Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. V*se pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta . . . ' — „ četrt leta .... ^50 „ posamezna številka po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petlt-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h , , , dvakrat. . 14 „ . . „ trikrat . . 12 . za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine, laBBnHHBHMHHH stv®flSJH(BSH!Sia^asMssaaMai^K^e^ stil Dr. Janez Evangelist Krek, profesor bogoslovja, deželni in državni poslanec, je nenadoma umrl v Št. Janžu na Dolenjskem, koder je iskal okrepčila zrahljane-mu svojemu zdravju. Dne 9. t. in. se je vest o smrti tega izrednega in odličnega slovenskega moža bliskoma raznesla po vsej naši domovini. Resnična in globoka žalost se je z elementarno silo polastila vseh naših src. Ožji Krekovi politiški prijatelji in somišljeniki in vse politiške stranke, prej nasprotnice njegove — vsi so obstrmeli v nemi bolesti, ki je tako ve-hementno prešinila ves naš narod. In tudi mi! Dan Krekove smrti ostane dan splošne žalosti vsega našega jugoslovanskega naroda! Dr. Krek je stal sredi najogromnej-šega dela, ki naj iz njega veličastno vstane bodočnost in sreča našega združenega naroda. Kot narodni blagovest-n i k, z nobeno pego samoljubja in iskanja postranskih, sebičnih namenov na sebi, je v zadnjem času preromal vse naše ozemlje in razvnel vsa srca za rešilno idejo naše narodne samobitnosti, ki se zanjo bori z moško doslednostjo naša državnozborska delegacija, kakor prikovano stoječ na svoji deklaraciji izza 30. maja t. 1., ki je bila alfa in ornega Krekove politiške veroizpovedi — izraz velike njegove jugoslovanske duše! Naš narod igra sedaj na svetovnem pozorišču gigantiško dramo svojega novega rojstva. Glavni junak v tej drami — dr. Krek! Z mečem duha, z ljubeznijo .srca, z brezprimerno deloljub-nostjo in nesebičnostjo, z jasnim pogledom v preteklost, sedanjost in bodočnost — tako je stal ta naš jugoslovanski brat na odru najsilnejših dogodkov! A ravno to je tragika njegovega in našega življenja, da je padel — ugrabljen od zle usode — prej, preden je padla zavesa! Njemu, ki je vrgel seme novega življenja vnašo narodno njivo, bi pristojalo, da porazi zadnjega sovražnika, vrže gada s prsi in razreže od vrha do tal prospekt našega tesnega obzorja, da se nam zable-sti izza njega v vsej veličini, mogočnosti in slavi naša širna očetnjava, ob-žarjena od jutranjega solnca združenja in osvobojenja našega naroda! To je tragika, toda rii obup! Zakaj nečastno bi slavili spomin pokojnikov, ako bi naši možje ostali zatopljeni v ža- lost in bi za Kreka šele iskali nadomestila, med tem pa bi šlo življenje preko nas naprej. Ne — tako ne sme biti in tako tudi ne bo! Krekova smrt je užalostila vsa slovenska srca, torej je to znamenje, da je ideja — razglašena dne 30. maja t. I. — že postala naša skupna narodna last, da se je razlila po vsem našem svetu, dobila odprta vrata v sle-hrno našo hišo, da je torej danes bistveni del vsega našega narodnega mišljenja in najvišji smoter vsega našega narodnega hotenja! Doslej še ni bilo nobene sile, ki bi nas bila tako nerazrušno in nerazvezno zlila v eno celoto! Ker se torej vsi zavedamo, čemu smo in kaj hočemo, naj vsakdo sam nadomešča Kreka po zapovedi: Sedaj je ljubezen do naroda naša poglavitna čednost; delo za narodovo bodočnost je naša prva naloga; sredstva nam pa dovajaj enotnost, združitev in zvestoba vseh narodnih in narodovih sil! V tem boju moramo biti vsi kot eno telo, ki misli z eno dušo, ki mu srce bije z enim udarcem, a ki dela za bodočnost naroda in domovine s tisoč rokami po enem načrtu! Zato se moramo od žalosti takoj odtrgati na nadaljevanje dela! Vsak sam naj stori vse, kar more in hoče, kakor bi bilo vse odvisno od njega, kakor bi bil on pozvan, da stopi na Krekovo mesto, kakor bi vse delo in vsa odgovornost slonela na njem samem! Taka samozavest in tak ponos odgovornosti polnega narodnega delavca in borca mora z neupogljivo voljo napojiti vsakega posameznika, da nam postane Krekova smrt vir pomnoženega ustvarjanja in da se lepota njegovih idej uresniči z delom nas vseh v svobodni naši domovini! — Dr. Krek je bil učiteljev sin, a sam si je izbral duhovniški poklic, pa je bil kmalu zaradi izrednih svojih zmožnosti pozvan na ljubljansko semenišče, kjer- je vzgajal semeniščnike. Njegovi učenci pripovedujejo, da je bil poseben užitek poslušati njegova predavanja. Toda pravo delavnost, ki je bila nam vsem očita, je razvijal izven semeniških učilnic — reči smemo — na vsakem polju našega javnega življenja, najuspešnejše na gospodarskem in zadružnem polju ter v korist svoji stranki. Krekova zasluga je, da je moč S. L. S. zrasla do