katerim ie ruska vlada postopala in se oostopa na nezaslišano surov in nečlo- veški način, se bodo trditve ruske vlade na drugem mestu kritično osvetlile. Spomenica označa na nedvomen način trditve ruske vlade o namišljenem slabem ravnanju z ruskimi osebami na Nemškem za neresnične, konštatira tudi, da so poslanika in njegovega osobja, izvzemši nekaj malih zasramovanj, ki so bila posledica izvenredno izzivajočega nastopanja poslaniških nastavljencev, na nikak-šen način ni nadlegovalo, da je bil temveč za poslanika pripravljen en vlak in da je bil pri odhodu navzoč zastopnik vna-njega urada, napram kateremu poslanik Swerbejew niti besedice ni izrazil o namišljenem nadlegovanju. Popis uničenja in oplenjenja poslaniške palače v Petrogradu vsebuje skoro znana dejstva. Spomenica končuje: To veliko dejanje ruske vlade se lahko najboljše označi z znamenitimi besedami njenega najboljšega prijatelja in takrat opozicijonalnega voditelja Poljakov Dmowskega, ki je v svojem govoru v dumi, ki mu ga je takrat vlada zelo zamerila, prav dobro dejal: »Ruski narod ima marsikatere dobre lastnosti, toda vlada je azijatska.« Nemiri na Ruskem. STOCKHOLM, 3. (Kor.) Petrograjska brzojavna agentura javlja z 23. aprilom iz Moskve sledeče o nemirih: Glavni poveljnik m^sta Moskve daje do vseobčega znanja, da je 18, aprila vsled draginje živil prišlo na Preobraženskem trgu do neredov, ki jih je policija takoj potlačila. 21. in 22. aprila je po 7. uri zvečer na Premiji ponovno prišlo do neredov, ki pa niso bili v nikakšni zvezi z draginjo, temveč so imeli izključno značaj huliganskih izgredov, tako z ozirom na sestavo množice kakor z ozirom na njeno početje, ki se je izražalo v lučanju kamenja in razbitih steklenic na policijske organe. Glavni poveljnik opozarja prebivalstvo Moskve na to, da se je vse le potrebno ukrenilo, da se znižajo cene za najobhod-nejše izdelke, radi česar upa, da se bo mestno prebivalstvo popolnoma mirno zadržalo v svesti si tega, da bi mogli taki neredi v notranjosti države, zlasti v Moskvi, v srcu Rusije neugodno vplivati na razpoloženje sijajne ruske armade in koristiti samo sovražnikom Rusije. Glavni poveljnik apelira na zdravi razum prebivalstva ter istočasno razglaša, da je vsako zbiranje na ulicah prepovedano in da se bo proti kalilcem miru najodločnejše postopalo. V zvezi z nemiri v Moskvi je neka odredba moskovskega mestnega glavarja, ki obvezuje hišne posestnike, da imajo vse dohode od ulice od 6. ure zvečer do 6. ure zjutraj zaprte: kršiteljem odredbe grozi denarna globa do 3000 rubljev, oziroma zapor do treh mesecev. Ekplozija v tovarni za razstreliva v Ochti. PETROGRAD, 4. (Uradno.) Pri eksploziji v tovarni za razstreliva v Ochti 29. aprila je bilo od 278 delavcev, ki so se v trenutku eksplozije nahajali v tovarni, 26 ubitih ali pa tako ranjenih, da so umrli za poškodbami. 59 delavcev so prepeljali v bolnišnico, 43 pa jih pogrešajo. V delavnicah za patrone so bili ubiti 4 delavci, tri so pa morali prepeljati v bolnišnico. Od 18 vojakov, ki so stražili tovarno, jih je bilo It mrtvih, 4 pa so prepeljali v bolnišnico. Vseh skupaj je bilo ranjenih 63 oseb, poleg njih pa še 34, ki ne pripadajo tovarniškemu osebju. 41 oseb je bilo ubitih ali pa so umrle za poškodbami. 43 se jih pogreša. Skupno število žrtev znaša 147, katerim pa je treba prišteti še 34 privatnih oseb. Obsodba nemških ujetnikov. LONDON, 4. (Kor.) Obsodba vojnega sodišča nad nemškima oficirjema, ki sta bila ubegla iz ujetniškega tabora, von An-dlerjem in von Sanderslebnom se glasi na 28 dni ipora za vsakega, oziroma na prisilno delo. Dogovor med Francijo, Anglijo in Rusijo glede zaplenjenih ladij. PETROGRAD, 4. (Kor.) Rusija se je pridružila dngovoru med Francijo in Veliko Britanijo, tičočemu se priz, izvršenih v evropski vojni. Brez opozoritve torpediran parnik. LONDON, 4. (Reuterjevo poročilo.) Parnik »Minterne« je bil včeraj zjutraj v l ližini Scillyjskih otokov torpediran brez -redidoče opozoritve. Moštvo se je rešilo, ko je ves dan veslalo v manjših čolnih ob težkem viharju. Torpedirani ameriški parnik. ROTTERDAM, 4. (Kor.) »Nieuwe Cou-r. nt poroča iz Londona: Ameriški oarnik »Gulflight« iz Port Arturja (Texas), ki je bil 15 milj od otokov Sci!Iy od nekega nemškega podmorskega čolna torpediran, ki je potem takoj izginil, je bil najden od dveh patruljnih plovil. »Gulflight«, ki je imel na krovu olje, se ni potopil. Kapitan je na posledicah pre-stanega strahu umrl. Dva moža, ki sta skočila v morje, sta utonila. Vojn Tirfllt prm trospoNzno. M za lanliiele. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 4. (Agence Tel. Ottom. Milli.) Glavni stan poroča: Na dardanelski fronti je sovražnik, da bi nadomestil izgube, ki jih je imel na levem krilu pri Ari Burnu, in premagal težave, v katerih se je nahajal, danes zjutraj pod zaščito svojega brodovja poizkušal izkrcati čete na obali pri K aha tepe, južno od Ari Burnu. Te Čete pa so bile popolnoma pognane nazaj v svoje izkrcaval-ne ladje. Včeraj ponoči so naše čete, vkljub ognju sovražnega brodovja od treh strani, napadle Sedd II Cahr in pregnale sovražnika iz njegovih okopov. Ko ie napočil dan, je brodovje s svojim neprestanim srditim ognjem rešilo sovražnikove čete, da niso bile vržene v morje. Ob tej prfllki smo zajeli tri nadaljne, popolnoma nepokvarjene strojne puške z municijo vred, ki smo jih danes uporabljali v boju proti sovražniku. Danes dopoldne je rusko brodovje pol ure brez uspeha obstreljevalo nezavarovano vas Ighne A dana in se je nato u-meknilo. Na ostalih bojiščih se ni zgodilo nič pomembnega. Francoski korporal o bojih na Gali-poljskem noluotoku. CARIGRAD, 2. (Kor.) Ujeti francoski korporal Emyl pripoveduje: Pripovedovali so nam, da turški vojaki nosijo široke hlače, zelene robce in rdeče fese, z dolgimi modrimi čopi. Zelo smo se torej začudili, ko smo, prišedši na kopno, zagledali turške vojake, kakor so v resnici. Turški vojaki izrabljajo na občudovanja vreden način ozemlje. Ko so granate naših oklopnic eksplodirale nad turškimi zakopi, smo mislili, da so. bili tamkaj ubiti vsi turški vojaki. Ni pa trajalo dolgo, pa smo jih videli, kako so sredi oblakov dima skakali okoli kakor jerebice in se v zakopih hitro zarivali v zemljo. Tako so se sredi ognja približavali obali. Ni nam niti najmanje prihajalo na um, da bi nam mogel biti umik odrezan z boka, ker smo bili vendar v dosegi vojnih ladij. Ko pa smo hoteli prodirati, smo se videli tik pred vašimi vojaki, ki so prodirali v dimu in granatnem ognju. In ko smo hoteli napraviti fronto proti onim, ki so prihajali s strani, smo našli pod seboj druge turške vojake z nasajenim bodalom, ki so se pripravljali, da nas napadejo. Krivo, da smo bili ujeti, je bilo pripovedovanje naših častnikov, ki so nam obetali, da zelo lahko preženemo turške čete in jih presenetimo. Ko pa so prihajali z nasajenim bodalom vedno bliže proti nam, ne da bi bili oddali kak strel, so nam klicali naši častniki, naj se ne bojimo, češ, da Turki nimajo patronov. Tako je prišlo, da smo bili na majhno razdaljo izpostavljeni strahovitemu ognju. Naše levo krilo, ki je imelo velike izgube, je moglo le s težavo pobegniti v čolne. Polovica naših čet, ki so se izkrcale prve, je poginilo. Ko smo se potem izkrcali mi drugi ob jutranjem svitu, smo videli v čolnu, ki je zadel na suho, nekega našega višjega častnika, ki je zaklical svojemu sosedu: »Okrog 5000 mrtvih v peturnem boju! Naša brigada je skoraj uničena! Namesto izkrcavanja novih čet naj bi nam rajši poslali čolne, da spravimo vanje ranjence, ki leže po tleh!« Te častnikove besede so omajale moralo našega bataljona. Zavedeli pa smo se popolnoma te resnice, ko smo korakali preko trupel mrtvecev in ranjencev ter se tresli pod nesrečo, ki nas je čakala. Ujetnik je končno izjavil, da obžaluje sicer, da je zašel v ujetništvo, a se tolaži z mislijo, da se je vdal tako hrabri armadi. Kos uniforme, je dejal, ki mu je bil iztrgan, ko je turški vojak, hoteč ga usmrtiti, potegnil nazaj svoj bajonet, ko je spoznal, dase vdaja, da shrani. »Pokažem ga»« je dejal, »svojim rojakom, ki vas ne poznajo, kot dokaz vašega značaja.« Ujeti angleški in francoski oficirji v Dardanelah. CARIGRAD, 2. (Kor.) Angleški in francoski oficirji, ki so bili ujeti od nas v bojih na kopnem pri Dardanelah, deloma v Dotoolienih podmorskih čolnih, so: stot- nik Paul Remhel (iz Nantesa), poročnik Les Fort (Rouen), stotnik Macdonald(Av-stralija), poročnika Eryel in Ensicoeden (Avstralija), Estoks (Anglija), Hagad, Eck-sere, Care, Perpers, Pamer in Fitzgerald (vsi iz Londona). Sveta vojna. CARIGRAD, 4. (Kor.) Poslanca iz Ho-deide sta dospela včeraj semkaj ter sta prinesla prve direktne vesti iz Yemena. Izjavila sta, da so se takoj, ko se je zaznalo az obznanilo dšihata, vsa plemena s svojimi poglavarji koncentrirala v Ho-dejdi. pripravljena, da branijo tla domovine proti sovražnikom in korakajo tja, kamor jim zaukaže turška vlada. Vojna v kolonijah. LONDON, 4. (Kor.) Neki Reuterjev brzojav iz Kapstadta poroča: Bojne sile generala Botha so zasedle 2. maja Otjim-bingwa. 28 Nemcev je bilo ujetih. Izgube linijskih čet znašajo 3 mrtve in 2 ranjena. Joponsko-kitojsk! spor. LONDON, 4. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Pekinga: Kitajski odgovor na japonsko noto vsebuje sledeče točke: 1. Šantung je rešen. 2. Mandžurija. Kitajska dovoli japonskim konzulom pravico, da so v kitajskih sodiščih pri razpravah vseh kitajsko-japonskih deželnih sporov navzoči. 3. Hanverhping. Kitajska privoli, da se družba ne konfiscira za državo, ampak popusti japonsko-kitajskemu podjetju. Kitajska objubi tudi, da ne najame nobenega tujega posojila v svrho izplačila japonskih zadolžnic. 4. Noben teritorijalni odstop, kakor je bilo že dogovorjeno. 5. Kitajska v vprašanjih, ki se tičejo o-rožja, municije in svetovalcev železnice Jangtse ne odneha, pač pa v vprašanjih šol, cerkev in bolnišnic in priznava Japonski predpravice v Fukienu. 