take sile, kakršno je kazala zadnja leta povsod v naši javnosti. Krek je dvignil vse titse, ki imajo danes besedo v stranki, a ko je videl, da ne gre vse po redu v lastni stranki, je začel izrezavati rane. Pretežni del se je obrnil na njegovo stran, drugi so ostali ob oficialnem vodstvu, in med temi so tudi tisti, ki imajo tako v deželnem odboru, kakor v deželnem šolskem svetu kranjskem usodo našega učteljstva v svojih rokah. Da se teh ni prijelo Krekovo demokraško mišljenje, to nam dokazujejo imenovanja kranjskih učiteljev in učiteljic. Na polje šolstva na Kranjskem še ni prodrl Krekov duh, a upamo, da njegovi učenci in somišljeniki urede sčasoma tudi tukaj razmere, tako, kakor to odgovarja pravici in pravičnosti, saj si vendar ne moremo misliti, da bi bilo ravno in samo šolstvo izvzeto iz ublaženja in dostojnega vladanja razmer, ki so že itak dovolj in preveč besno divjale po naših eksistencah! Dogajale so se stvari — posebno v dobi vojne — ki se zde naravnost neverjetne, ako bi ne bile resnične, in to v času, ko je bil zapor še najmanjše zlo, ki je pretilo — po nedolžnem sojenemu! Toda ob veličastvu smrti čistega značaja ni umesten tak razgovor, ker sklene račune bližnja doba! — Kadar je moral deželni zbor kranjski, ko mu je bil dr. Krek član, razpravljati o učiteljskem gmotnem vprašanju, takrat se ni Krek odmikal pravični rešitvi tega vprašanja, kar je poudarjal v svojem klubu, a večine ni imel na svoji strani. In ako nam je pred leti zgradil v »Slovencu« znameniti »pons asinorum«, je z uspehi svojega dela v sedanji veliki borbi za narodove pravice in za zedinjenje vsega našega naroda s tem podrl ta most ter popravil krivico, ki nam jo je storil. In tako stoji dr. Krek tudi pred nami čist in neoskrunjen, in tudi napredno slovensko učiteljstvo stoji med onimi, ki so njegovi čestilci in ki mu ohranijo trajno hvaležen spomin! Bil je nasprotnik, a ni bil sovražnik. Znal je iskati pota, ki nas združujejo, in je zametal, kar nas cepi in ugonablja. Veliki čas je dobil velikega moža. Kaj mislimo in čutimo ter kako ume-vamo svojo nalogo, to je povedala naša Zaveza v svojem manifestu z dne 10. septembra t. 1. Tako smo tudi mi služabniki ideje, ki ni padla s Krekom v grob, ampak ki ostane naša sveta dediščina vse dotlej, dokler beseda ne postane meso! Volna. JOSIP ŽEMLJIC, učitelj in c. kr. rez. poročnik t 1. oktobra 1917. V gradu Strechau pri Rottenmannu ga je dohitela nesrečna usoda, ki ga je nemilo preganjala od začetka vojne sem. Na laški in rumunski fronti je srečno kljuboval besnečim viharjem usode sovražne, a ji podlegel tem žalostnejšim načinom v domačiji. Ravnokar je deloma okreval od nevarne bolezni, ki si jo je bil nakopal na rumunskem bojišču. Imel je nastopiti več-tedenski dopust. Dovoljenje v žepu, srce radostipolno s svojimi ljubimi in dragimi po tako dolgi odsotnosti — a kroglja, sprožena po skrajni in neodpustljivi neprevidnosti in lahkomiselnosti lastnega tovariša, uniči mahoma krasno vizijo — in koščena žena ga molče pozdravlja ... Dolgotrajna in mučna operacija je bila brezuspešna; kroglja je raztrgala mozeg hrbtenice — in v cvetu mladosti je bilo uničeno življenje vrlega sina, ki je delal ljubim starišem le veselje, končano življenje izvrstnega narodnega učitelja, ki je sejal zlata klena zrna v nežna srca ljubljene slovenske mladine, življenje junaškega častnika, spoštovanega in ljubljenega od moštva in kolegov, življenje predragega, zvestega prijatelja. Njegov plemeniti značaj se najlepše zrcali v poslednji volji, ko prosi brata, nadporočnika Milana, naj vse potrebno ukrene, da ne bi imela nezgoda neprijetnih posledic za provzročitelja. Josip Zemljič, najmlajši sin nadučite-lja Jos. Žemljica pri Dev. Mar. v Brezju blizu Maribora, se je rodil V Olimju leta 1892. Z odliko je maturiral leta 1912. na mariborskem učiteljišču, kjer je tudi napravil drugi izpit. Z idealno vnemo je bil nastopil svojo prvo službo v Selnici ob Dravi. V kratkem času svojega delovanja si je pridobil ljubezen učencev, zaupanje staršev in šolskih oblasti ter vsled svojega odkritega značaja zvesto prijateljstvo tovarišev. Vzajemno z blagopo-kojnim tovarišem Mirkom Kovačičem je vkljub raznim zaprekam navdušeno in z veliko požrtvovalnostjo oral ledino narodnega polja; bil je soustanovitelj selni-škega »Sokola«. Da je bil zaveden in delaven ud učiteljskih organizacij, je samo-obsebi umevno. Vojske glas usodepolnega leta 1914. je tudi njega pozval pod orožje — začela se je doba križanega trpljenja. Svoje vojaške doživljaje verno slika v jako zanimivih dnevnih zapiskih. Koliko raznega gorja je pretrpel revež v teh viharnih letih! V triglavskem pogorju ga smrtnone-varno poškoduje plaz, ravno ko se vrača po