6. Vzhodna Mongolska. Kitajska odneha v vprašanjih železnice, trgovskih pravic in lokalnih posojil. Lahko se reče, da se je Kitajska odpovedala Fukienu in vzhodni Mongolski, da prepreči z vsemi sredstvi konflikt z Japonsko. Prihodnji teden pokaže, če bo to tudi mogoče. PETROGRAD, 3. (Kor.) »Rječ« piše v svojem tedenskem pregledu: Nekako vznemirjenje so povzročili dogodki na daljnem vztoku. Kitajska vlada sploh ne more izpolniti zahtev Japonske, ne da bi se kompromitirala v očeh javnega mnenja v deželi. Z obžalovanjem konstatiramo, da izvršuje japonsko časopisje z o-stentativnimi grožnjami kljub zagotovilom Okome glede mirne rešitve spora, prevelik pritisk. Upoštevati je, kako otežkoče-nje bi bilo za politični položaj, če bi prišlo tudi na daljnem vztoku do vojnih dogodkov. LONDON, 3. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Pekinga: Včeraj je Kitajska odgovorila na izpremenjene japonske zahteve. Japonski poslanik, ki smatra nekatere kitajske pritožbe kot neupravičene, je izjavil, da mora japonska ponudbo glede izročitve Kiavčava preklicati. Hemfllii in Italijo, FRANKFURT a. M., 4. (Cenz.) „Frankfurter Zeitung" poroča iz Milana: Nemški poslanik knez Bulow |e imel včeraj enouren pogovor z italijanskim ministrom za zunanje stvari, Sonninom. Popoldne je konferiral ministrski predsednik Salandra s Sonninom in je nato odšel h kralju ter mu podal daljše poročilo. Zvečer je Salandra še enkrat konferiral s Sonninom. Sirska poslanska zbornici BUDIMPEŠTA, 3. (Kor.) V popoldanski seji je govoril poslanec Aladar Oedeon (ustavna stranka) proti predlogi. Poslanec Ferdinand J u r i g a (Slovak) je razpravljal o razmerah kmečkega prebivalstva in je zahteval ustanovitev- dobrodelnih odsekov v posameznih vaseh in občinah, kakor tudi prepoved alkohola. BUDIMPEŠTA, 4. (Kor.) Zbornica je nadaljevala generalno debato o proračunskem provizoriju. Poslanec Josip S e r e n y i (ustavna stranka) je izjavil, da vsled strankinega stališča odklanja predlogo. Nato je povzel za besedo ministrski predsednik grof T i s z a in* je naznanil zbornici avstrijsko vojno poročilo. (Viharni Eljen-klici.) Ministrski predsednik: Božji blagoslov počiva nad zveznima državama in nad v tem boju za življenje in smrt z nadčloveško silo se bojujočim ogrskim narodom. Pri teli besedah ministrskega predsednika se je dvignila vsa zbornica in vzklikala več minut. Poslanec Albert A p p o n y i: Čestita zbornica! Mislim, da se noben član čestite zbornice v tem slovesnem trenotku ne bo zgražal, če se odpovem običajni navadi in prosim tudi ministrskega predsednika za besedo. (Čujte! Cujte!) Kar mislim reči sedaj, je to, da izrazimo veselje, zahvalo in občudovanje onim junakom, ki so povzročili sedanji razveseljivi preobrat v vojni. (Živahno odobravanje.) Prosim zbornico, da izreče soglasno svojo zalivalo in svoje priznanje zveznim armadam in naj se seja začasno prekine. (Dolgotrajno odobravanje in Eljen-klici.) Predsednik Beothy: Menim, da je razpoloženje zbornice tako, da ni nobenega Ogra, ki ga ne bi navdušilo ravnokar od ministrskega predsednika naznanjeno poročilo. Pod vplivom te vesti predlagam: Zbornica naj izrazi svoje veselje in brezmejno navdušenje za armado in zvezno armado. Zbornica naj čestita Njegovemu Veličanstvu, našemu Najvišjemu vojskovodji. Končno naj zbornica pozdravi vnovič našo hrabro armado. (Živahno odobravanje, Eljen-klici.) Zbornica je to sprejela, nakar je bila seja suspendirana. Po suspendiranju seje se je nadaljevala debata o proračunskem provizoriju. Posi. Szterenyj je poudarjal, da vlada ni poskrbela za vzdržanje gospodarskega življenja in da ni nič storila za ublaženje brezposelnosti. Govoril je nato o dobavah za armado z gledišča soudeležene ogrske industrije. Kar se tiče preskrbe z živili, ni bila vlada nikakor na višini svoje naloge. Nemčija je takoj po izbruhu vojne odpravila carino na žito, pri nas se je pa odpravila par dni pozneje, ko je edini trg, odkoder bi se bila mogla uvažati pšenica in rž, Romunska, izdala tozadevno prepoved izvoza. Ministrski predsednik grof Tisza: Odprava carine tudi ne bi bila nič koristila. Posi. Szterenyi: Tudi določitev maksimalnih ceir je prišla prepozno. Nadaljna zapreka ie bila, da se ni uvedla splošna rekvizicija. Potem ie vprašal govornik, kako namerava vlada ravnati s prihodnjo žetvijo s stališča javne prehrane Ogrske, Avstrije in Nemčije. Govornik smatra za potrebno, da bi vlada vodila vso žetev. Vprašal je potem, kaj je z gospodarskimi odnošaji napram Avstriji. To vprašanje da je sedaj nujnejše, nego kedaj prej. Nagodba poteče leta 1917., toda pri sklepanju miru bo avstro - ogrska monarhija nastopala kot enotno telo. Mir se sklene v imenu Avstro - Ogrske; toda dotlej se morajo rešiti naši gospodarski odnošaji napram Avstriji, ker bi sicer moglo nastopiti stanje vezanosti, ki bi znalo pozneje imeti škodljive posledice. Govornik je končno zahteval pošteno preskrbo invalidov in je na-svetoval, naj se v ta namen uvede poseben davek, ki naj ga plačujejo vsi tisti, ki niso bili v vojni. Končno je govornik odklonil proračun zaradi svojega strankarskega stališča. Seja se je nato prekinila in potem nadaljevala ob 3 popoldne. Posi. Elemer Pressly je odklonil proračun. Posi. Teodor Batthiany je označal kot absolutno zapoved človečnosti in pravičnosti, da dobi vojak volilno pravico, ki je bil v vojni. Priključil se ie predlogu posi. Szterenvija za uvedbo posebnega davka v namene preskrbe invalidov. Govoril je nato o časniški cenzuri ter prešel potem na vprašanje gospodarse nagodbe z Ogrsko. Glede notne banke je poudarjal, da bi se po njegovem mnenju že sedaj morala ustanoviti samostojna ogrska banka in da smatra to rešitev za mogočo. Govornik je nato govoril o vprašanju gospodarske unije med Nemčijo in monarhijo. Menil je, da bi bilo nevarno forsiranje te carinske unije, ker bi bil tako enkrat za vselej storjen konec industrijalizacije Ogrske. Ko je nato še govoril posi. Zboray, se je razprava prekinila. Prihodnja seja jutri. Dnevni red: Nadaljevanje današnjega. Na koncu seje so bile podane interpelacije. Hrvatski minister grof PeiaJevic. BUDIMPEŠTA, 5. (Cenz.) Minister za Hrvatsko grof Božidar Pejačevič, ki je, kakor je znano, interniran na Francoskem, je brzojavno naznanil svoje sinu Marku v Budimpešti in prav tako tudi drugemu sinu Elemerju v Rimu, da so ga odpravili v veliko bolnišnico v Orleans, kjer ga bodo operirali na ledvicah. To vest so sporočili tudi ministrskemu predsedniku grofu Tiszi. Mraa ti. „VEČERNA EDINOST- §C 81. V Trstu, dne 5. maja 1915 Hrvctski sc'iOr. ■h svtari, predvsem podaljšanje hr-o - ogrske nagodbe. Otvoritev in ZAGREB. 5. (Cenz.) Hrvaški sabor se najbrž snide v prvi polovici meseca junija. Zasedanje bo trajalo le malo časa. ker se skliče sabor le za to, da reši nekaj nujn vats odgoditev sabora se ukrene z najvišjim reskriptom. Zographosu podtaknjene Izjave. ATEN t, 3. (Kor.) »Agence d'Athenes je pooblaščena izjaviti uradno, da ni minister za zunanje zadeve Zographos nikdar d ampak v trenutku, ko bodo razmere povoljne. Vzrok temu je, da se hoče štediti s človeškim življenjem, ker vsaka ofenziva mno^o zahteva. Sodeč po Borojevicevih izjavah, name-ruje avstro-ogrska vojska voditi v Karpatih rozicijsko vojno, ki sama po sebi ne dovaja uo odločitve. Zato moramo biti pripravljeni. da se — kdaj, to se ne ve — pozicijska vojna vendar tudi v Karpatih iz-preineni v odprte bitke, kakršnje so bile pri poslednji ruski ofenzivi. vsem tistim vznemirljivim vestem In se ne damo odvrniti od prave poti, dotlej se nam ne more nič zgoditi. Pred sto leti so rabili pretvezo, da hočejo urediti razmere Poljske, Italije in Nemčije in po poraženju Napoleona naj bi bil parižki mir v podlago za politične razmere Evrope. Tudi sedanja vojna je nastala baje v zaščito malih držav, Belgije, Srbije in Balkana sploh Nu, analizirajmo nekoliko: Francija gotovo ne misli na nič dru- Borojevic je omenjal tudi izgub, spoje- zega, nego na svoji v letu 1871 izgubljeni ^ nih z ofenzivo. Kako so se v tem pogle- provinciji — misel na revanšo, netjena 40 - dalTzSav"'JkiTh1eWpHobčiTneki*bu- du izperemenile razmere od starih vojen j let, naj končno prinese svoje sadove. An--ki list in poniitiM'ila potem dva sem! Potrrežijivi ljudie so izračunali, da glija se bori za svojo supremacijo na morju, iVJt-.1 | je v trojanski vojni, kakor jo opeva lio- za svojo trgovino proti državi, ki najbolj I mer, padlo in bilo ranjeninih nekaj nad — ogroža pridobitve angležke večstoletne poli imunske ljudi. Danes pa pada toliko ljudi že v : tjke. Rusija ni dc kakem večjem patruljskem spopadu. Časnikar, ki se je razgovarfal z Boroe Sei e st z\ Jo lista. ikutivoega odbora tu konservativne stranke. BI KAREŠT. 4. (Kor.) Včerajšnja seja; ksekotivnega odbora ranke, ki jc trajala od 9 ećer, jc končala z glasov ia. naj se izreče Marghilonianovi stran-zauj iii_a. Zaupnica voditelju stranke jc la sprejeta z proti 2o glasovi. Žele7niški promet med Bolgarsko in Turči?o. SOFIJA dobila na bojiščih daljnega vzhoda dohoda k odprtemu morju in ga išče sedaj v Evropi, hoče imeti Bospor, potre- iir za ni! u^l Freie Presse . v polnem obsegu navedene Boroievićeve izjave, ker je vsikdar zanimiv ) slišati, ko govori general, ki dobro pozna stvari. \ sekako pa bo ta razgovor dobro siitžil javnosti, da si ustvari svoje inaenje o dogodkiii v Karpatih, da izve: 4. (Kor.» xAgence tel. bu!gare« ! č^sa se želi in koliko se more za sedaj' bledeče naznanilo: Nekateri so- Boroievič se ni spuščal v prorokovanja, s<> poročali, da je železniški pro- ampak je konstatiral le suha dejstva, ka- r» * -* * . T"____... t'i\'iifiii i _.v._______»-1/ . ^ * i A o 1 B za i za' zg< da ganjo m Turčijo ustavljen a.i čas. Po naših iz kompetent-dobljenili informacijah promet ni temveč samo nereden, kar po-P remi kanja turških čet in pa xih vn saških obla>ii. ki so sma-iotrebn . tla vozijo na turškem osebni vlaki po noči. Govor švedskega kralja. KMOLM. 