vročih bojih na kratek dopust; na do-berdobski planoti se ga loti rumenica, ob Putni mu izpodjeda zdravje zavratna malarija; v domači deželi mu pretrga nit življenja kroglja neprevidnega tovariša. Koliko nad, koliko lepih načrtov je uničila kruta usoda! V krvavi jutranji zarji našega velikega dne — tako željno pričakovanega — je utrnila njegova zvezda! Le ena želja se mu je bila izpolnila — »v zemlji domači, da truplo leži«. Zemeljski ostanki blagopokojnika so bili prepeljani iz vojaške bolnišnice v Gradcu na pokopališče v Pobrežju pri Mariboru. Bodi mu lahka žemljica domača! Blag mu spomin! Pavel Flere: Že nekaj časa sem poudarjam potrebo orientacije v novodobnih šolskih in vzgojnih potrebah in »Popotnik« prinaša že par let članke, ki skušajo to orientacijo spraviti v sistem in tako buditi zanimanje za vprašanja. A tam, v pedago-ško-znanstvenem glasilu je to mogoče le s tega stališča, potrebni pa so nam tudi obči poljudni pregledi, kakršnega nameravam podati v naslednjem na tem mestu. Med vsemi posebnostnimi zahtevami (delovna šola," socialna vzgoja, umetniška vzgoja, nacionalna vzgoja itd.), ki se obračajo do šole in vzgoje največ le enostransko in z lastnega videka, je po vsebini najobsežnejša zahteva enotne šole, ki vsebuje takorekoč vse poseb-nostne zahteve. V svojem poročilu o bodoči vzgoji (»Popotnik« 1. 1916—1917) sem obračal ravno tej zahtevi posebno pozornost ter razmotrival različne zagovore in ugovore. Potrebno se mi zdi tudi na tem mestu, da v velikih potezah podam pojem enotne šole ter temu priklopim nekatere tipe takega šolstva, ki govori prvo besedo vsepovsod, kjer se razpravlja danes o šolski reformi. Za nas res ni nujno, da se priklopimo brezpo-/ gojno temu ali onemu tipu, da prevzamemo to ali ono idejo, važno pa je, da si priredimo lastni, našim razmeram in potrebam odgovarjajoči reformni načrt za naše šolstvo; za to pa je tudi važno, da se ozremo po svetu in si iščemo prilik in ugotovljenih znanstvenih utemeljitev zunaj domačije. Kot mal, v svojem ustroju bolj enoten narod niti ne čutimo tako zelo razlik v splošni vzgoji narodovi in nam je lažje zediniti se na enoten, splošnim potrebam ugajajoči tip. A v raznoterosti takih tujih si iščemo zrnca za domači. Tako tudi iz splošne zahteve enotne šole. Ime samo pove, da gre tu zlasti za enotnost v šolstvu. Ravno te »enotnosti« pa si ne smemo predstavljati kot nekako uniformiranje šolstva, stisnjenega v ozkost enakosti v proizvajanju in v enakosti zunanjosti. Enoten je načelni smoter: nuditi vsakemu otroku vsega naroda brez razlike na stan in gmotno ter Socialno stališče njegovih staršev izobrazbo, ki jo zahteva njegova nadarjenost. Z ugotovitvijo tega smotra spoznamo takoj, kje in proti čemu se bije načelni boj. Nečemo več, da bi se posvečali višjim študijam lahko le otroci, katerih starši zmorejo stroške za tak študij; nečemo, da se spravljajo tako otroci po protekciji in potom raznih zasebnih zavodov, ki rinejo otroke naprej z vsemi mogočimi sredstvi, do boljšega kruha le zato, ker so to otroci staršev višjega socialnega stališča, brez ozira na to, ali so ti otroci tudi dovolj zmožni ali vsaj enako zmožni, kakor otroci ubožčevi, ki navzlic svoje nadarjenosti nimajo -prilike, da bi upotrebili to nadarjenost v svojo višjo izobrazbo. Hočemo pa, da se lahko posveti vsak potom skupnega, javnega in istega šolstva poklicu, za katerega ga usposabljajo njegove duševne zmožnosti. Geslo enotne šole je: Za vse sposobne prosto pot! — in v tem geslu in v gorenjem smotru je enotnost. Sposobne, za katere se zahteva prosta pot, pa določi strog izbor, ki tako izloči iz višjih šol vse nezmožne in ves protektični balast. Na podlagi tega enotnega smotra pa se razvijajo za posamezne duševne sposobnosti in poklicna nagnenja najpestrej-še zahteve v zunanjem ustroju šolstva in vzgojstva. Tu sem spadajo: obvezne kmetijske in obrtne nadaljevalne šole, trgovske nižje in višje šole — torej vse panoge, ki izobražujejo za razne stanove. Za splošno dekliško izobrazbo se zahteva vzgoja k materinstvu, gospodinjstvu, narodnem gospodarstvu, mladinski oskrbi, pouk v ročnih delih itd. V splošnem razgovoru ne smemo prezreti še ene zahteve, ki je važna za narode, katerih posamezni člani so različni po veri; to je zahteva simultane šole; t. j. vsi otroci brez razlike na vero pohajajo isto šolo, ki prevzema namesto verskega pouka moralni pouk, verstvo pa ostane zasebna zadeva posameznih cerkvenih družb. — Da obsega enotna šola tudi zahteve učiteljstva, njegovega stališča in njegove izobrazbe, mi pač ni treba še posebe poudarjati, marveč opozarjam tozadevno zlasti na podrobni načrt o preustroju šolstva in vzgoje, kakor ga je izdelalo v Avstriji društvo »Svobodna