3. (Kor.) Na gostiji, ki 1» mesto Gothenburg ob priliki a oklopniače »Sverige . je imel vor. v katerem je dejal med dru-vetovni požar, ki ie grozil tolike postal naposled resnica in divja n Do o dež dase bo kršna so, *er je indirektno priporočal javnosti, naj bo potrpežljiva! Stoletni«!. Državni poslanec I. S e d 1 a k priobčuje v Lpraški .Union4*: Strašni porabi, ki ga je v letu I8i2. doživel \eliki vojskovodja, je l il vidi v vsakemur, ki bi mogel motiti te njene kroge, dednega sovražnika. In ker bi Avstrja po svojem geografičnem položaju, po svojih stoletnih odnošajih do ju g o-slovanskih narodov, po svojih bojih proti Turkom mogla postati tak nekdo, se je treba bojevati proti njej, pa naj še tako slovesno izjavlja, da ne misli na nikaka r zširjenja svojih ozemelj. Za Avstrijo je ta vejna obrambna vojna. Mi moremo poleg omenjenih pretvezno „veliki u ide'; nasprotnikov s ponosom postaviti našo Avstrijo kot državo narodov, ker so se narodi Avstrije in nje posamezne države,•izlasti Češka in Ogrska, združili, d a so najprej odvrnili turško nevarnost, a bodo sedaj, ko je ta nevarnost si požar, ki je grozil toliko na kongres, ki se je začel v septembru In t nar->ic-d resnica in divja ]gi4t se je bavii poleg druzega tudi z ure- j na tej sedaj se je posrečilo vzdr- davijo stvari P ljske, Italije in Nemčije, iz ostat5, ■!■ izven boja. Nadeju. i se kratka: z narodnimi državnimi območji. Po- moren o s r< ;»o Najvišjega ga anja dunajsk.ga kongresa niso še do pel2 /j naprej- Ncvarrost za nas. co Z2kji čka, ko je dne :>6. februarja 1815 m »kljivo podlago, le:eni v - . i b«*rbo. sedi' presenetila svet vest, da je Napoleon zapu- Avstrije pra kakor jc bila ob začetka voj-začetka smatram za svojo neizo-3lžnost, da se Janji svetovni vojni vzdrži m isce levtralnost. kar je našlo v deželi j bravanje. Kralj je končno izra- j nihče niti v besedi niti v de- | š-il otok Elba, došel v Francijo, ter da ns-bi;a novo voj>ko. Ali julij 1815 je prin ^el v interesi! domovi- bitko pri \V. terloo — zaključno dejanje Na-;ss„ n^ tragedije. Napoleon je bil i odo o. da ne bo storil, kar otežkočiti položaj Švedske. littrartnii tetefnild promet. Korespoad nčnibiro nam javlja 4. t. ns. lavne govorilnice na Nižj*-Avs'ri *kem, A V! tV Zg ijsfcem, Solncgraškem. Šajerskcm in _____m so zopei odprte za notranji (avstr.) merurbarni pri alni telefonski promet v no-tran^tm prvega pasu razdalje 50 km zračne črte. Z naročniki, spadajoč mi v pni pas defitivno premagan! Leta 19!5. nam prinaša torej stoletn;co \elkh prevratov, ki jih je Napoleon-deloma bi moglo j^višil, deloma nameroval, ne da bi jih mo-! gel dovesti do dovršitve Trije monarhi: cesar Franc I, Avstrijski, car Aleksander Ruski in kralj Vfljelm 11. P. uski so vmarširaii zmagovito v Pariz, napravili gospodstvu Napoleona konec, ustvar li dne 26. septerrbra 181.r>. sveto alijanco in si obljubili medsebojno — če tudi le s splošnimi besedami —, „da se bodo na notranji upravi svojih držav in v mednarodnih razmerah ravnali ezija, Moravska, Tirolska, Koroška, Kranjska s<. m re občevati uporafcl.ajoč ja\ne ,o\o- In ce na Nižje- in Zgorn'e-Avstri.skem, Solnc^ra -o v vp< sp'o'i d -uVč.ne k interurbannemu govoril nem u jtc metu. n ce na iNizje- m ^.gurn e-rtVNii,anwu, r\a, /.t* ia uds »«»iu ra-ktm, na S ajers' em in Češkem, ako vratov presojamo in ocenjujemo k po x v prihajajoče naročniške postaje čemo, ali eno moremo zaključiti ne 4 r-..:' n« lr in«*rnrfiarru>mti irnvoril- rln cn narnHna stn mlienia. Če Ž General Borsevlf o položaju. predigra Napoleonove dran:e. Bitka narodov odpravljena, svojo nalogo umevali v mo-16., 17. in 18. oktob-a 1813, v kateri so , dernem smislu,d a n a j j i m u j e d i n j e n je Slovani Evrope v veliki meri sodelovali, je v obdonavski monarhiji ustvari kot drugo dejanje odločila proti Napoleonu; j t i s t e koristi, ki jih v drugih na-zddo se je, da osvobo evalna vojna povrne rodno enotnih »državah donaša nar dom Evr pe doLo zaželjeni mir in du- ta narodna enotnost sama. to je naša velika misel v tem boju; podlagi morejo vsi narodi Avstrije kar so narodno in so bil . Tu moremo za svoja narodna stremljenja in tudi z i druga kraljestva in dežele najti nepre-s katero j e braniti vico do ekzistence, in s te podlage moremo svojemu vedno hranjenemu programu končno pripomoči do veljave. To je bila tudi bistvena vsebina naukov našeg i Palackega ! * * * Nada'jnja zaključna izvajanja Sedlakova je zasegla cenzura. Težo teh izvajanj za nas in za monarhijo — vidimo mi za sedanjost in bodočnost v onih pasažah, kjer avktor opozarja na geografični položaj monarhije, na nje stoletne odno-šaje do jugoslovanskih narodov in na zgodovinske boje proti turški nevarnosti! Kajti mi ne vidimo tu le konstatacije dejstev, marveč zveni z teh poslednjih tudi preresno posvarilo bodočim državnikom te monarhije, kaka bodi politika države napram Jugoslovanskim narodom na jugu v modernem smislu, ako hoče res postati to. kar je bilo Rusiji — po Sedla-kovem v povod za sedanjo vojno proti Avstro-Ogrski: ako hoče postati tisti nekdo, ki bi mogel motiti k i o g e Rusije na Balkanu, ali točneje rečeno: ki si pridobi na Balkanu mogočno sfero političnih in gospodarskih interesov! To je \e iki nauk, ki stopa tako rekoč na dlan iz avstrijsko-pstrijotičnih izvajanj poslanca Sed- azca je d« tičnih ja\n!h gov rilnic drugih, ne po načelih krščanskih naukov >y imenovanih avstrijskih upravnih obm< čij in da si bodo prijem drug dru- gemu pomagali". To je bil novi red, ki pa se ni dolgo vzdržal. Na; že ta čas velikih evropskih pre- kakor ho-neoporečno: da so narodna sm mijenja, če že ne di-rt ktno, izšla iz