šola« na Dunaju in ga je priobčil v lanskem svojem letniku pri nas tudi »Popotnik«. V nadaljno kratko informacijo navajam rajši nekaj tipov enotne šole. I. Frankfurtski tip: 1. Osnovna 61etna obča ljudska šola (za vse otroke brez razlike); 2. Ljudska šola in njeno nadaljevanje (splošna nadaljevalna šola, event. nižja strokovna, obrtna šola); Realna šola (in srednja strokovna šola, tehnična, trgovska...); 3. Visoka šola (tehnika in vseučilišče s priklopljenimi strokovnimi visokimi šolami: umetniška akademija, visoka obrtna, trgovska ... šola). Ta načrt nam v naših razmerah ne more biti dovolj jasen in tem tudi ne odgovarja; tudi splošno je dodanes malo upoštevan. II. Berlinski tip: 1. Osnovna 61etna obča ljudska šola (celotno osemletna) in iz nje za nadarjene možni prehod v srednjo šolo (po 6 letih); 2. Triletna nižja srednja šola; 3. Triletna višja srednja šola; 4. Visoka šola. Zadnje tri stopnje obsegajo vse strokovne šole in v nje lahko vstopi iz osnovne obče ljudske šole vsakdo tudi še pozneje kot po 6 letih, če je duševno dovolj razvit. Osemletni osnovni šoli sledi i triletna obvezna nadaljevalna šola. III. L a n g o v tip: 1. Štiriletna ljudska šola; 2. Štiriletna splošna šola s svobodno pripravo za višjo stopnjo (temeljna ako-modačna okvirna priprava; 3. Štiriletna srednja šola za zmož-nejšo deco (progimnazij, realni gimnazij, realka, trgovska akademija in druge akademije, obrtna, vojaška, rudarska, gozdarska...); 4. Štiriletna nadaljevalna šola za manj nadarjene (nadaljna šola obrtna, rokodelska, trgovska, gospodarska (poljedelska), za deklice gospodinjska...); 5. Visoka šola znanstvena (vseučilišče, tehnika, obrtna visoka šola, poljedelska, trgovska, orientalna akademija . . .) Ta je nameščena na 3. stopnjo. 6. Laika visoka šola, namenjena širšim narodnim slojem z možnostjo prehoda na znanstveno visoko šolo (za iz-umiteljne praktike). Opiraje se zlasti na poslednji tip, je priredil načrt v letošnjem letniku lista »K o m e n s k y« neimenovan pisec pod naslovom »Vice svetla!« prispevek k reformi avstrijske šole s posebnim ozirom na reorganizacijo »meščanske« šole, t. j. tiste, ki nudi največ prilik za splošno izobrazbo naroda in tvori s temeljno (ljudsko) šolo podlago za nadaljno strokovno in znanstveno izobrazbo. Ker je to po-udarjano načelo za preustrojitev šolstva z namenom širše splošne narodne izobrazbe pravilno, podajam del izvajanj iz tega članka za informacijo v naslednjem dobesedno. Pripominjam pa, da se rabi v izvajanju ime »meščanska šola« kot dosedaj navadno nazivanje. Meščanska šola bi se morala povsem preustrojiti in se skraja izgraditi na račun nižjih srednjih šol. Od današnje meščanske šole bi ne ostalo mnogo: niti ime, niti smoter, niti osnova, niti doba šolskega obiska. Nova splošna šola (ljudska, pripravljalna, narodna?) bi se globoko dotikala šolske organizacije in praktičnega življenja. Bila bi to šola, enaka današnji srednji šoli, a z bolj vzgojnim obsegom in s skrbneje predelano, utilitaristič-nejšo in zagrušenejšo razsežnostjo; šola, posvečena materinskemu jeziku, domačim in novim evropskim ter kulturnim dogodkom vobče, zemljepisju zlasti s stališča narodnega gospodarstva, praktičnemu prirodoznanstvu, telesni izurjenosti in ročnim izvedenostim v službi duševnega pouka; šola za splošno življenje, za izobrazbo srednjega in malega človeka, šola, ki bi vadila telesnih del, ki bi izobraževala dečke in deklice, da se opirajo povsem na sebe, se ne čudijo ničemur, ne zavračajo ničesar, se ne umikajo pred neuspehi ter se, zvesti vsemu razumnemu in prirodnemu, izkušajo v dobrem, lepem in plemenitem. Šola, ki bi vzgajala take ljudi, bi se dala pretvoriti iz današnje šole, neprimerno nazivane »meščanske«, razširjene z enim razredom in naprej izpopolnjene v zvezi z izpremembo učiteljske izobrazbe. Učiteljstvo bi vzišlo iz enotne srednje šole (8razr. realka ali realna gimnazija), študiralo 2—31etni pedagoški kur z na vseučilišču in imelo najmanj enoletno učno prakso na javni ljudski šoli — tako bi dovršil učiteljski pripravnik .za ljudsko šolo svoj študij v 22. do 24. svojem letu. — Po triletni praksi, enoletnem višjem pedagoškem tečaju in posebnem izpitu na modroslovni fakulteti (pri dobrem uspehu tečaj na državne stroške) bi bil učitelj usposobljen za pouk na meščanski šoli. Presoja sposobnosti ne bi se opirala le na sodbo nadzornikovo, temveč zlasti na sodbo tročlene izpraševalne komisije po (nekoliko)dnevni hospitaciji in nadzorovanju razreda, v katerem je kandidat vsaj dve leti poučeval. Posebni meščanski izpit naj bi se delil razen pedagogike in higijene na štiri skupine: I. Materinski jezik (izvirnik navaja »češčino«), zgodovina (prirodopis), zemljepis, nemščina (ali kateri drugi moderni jezik); II. Materinščina (oblikoslovje in risanje), zemljepis (zgodovina), prirodopis (fizika in kemija) in moderni jezik (ali nemščina); III. Prirodoslovje (= fizika in kemija), prirodopis, matematika (zemljepis) in nemščina (drug moderni jezik); IV. Slikanje in risanje, oblikoslovje in matematika, vsaj tri ročnosti (— pisanje, stenografija, telovadba, ročna dela, godba, strojepisje) in moderni jezik (ali nemščina). Vsaka skupina se lahko poljubno kombinira s »stranskim« predmetom ene skupine ter dopolni (neobvezno) s kako ročnostjo in z naukom o poljedelstvu (za te, ki bi se odločili za deželo). Neobvezni bi bili posebni izpiti za tiste, ki bi se po- tegovali za voditeljsko mesto; pri njih bi se oziralo na splošne znanosti, vzgojne in organizačne zmožnosti. Izprašani bi bili obenem tudi kot kandidati za nadzorni-ška mesta. Razen voditeljev bi bili na teh meščanskih šolah še štirje ali pet učiteljev in veroučitelj, po okolnostih še pomožni učitelji in na kvedukačnih šolah tudi pomožne učiteljice, a vsi razen voditelja naj imajo največ po 24 ur na teden. Poučevanje nemščine (modernega jezika) naj se nagradi posebe. Otrok bodi od 35—40, knjige in učni pripomočki za vse prosti. Ob koncu navajam še piscevo razdelitev ur za posamezne predmete in razrede, ker nam ta prav pregledno kaže zahtevo po napredku: Predmet I. 1 II, j 111. j IV. r a z r e d Praktični moralni pouk . Verouk . . ... Temeljno vzgojeslovje . . Materinščina . . . . . Zgodovina...... Zemljepis...... Državoznanstvo . . . . Prirodoznanslvo (ppis in pslovje)...... Računstvo in knjigovodstvo ......• Merjenje in oblikoslovje . Risanje in skiciranje . . Prostoročno risanje. . . Pisanje in brzopis . . . Stenografija in strojepisje Petje (godba)..... Telovadba...... Nemščina...... Angleščina (ruščina) . . Deška (ženska) ročna dela Tedensko . . . * = neobvezno 2+2 27 2+2 3 1 1 3 1 1 1 2 3 2* 1 3+3 3 1 1 3 1* 1 1 1 3 2* 1 27 | 27 +3*1+3*1+4* 3 1 1 1 2+2 3 1 1 3 2 1 1 3 3* 1* 27 +4* Iz tega malega konkretnega odlomka je razvidna smer, v kateri se načrti nasplošno gibljejo in kaj obravnavajo. S tega videka priobčujem tudi to skico. A pomniti moramo vedno: ne zunanjosti, ki ločijo novo šolo od stare, so poglavitno; poglavitni je duh, svobodni in vsem pravični duh enotnosti, ki zavrača v vzgoji policijski šolski sistem, uniformiranost v pouk u in stanovsko protekcijo za učence. Na to stališče moramo pri reformi šolstva stopiti tudi mi in se zavedati, da reforma, ki začenja pri sebi, je prvi korak k splošni reformi. ¡Sifiljljl Ijiii iiieljiiiilliiiil. Zbira Iv. Šega. Die Scliule ist ein Politikum. Sicer vem, da sem se lotil dokaj nehvaležne in tudi težke naloge, zbirati glasove, ki se porajajo o podržavljanju ljudskega šolstva in o ljudskem šolstvu sploh v naši Avstriji in sicer hočem zbirati tu glasove, ki prihajajo v avstrijskih političnih listih, ker smo vsi prepričani, da gremo naglim korakom v neko sicer nejasno, a vendar tako bodočnost, ki bo v temelju preuredila in preosnovala ves ustroj sedanjega našega življenja ne-le v političnem, temveč tudi v gospodarskem in socialnem — v prvi vrsti pač v duševnem življenju, ne le Avstrijskega v ožjem pomenu, temveč lahko trdim svetovnega ustroja... Da bo pa ta slika tem popolnejša, prosim vse kolege in koleginje, ki* so dobre volje, da mi priskočijo na pomoč in sicer s tem, da mi pošljejo izrezke takih člankov, ki se tičejo šolstva v gorenjem smislu, povdarjam pa še vnovič, da le iz političnih listov katerega si bodi jezika. Za vsak prispevek iskrena hvala že sedaj. Praška »B o h e m i a« objavlja v svoji 233. štev. z dne 25. avgusta t. 1. članek »Verstaatlichung der Volksschule«, glaseč se: L. 1774. pod vlado velike cesarice Marije Terezije je bil uveljavljen prvi avstrijski ljudsko šolski zakon proti protestu klerikalcev in fevdalcev. Za vzrok tega zakona se navaja »dass die Erziehung der Jugend beiderlei Geschlechtes als die wichtigste Grundlage der wahren Glückseligkeit der Nation ein genaueres Einsehen erfordere und von einer guten Erziehung und Leitung in den ersten Jahren, die ganze künftige Lebensarbeit aller Menschen und die Bildung des Gemüts und der Denkensart ganzer Völkerschaften abhängen« — in zakon je zahteval, da mora imeti nadzorstvo in vodstvo vsega šolstva in vzgoje edino le država v roki, kajti »šolstvo je in ostane vedno »politikum«. Šolstvo naj privede po je- j ziku in plemenu tako različne narode širne Avstrije do nekake skupnosti in naj jludstvo privede do spoznanja, da mora obstati Avstrija. Velike vojne, ki jih je morala izvojevati Marija Terezija, so prav zelo oslabele državne blagajne. In ravfio šolstvo naj ustvari, kakor je že davno bilo vpeljano v protestantovski »Nemčiji«, delazmožni srednji stan, ki naj spopolni veliko vrzelj med plemstvom in kmetom. In to vrzelj zamašiti pomagaj v prvi vrsti ljudska šola. — Val nazadnjaštva, ki je sredi preteklega stoletja grozil vsej srednji Evropi, je najbolj naraščal v Avstriji. In ravno šolstvo Marije Terezije, ki ga je skušal po-polniti njen sin Jožef, je največ trpelo pod tem nazadnjaštvom. Politično zakonodaj-stvo iz leta 1805 kakor tudi razni šolski odloki so omejili že itak ne preobširni učni smoter in konkordat z 1. 