tega. zadobila svoje potr enje. Kaj pa je bila Nemčija pred len? Kup malih držav, ki so si brez ozira na enotnost V ra ovoru z dopisnikom madjarske-\ Nap«, se je general Boroevič javil o vojnem položaju: plemena često stale ojstro naspreti. Italija je iaka / kako naj bo v bodoče! Ne moremo k: .t n^rach mnnnih r a-t Hi* ni h Hinastii in • , •■ _____ •____,______:: j _ i___ ! je sedaj tak. da stojimo e- nekaterih patrijotov, kakor so tudi drugim zakopani. Kdor leži za- revolucionarna g banja v lta iji in bila v posesti mnogih različnih dinastij in papeževe države in osvobojevalna vojna v Ne i čiji je še le vzbudila narodno zavest " ponovna na Polj- l v varnem zavetju se nahaja seve- skem v prvi polovici 19. stolelja brezvspesiio : pred nasprotnikom, ki od- poizkušala ustanovitev narodnih enotnih dr-Seuaj sino obojni zakopani, žav ukljub vsej često občudov. nja vredni Tako in ne gospodarski bi mo-la volna trajati še mnogo let, požrtvovalnosti posamezrih mož. Istočasno bi se odločila vojaški, ampak samo so nekatere balkanske države zlom,le spone Mi vojaki pa smo za to tu.v turškega gospodstva. neiiiogočiiTK) gospodarsko uničenje vojni. Mi smo tu. da izvojujemo na bo- Ti časi vabijo k primerjanju. Napoleon je hotel ponosni Albion ko ! ^ i k on. o zmago. Ali ofenziva stane ni mogel njega gospodarstva na morju zlo-n ^ žrtev, mi pa štedimo s človeškim miti, da, niti ne ogrožati — premagati s -.1 1 • ! _ _____:. 1________,,: knn«itanli1nim TOnrpfipm • ali ni SP mil no- kontinentalnim zapretjem; ali ni se mu pc srečilo. Da, moglo bi se morda reči z upravičenjem, da je bil to vzrek, da je Anglija z nenavadno energijo najprej z Welling-tonom in potem s Prusko skupno posegla v Belgijo in končno premagala Napoleona pri Waterloo. Tudi sedaj se porablja proti centralnima vla-je Boroevič dober general. Ce je ; stima kontinentalno zapretje in česar ne mo--^i reke! 0 situaciji na bojišču, tedaj rejo doseči sovražne vojske se svojo močjo ' * orožja, to naj jim prinese izstradanje ne-oborožene.;a, ne borečega se prebivalstva. Ali že sedaj se kaže, da ta načrt ne dovede materijalom, ki je za nas najdragocenejši. Zato moramo čakati, kdaj bomo mogli poizkusiti napad ob ugodnih razmerah. Ako kak uspeh stane tisoč ljudi, mora biti tudi vreden te žrtve«. K tei izjavi Boroeviča pripominja Hrvatski Pokret«: Po soglasnem mnenju vojnih strokov- se te besede visoko dvigajo nad vsakda njest. Kadarkoli se je oglasil v važnih trenu1 kih, je javnost doznala zanimivosti, ki . vt ,ic nahajajo v uradnih poročilih in ki do zaželjenega cilja, ker morejo narodi cen-Kfm, podajajo samo pregled lokalnih | tralnili vlasti ukreniti potrebno, da se z da- dogodkov enega dne. nimi živili prehranijo do prihodnje letine. Tudi Vornie "izjave Boroeviča so jako; seveda to ob čim večji štedljivosti: naše mive- Podajajo celokupno sliko, krat- j P ebivalstvo naj bo^^^j pomirjeno, ali bo|je ko sicer, ali plastično o položaju na kar- reCeno, naj vstraja v tej dostojanstveni mirni -ki fronti. V izjavah so tri interesant-j resnost^ v kateri je hodilo doslej v teh c Ko moje žurnalist, pred™ je | težkih dnehpo svojihopravflih, ^]ti,dokler ps Boroevič ix)dal zgornje izjave, omenil Zb< rov. je pripomnil general: s Zborov! Želtl bi, da smo višje severno v tako do-brihjpozicijali«. To karakterizira generala Boroeviča, kajti želi, da bi bila avstro-ogrska fronta že dalje naprej. (iovorec o položaju na fronti, je rekel, da ni možno dovršiti vojne, dokler bodo take trur.javske bitke v zakopih, kakor trajajo sedaj v Karpatih. V takem boju bi ptdie^el tisn, ki je gospodarski slabeji in ki !>i b»i torej poprej gospodarski izerpijen. Potem je naglasil, da avstro-ogrska vojska ne sme dopustiti takega gospodar-sL; izcrpljenja monarhije, maA eč hoče p .trebno ofenzivo, da bi se stvari, odločile na bojišču. No, po besedah Borojevi-ća se ne misli na ofenzivo v tem času, ostanemo trdni, dokler ne bomo verovali in tudi nočemo pisati rekrimnacij glede tega, kar je bilo, ne moremo pa zamolčati, da glasovi, ki nam sedaj prihajajo sem črez iz Ogrske, nikakor niso v skladu: ne z ge g afičnim položajem monarhije, ne z od-nošaji do južnih slovanskih narodov, kakor si jih misli poslanec Sedlak, ne s tisto nalogo v modernem smislu, ki jo prisoja avktor naši državi, da bodo narodi monarhije imeli v njej podlago za svoja stremljenja: da bodo mogli ostati to, kar so in kar so bili!! V teh velikih trenotkih bo mnogo odvisno od tega, ali bodo avstrijski d r ž a vni k i h o t el i p r a v razumeti Sedlakovo zahtevo, da bo postopanja drža ve v skladu z nje geografičnim položajem in nje nalogo v modernem smislu. Razne politične vesti Uporaba velblodov v vojni na vzhodu. Na vzhodu se vrši vojna ob vse drugih razmerah, kot pa v Evropi. Državne in tudi vse druge ceste so zelo slabe in železnice še niso tako razvite, da bi se čete mogle dovolj hitro odpošiljati in da bi s tega gledišča tako odločno vplivale v stra-tegičnih vprašanjih. Zato se čete prisiljene, da prekorakajo dolge poti, ki so skrajno slabe. To nalogo je zelo težko rešiti in tem težja je še ta naloga, ker je večina ozemlja puščava in so zelo redki vodniaki s pitno vodo. Te razmere zahtevajo, da mora vojsko spremljati velikanski tren, ki mora voziti s seboj ne samo živež, temveč tudi vodo za vojaštvo in' živali. Zato ni čuda, da se i v turški i v angleško - egiptovski armadi vporabljajo velblodi, te ladje puščave. Velblod prenaša težka bremena, lažje topove in pri konjiških četah jezdece. Zbor teh čet na vel-blodih je posebno važen. Resnica je pač, da je žnjimi nemogoč napad v sklenjenih formacijah, ker za take formacije velblodi niso pripravni zaradi svoje velikosti in svoje naravi. Pri takem napadu bi bila četa že popolnoma uničena, preden bi se prišla do sovražne fornte. Izvrstno se pa dajo uporabljati kot prednje in poizvedovalne čete ter za sporočila. Prav tako dobro rabijo tudi, kedar je treba hitro zasesti važne točke, ki so zelo oddaljene in jim preti nevarnost. Če pride do streljanje, velblod poklekne, jezdec stopi z njega, se zakrije za velbledom, ki mirno kleči, ter strelja izza živali. Na velblodu se jezdeci bore le redkokedaj, kvečjemu tedaj, če pride nepričakovan napad, ko je treba ohraniti življenje za vsako ceno. Da je spretnost v streljanju tekom jahanja uspela do neke višine, se ne da oporekati, toda vendar daleč zaostaja za ono gotovostjo, ki jo dosega pehota. To so pokazali tudi prejšnji boji v Sudanu. Najmanj so vredni kot strelci Arabci, ker se niso vežbali v rednem streljanju in imajo poleg tega še samo stare puške, ki ne nosijo daleč. Toda zato pa so tem hrabreji vztrajnejši in lokavejši. Bojne moči, ki sta jih v sveti vojni ponudila Turkom arabska poglavarja emir Ibn Rašik in emir Ibn Sand — prvi biva v Riadu, drugi pa v Hailu — so precej velike. Število bojevnikov vseh arabskih plemen cenijo poznavalci dežele na sto do stoindvaj-set tisoč. Nad polovico teh čet, torej okoli šesdeset tisoč, je na razpolago Turčiji. Ti Beduini so po svoji naravi najsposobnejši za gueriljsko vojno. Ta plemena posebno rada uporabljajo čistokrvne velblode. Baron Edvard Nolde, ki je v dvajsetih letih prošlega stoletja potoval po teh krajih in je bil nekaj časa gost emirja Ibn Rašida v Hailu, pripoveduje o tej vztrajni pasmi, da more lahko dvesto kilometrov preteči v tridesetih urah, ali stoinpetdeset kilorne-rov v desetih urah ali šeststo kilometrov v šestih dneh. Vsaka žival more potemtakem v štiriindvajsetih urah brez težave preteči sto kilometrov. Nolde pristavlja: iz popolnoma neznanih vzrokov pa te živali propadajo zelo hitro, kakor jih prepeljejo iz notranje Arabije proti severu nad trideset stopinj.« Zelo redko se dogaja, da bi kak velblod mogel prenesti to, in take potem gospodarji zelo čuvajo ter jih ne uporabljajo v vojnih nevarnostih. Velblodi, ki jih uporabljajo v turški vojski, so večjidel iz Sirije, Mezopotanije, Bagdada in Iraka. Po moči so na prvem mestu sirske, ker morejo nositi bremena do tristotrideset kilogramov in žnjimi prehoditi v kakih dvajsetih dneh pot, ki je dolga tisočdvesto kilometrov. Potemtakem napravijo na dan po 60 kilometrov in to tudi tedaj, če dobivajo pitne vode samo vsak peti dan. Skoraj tako dobri so tudi velblodi iz Mezopotamije, Bagdada in Iraka. Angleško - egipčanska armada uporablja velblode iz Egipta, ki morejo tudi veliko prenesti. Ti velblodi ne zaostajajo dosti za mezopotamskimi in sirskimi. Za najslabše smatrajo velblode iz Somalije. Ti morejo nositi največ po stoinpetdeset kilogramov in prehodijo v petih urah na dan največ 25 kilometrov. Zato jih tudi ne uporabljajo*v armadi. Vsi ti velblodi so dromedarji, torej živali z eno grbo. Pravi tovorni velblod je dvogrbni. Ta stopa zelo počasi in ga zato ne uporabljajo radi v vojski. Po Noldeso-vih podatkih nosijo dobri anatolski in ju-žnotibetanski velblodi na daljših potih po 450 do 500 kilogramov, pri četner prehodijo na dan po 50 kilometrov. Vrednost teh živali je torej v sprednji in osrednji Aziji zelo velika. Dokler se ne zgradi dovolj železnic, bo ta vrednost ostala enaka, ker velbodi prinašajo tovore do železnice. Najboljši dokaz za to je, da ana-tolska železnica ni niti najmanje zmanjšala števila velblodov. Kar se navadno misli, da more velblod hoditi samo po ravnini, ni res, ker more dobro stopati tudi po hribih in kamenju, ker ima elastično stopalo, ki popušča pri vsakem pritisku. Zato kamenita tla na Sinajskem poluotoku, ki je v sedanji vojni nekako določen za bojišče, ne bodo velblodom delala nikakršnih zaprek. Sploh se je velblod doslej V raznih tamošnjih vojnah izkazal kot najboljša žival, tako v vojnah egiptovskega podkralja Mehmed Ali paše in slovitega Hrabim paše proti Vahabitom, potem v vojnah Angležev proti Malidijevcem v Sudanu in v ruskih bojih pod generalom Skobelevim proti Turkmemem, kjer je bilo nad 100.000 velblodov. Velblodi samo tedaj niso bili sposobni, kedar so morali hoditi po močvirnih tleh, kjer so stopali negotovo in jim je spodrsavalo. Kolikor je bilo mogoče, so se izogibali takim krajem ali, pa so jih posipali, da so mogli velblodi preko njih. Olede intelektualne razvitosti velblodov so v Evropi večinoma različnih in krivih mnenj. Neumna in plašna ta žival ni nikakor, in če se lepo ravna ž njo, je pokorna in vdana. Samo če jej je tovor pretežak, noče vstati, in če jo mučijo, postane muhasta, kar je pa navadno pri vsaki živali, če se ne ravna lepo žnjo. Vesti iz Gorili. Na naslov goriškega municipija. »L'E- co« piše: »V Ljubljani je magistrat otvori! občinsko pekarnico, ki odpre tudi svoje filijalke za prodajo; to v svrho aprovi-zacije prebivalstva, ki trpi vsled pomanjkanja kruha. Tako delajo v Ljubljani. In goriška občina, kaj dela? Nič in nič; ne glede kruha, ne glede mesa, ne glede a-provizacije drugih potrebščin ne zgane s prstom. Možje pa, ki načelujejo municipiju, znajo kritikovati delovanje drugih. Ko-inodno je to zares!