1855. je izročil vse šolstvo popolnoma v oblast rimske cerkve. Ta preobrat ni prinesel Avstriji posebnega blagoslova in vsled tega se je skušala Asvtrija osvoboditi tega rimskega jarma. — Državni zakon iz 1. 1867., majski zakon iz 1. 1866., kakor tudi državni šolski zakon 1. 1869. so takorekoč mejniki osvoboditve izpod rimskega jarma. In pričel se je boj klerikalizina proti naprednemu šolskemu zakonu. Pod »Nemcem« sovražnim režimom ministrstva Hohenwart so pričeli prezirati obstoječe šolske zakone, kar se je nadaljevalo pod ministrstvom Auersperga in Stremayerja in tudi pod ministrstvom Taaffeja ni prenehal boj v smeri, kakor ga je začrtal boj 1. 1871. pod ministrstvom Hohenwartom. Leta 1879. so zahtevali škofje Češke popolno preosnovo šolskih postav v smislu cerkvenih zahtev, leta 1880. sta pa zahtevala poslanca Lienba-cher in Lichtenstein šestletno šolsko dobo. Vlada je bila vsem tem zahtevam skrajno naklonjena, in 1. 1883. je bila v državnem zboru sprejeta — sicer z malo večino — znana šolska novela, ki dovoljuje razne šolske olajšave. Od tega časa se šolstvo v Avstriji ni moglo več po-vspeti na pravo višino časovnih zahtev. Toda nazadnjaštvo še ni bilo zadovoljno. Leta 1888. sta predložila že imenovana poslanca Lienbacher in Lichtenstein zna-v. no šoisko novelo — lex Lichtenstein" — in I. 1889. je pa sama vlada predložila gosposki zbornici nov šolski zakon. Toda državnozborskc volitve 1. 1891. so preprečile za enkrat popolno poklerikaljenje šolskih postav potom zakonodajstva. No, kar se pa ni dalo potom zakonov ustreči nazadnjaštvu, to so skušale razne kor-poracije doseči potom izdaj raznih odredb in novel -— odredbenim potom. In še le pričetek sedanje svetovne vojne je preprečil nadaljno razpadanje nekdanjega svobodomiselnega šolstva. Odgovarjajoč taktiki nazadnjaštva, se je polagoma rušila stavba naprednega šolstva. Dobro zaslombo so našli ti rušitelji v katoliškem »Schulvercinu«, a tudi škofje so zahtevali na svojih uradnih konferencah šolskemu napredku nasprotujoče odredbe, in hude nasprotnike je dobilo napredno šolstvo v do absolutne premoči iz volilnega boja izistih krščanskih socialistih na Dunaju in Nižjem Avstrijskem, a premnogo škode je prizadejala šolstvu ne-edinost naprednega meščanstva. — In bo li bodoči mir prinesel šolstvu za njegov pravi razvoj potrebni mir? Dozdeva se nam, da se tudi v Avstriji pripravlja nekaj velikega. Kakor je zahteval tok časa vladanja Marije Terezije, da se je premostila preširoka vrzelj med kapitalističnim plemstvom in obubo žanim kmetom z do neke samostojnosti dospelim srednjim stanom, tako bo tudi tako zaželjeni svetovni mir, kakor kažejo vsa znamenja — izročii ljudstvu skoro vso moč v javnosti. In to ljudstvo bo mo glo le tedaj blagodejno vplivati na nadalj ni razvoj javnosti, če bo dovolj izobra ženo, če bo imelo dovolj smisla za napredek človeštva. Ker pa niso bile posa mezne dežele voijne, dati ljudstvu primerne in prave izobrazbe, zato mora se daj država vzeti popolnoma v svoje roke ves šolski ustroj. In ker mora imeti dr žava z ozirom na socialne zahteve dovolj sposobnih državljanov iz vseh slo jev ljudstva, mora dati država tudi pri iiko vsakemu državljanu — bodisi reven ali bogat — da se izobrazi po svoji na uarjenosti. Kar se je. pred vojno posameznim narodom odrekalo oziroma po nujalo, to se mora odpraviti, ako hočemo, da postane Avstrija kot socialna država gospodarsko močna, neodvisna od svojih sovražnikov, vojaško imponujoča in kot zaveznik — dobrodošla. — * Tudi po Slovenskem je ta predlog mnogo nevolje. n Op vzbudil por, II. Mariborska »Straža«, glasilo predsednika »Jugoslovanskega kluba« dr. A. Korošca, objavlja v svoji 70. štev. z dne 3. septembra t. I. članek pod naslovom: »Ljudska šola in vojska«, ki se glasi: »»Pod tem naslovom razpravlja nemški pisatelj Karl Jentsch v podlistku dunajskega lista »Zeit« od dne 21. dec. 916 o uspehih nemške ljudske šole v .ipskeni: »U-Boot und Wirtschaftsleben. Das Wirtschaftsleben im Gesamtunterricht üer Arbeitsschule. Mi fünf doppelseitigen Kunsttafeln und 75 Abbildungen im Text.« (Im schulwissenschaftlichen Verlag von A. Hahn in Leipzig, Prag und Wien, 1916). Zbirko so sestavili učenci, redigiral jo je učitelj Walter Thielemann. r je vsied izi ušnje potreben ljudskošolski pouk, ki presega učni smoter pet- aii šestrazred-nic, po obstoječih zakonih ustanove meščanske šole«. Spoinjevanje šolskih dolžnosti se za hteva od učiteljstva do pičice; drugače je pa s §§, ki zagovarjajo učiteljske pravice! Tako n. pr. zahteva § 5. dež. šol. zakona z dne 29. aprila 1873. L: »V vsa kem okraju je napraviti najmanj eno meščansko šolo«. Na Kranjskem imata dose-daj le dva okraja meščanske šole, t. j krški in postojnski. Ljubljana ima pač več osemrazrednih ljudskih šol, a nobene javne meščanske. Ker je učni načrt za meščanske šole obširnejši kakor za osemrazrednice in ker se meščanskim šolam z ozirom na krajne razmere lahko da poljedelski, obrtni ali trgovski značaj — je nepobitno dejstvo, da niso m e-ščanske šole slabe j še kakor osemrazrednice brez ozira na to, da morajo imeti učitelji meščanskih šol poseb ne izpite. Kje tiči vendar vzrok, da nima mo več meščanskih šol in da dela kranj ska dežela v celi Avstriji tako čudno iz- * O knjigi sami spregovorim obširneje v .Popotniku". J. Š. Vsak posamezen predmet, ki se poučuje v ljudski šoli, je za otroke velika dobrota, ker jim v poznejši dobi koristi vsak po svoje. Vendar pa imamo še en predmet, za katerega se je šola dosedaj pač premalo brigala, dasi ni manj važen, kakor spisje ali lepopisje, risanje ali petje. To je pouk o alkoholizmu. Ta pouk.spada sicer v prirodopisje, vendar je tako važen, da bi ne škodovalo, če bi bil popolnoma samostojen predmet. Za velikansko škodo, ki jo provzroča slovenskemu narodu ravno alkoholizem, se je ljudska šola dosedaj vse premalo brigala. Pač se otroci poučujejo o škodljivosti volka in medveda, strupenih gob in jagod, toda o stokrat škodljivejših alkoholnih pijačah, zlasti o strupenem žganju, niso slišali otroci mnogih šol nikdar niti besedice, dasi škodujejo človeštvu bolj kakor vse druge škodljive rastline in živali skupaj. Toda, kar je moralo priti, je prišlo: pouk o alkoholizmu je na Kranjskem službeno vpeljan. Vsaka šola bo morala torej za naprej poučevati otroke sistematično tudi o škodljivem alkoholizmu. Letos 21. avgusta je bil tisti imenitni dan, ko je deželni šolski svet izdal ta ukaz. Po besedilnega odloka »ima šola z vsemi peda-gogično-primernimi sredstvi pred kugo alkoholizma mladino obvarovati ne samo v šolskih letih, marveč za vse njih poznejše življenje«. Kot pomožne knjige pri pouku se priporočajo: »Učitelj v boju proti alkoholu«, »Mali protialkoholni katekizem« in »Zlata doba«, ki naj si jo nabavijo vse učiteljske knjižnice. Učenci, ki se bodo odločili za abstinenco, se bodo morali vpisovati v posebni zapisnik in se jih bo moralo glede njihovega sklepa nadzirati in navduševati. Koncem šolskega leta bodo morala šolska vodstva in ravnateljstva deželnemu šolskemu svetu poročati, v koliko so se tozadevni predpisi izvršili. Da bo pouk o tem predmetu učitelj-stvu olajšan, se bo poskrbelo deloma že sedaj med vojno, deloma takoj po vojni. Protialkoholno berilo se namreč pripravlja že sedaj (posebej za nižjo in posebej za višjo skupino). Takoj po vojni pa bodo izšle protialkoholne podobe za nazorni pouk, in sicer a) Humekove (praktične) za nižjo skupino, b) Petričeve (teoretične) pa za višjo skupino. Te podobe imajo že predaprobacijo od c. kr. ministrstva za uk in bogočastje. Protialkoholni pouk smemo itneno-vaii velik uspeh na šolskem polju. Upati smemo torej, da se bliža Slovencem v tem oziru boljša bodočnost. rmemxi&fxax,w; asffiatMKMMnMeMn. »iMSSsrassaKSKKariCKSS ¡1 lili. naj reši naša Zaveza z ozirom na splošne potrebe in koristi celotnega naroa.:! 3. Izven tega načrta stoji srednješolska in visokošolska izobrazba, ki je pa prej ne moremo organizovati, preden ni naše delo gotovo. Iz tega dela bo možno črpati uspehe osnovne vzgoje ter šele na temelju tega izvesti organizacijo narodnega šolstva višjih in najvišjih katedri. _ To šolstvo mora sloneti, se dvigati in se razvijati na principih pod 1.) in 2.), ker moremo le na ta način priti do organske celote. Na to delo so poklicani strokovnjaki (srednješolski in visokošolski profesorji), ki pa ne bodo za-metal naših nasvetov, kakor jih tudi mi ne bomo, pa naj pridejo od katerekoli strani! Komur je za kulturno moč in potenj nje za materialno blaginjo celotnega naroda — vsak naj pomaga! Predvsem pa delajmo sami! 4. Da je s temi vprašanji združeno tudi vprašanje učiteljske strokovne izobrazbe, je umevno samo ob sebi. 5. Takisto je razumljivo, da je z reševanjem teh vprašanj v najtesnejši zvezi naše stanovsko vprašanje v pravnem in materialnem oziru. Naše delo naj bi se torej vršilo po tem načrtu: I. Splošna narodna vzgoja. II. Šolska obveznost — izobrazba izven te. III. Učiteljska strokovna izobrazba. IV. Službena pragmatika. V. Srednje šolstvo in vseučilišče. Ta termina seveda niso obvezna, a v trenutku se ne domislim boljših. Sicer je pa to formalnost. Tudi ne vztrajam ob* navedeni vrsti, ampak se uklonim vsakemu, ki nas prepriča o bolj praktični in uspešnejši poti. Glavno je, da delo rodi uspeh! In če se ga lotimo po tem načrtu, nam bo po moji sodbi mogoče letos o Božiču Zavezini delegaciji že kaj lepega poročati! Poprijeti pa morajo za delo vsi, ki so dobre volje! Bodimo sedaj vsi zidarji in kovači narodove in svoje bodočnosti! E. Gangl. Zdi se mi potrebno, da postavimo za delo, ki smo se ga sedaj lotili, predvsem temeljna načela, da bomo vedeli, kaj hočemo in dokod moramo, da pridemo do uspehov! 1. Naša naloga bodi, da najprej začrtamo okvir splošne narodne vzgoje, kolikor je ta odvisna od ljudske (meščanske) šole in dosegljiva potom nje — torej kolikor naj stoji pod posrednim in neposrednim v tiskom in vplivom ljud-skcšolskega in meščanskošolskega (narodnega) učiteljstva! 2. Ko imamo začrtan ta okvir, preidemo na njegovo razpredelitev po načelih: a) osemletna šolska obveznost; b) štiriletna meščanska šola, oziroma kot organsko nadaljevanje obveznosti pod a) obvezne nadaljevalnice s strokovnim značajem; c) splošna izobrazba preko šolske obveznosti — recimo — do zakonito določene dobe polnoletnosti (higiena, so-matologija, spolno občevanje, gospodar) gospodinja, ženitev, mati, oče, porod, politika, znanost, umetnost, ustava, javna uprava, občina, župan, poslanec itd.). To je maksimalni načrt vse pod 1.) imenovane splošne narodne vzgoje, ki ga Deželni odbor kraljevine dalmatinske js po dolgem proučavanju, pretresovanju in obotavljanju hotel obdariti kakor noben drug deželni odbor v Avstriji dalmatinsko učiteljstvo z vojno draginjsko do-klado v izmeri 10% temeljne plače, kar bi znašalo od 80—320 K na leto in poleg še z nečuveno odredbo, da učiteljice, ki so poročene z učitelji ne dobe te ogromno visoko odmerjene dra-ginjske doklade. To nečuveno postopanje dalmatinskega deželnega odbora je raz-žalilo dalmatinsko učiteljstvo v njegovem ponosu, ter je po svojih učiteljskih društvih soglasno odklonilo določeno mu mr-vico. — Na glavni skupščini »Saveza dalin. učit. društava«, ki se je vršila pod predsedstvom šolskega ravnatelja Vjekoslava Radice v občinskem gledališču v Splitu, na kateri so bili navzoči zastopniki vseh 14 dalmatinskih okrajev, je bila soglasno sprejeta sledeča rezolucija jednoglsano prihvačena na glavnoj skup-štini Saveza daim. Učit. Društava u Splitu dne 23. rujna o. g., kojom se odbija ratni doplatak od 10%. »Učiteljstvo dalmatinsko sa ogorče-nošču odbija odmjereni mu ratni doplatak od 10 po sto, doznačen zaključkom Zemaljskog odbora, dneva 13. VIII. 1917., kao bezprimjernu i najvišu uvrjedu čita-vom stališu. Dostojanstvo ljudsko i svijest sta-leška sile isto učiteljstvo, da javno poruči Zemaljskom Odboru, kako če baš on — Zemaljski Odbor — ovim svojim postup-kom natjerati učiteljstvo, da odgovori o-nim mjerama, koje če biti pogubne za ono malo prosvjete, koju je narod crpio je-dino od svojih škola. Gladno učiteljstvo nije u stanju da dalje u ovim prilikama vrši svoje dužno-sti, a onda, eto Zemaljskom Odboru, nek daje račun Bogu i narodu za svoj nehu-manitarni i nepatriotični čin prema naj-potrebitijem stališu našega naroda. U svome ogorčenju učiteljstvo žali samo da naše narodno prestavništvo nije na okupu, jer ga tješi uvjerenje, da ono nebi bilo nikad dozvolilo da baš narodno učiteljstvo mora biti prva žrtva, koju če skršiti ratna bijeda i nestašica. Učiteljstvo ovim završuje i više ne moli, več s pravom zahtijeva, da se i za nj u ratnom povišku uzme ona ista mjera, koju uživa državno činovništvo«. Predsjedništvo Saveza. Moško besedo je spregovorilo vrlo dalmatinsko učiteljstvo. Ponosno je od- klonilo ponudeno mu mrvico, s katero mu v sedanjih časih ni prav nič pomagano. Z odločno besedo zahteva dostojnih dra-ginjskili doklad, ker ve, da so upravičene njegove zahteve. Zato smo tudi preverjeni, da bodo merodajni krogi dalmatinski storili vse potrebne korake, da rešijo učiteljstvo iz sedanje stiske in bede in s tem preprečijo namero, da se hočejo izseliti ti kulturni delavci iz dežele. Dalmatinskim tovarišem želimo najlepših in najboljših uspehov o njih trdem boju za ob-stanek! I"™DR~JANEZ EVANGELIST KREK — '"j nji zadnji poti. Dne 13. oktobra t. 1. v soboto popoldne so položili k večnemu počitku velikega Jugoslovana, apostola za veliko idejo ujedinjenja Jugoslovanov, moža neumorne delavnosti, železne volje in jeklene vztrajnosti. Dolgo vrsto let že ni videla Ljubljana pogrebne slavnosti