« Iz Gorice. Pokazalo se je javno nekatere naše peke, da pečejo nezavžiten kruh in da se nahaja v kruhu gnil krompir v celih kosili. Je res, da so bili taki slučaji in poznamo družino, ki je morala neki dan zavreči v neki pekarni kupljeni kruh, ker je bi! res nezavžiten; zmešan je bil s krompirjem. Dolžnost pekov je, poskrbeti, da bo kruh dober in užiten, tudi kadar je primešan krompir, katerega treba zdrobiti, da ne ostanejo celi kosi v kruhu; seveda mora biti krompir dober in ne gnil Vsi hočemo dobrega in zdravega kruha. Grajani slučaji pa so bili le bolj posame zni, v ostalem smemo reči. da jemo v Gorici boljši kruh nego je v Trstu, v I jublja-ni in še kje drugje. Majski izlet so napravili v ponedeljek razni razredi goriških srednjih šol. Z moškega učiteljišča je bil izletel prvi tečaj v Brda, drugi, tretji in četrti pa na Krnico. Trnovo in čez Vitovlie nazaj. Izleti so se vršili v najlepšem redu. Vreme jc bilo ugodno. Dr. Stoian Lasič iz Renč pri Gorici, c. kr. sodni praktikant na okrožnem sodišču v Gorici in enoletni prostovoljec, se nahaja v ruskem ujetništvu, kar sledi iz nekega njegovega pisma, došlega v Gorico te dni. Nadporočnik Sasagrande iz Ajdovščine je sporočil domov brzojavno, da se nahaja v ujetništvu v Perovski v Turkestanu, Kakor smo že poročali, je bil Casagrande ujet v Przemyslu. 1 Iz ruskega ujetništva so se oglasili .lul-če Hmelak, Peter Hmelak, Ignacij Bolko in Anton Soban, vsi iz Lokavca pri Ajdovščini. Nahajajo se v Ruski Ravi in po zdravljajo vse svoje prijatelje in znance. Za-mrtvega je bil izkazan Gašperut s Tolminskega, rojen 1887; nahaja se v Bogu čaru.. Za mrtvega je izkazan Alojzij Žiberna iz Povirja, vojak 20. lovskega bataljona; u-mrl je 26. ali 28. marca. Dalje je izkazan za mrtvega Mihael Velušček, 20. lovskega bataljona, umrl 26. marca. Od 4. domobranskega polka sta izkazana za mrtva Gvidon Sfiligoj iz Biljane v zapadnih Br-dih, rojen 1888, umrl dne 14. decembra in četovodja Andrej Travizan iz Šenpetra pri Gorici, rojen 1889, umrl 16. decembra 1914. 1, Za ranjene so bili izkazani: Josip 2iz-mond iz goriške okolice, rojen 1892, nahaja pa se v ujetništvu v Bogučaru v Rusiji; Karol Markič iz Vrtojbe, korporal, rojen 1890, se nahaja v Birjuču v guber-niji Voroneš; tam je tudi Anton Trobec iz Sežane, rojen 1891, vsi vojaki 97. polka. »Gospodarska zadruga za goriško okolico«, ki je zadnja leta tako uspešno delovala v korist našega okoličanskega kmeta, bo trgovala s krompirjem tudi letos, kakor navadno. Izvoz v Nemčijo je zaprt. Navadno je šlo največ krompirja vsako leto v Nemčijo. Kakor se kaže, letos kupčije z Nemčijo ne bo, krompir pa pojde zlasti na Dunaj, kakor je znano. Dalje naj preskrbi zadruga za prodajo krompirja v Gorici, da si ga lahko nakupijo tu meščani in deželani. Naše občinstvo bi bilo zadrugi za to jako hvaležno. Zgodnjega goriškega krompirja se pride la največ v okolici Gorice. Pridelujejo ga tudi v bližnji Furlaniji ali le malo v razmerju z bogatim pridelkom naše okolice. Pred časom smo poročali, da so se letos pobrigali v Furlaniji za večjo nasaditev zgodnjega krompirja, tako se je vsaj zatrjevalo z italijanske strani; toda pokazalo se je, da so v Furlaniji letos nasadili še manj. krompirja kakor druga leta. H^II HBSSIBBg IBBII U%m Ummtm ^^^M z in brez čeliusti, zSate krone :: in obrobki :: Viliem Tuscher konces. zobotehnik TRST, ulita CorniH sit. 13, !L nad. Ordinira od 9. zjutraj dc 6. zvečer. Izvrstno pMo pivi Mi M tolif t Tistima mM l»BIMIBM»n Tržaška posojilnica in hranB§nic res*strov3iia zadrM^s z TRST - Plasma delSia Cassrft« 2tv. S, - TRSTI (v Sastni palaft) vfiod f>o ilopnjicar*. ©msianiro «oroitvom :|h POSOJILA za vknjižbo 5 l/i 7« na menice po 6% na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru, ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE. 'Jtdfclft I HRANILNE VLOGE •prejema od TM&eff*, 6e tudi ni ud in jih obrestuje po 41. T. Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. n, davek plahte savod smb. - VUp M lahko »o eno krono. - ODDAJA \ K domaČe nabiralnike (h*aniln< pusice). Poštno hranilr.ičuv r.i^un ltvGiM. T/KC LTON aL Ima varnostno <«!Ka (ssfe depOHita) ia v rodnu t nih listin, doJramsntov in raznih drug.H vrednot, popo'ro^U vemo proti ulemu in požaru, »rrjpno po r-ui novejše in ns&ne ter jo oddaja »traukaaj v najem po n«jniii:fr STANJS VLOG S^AT, 10 WSLIJONCV KRON. traa-i m: id 9 k 12 lapoM. i f;: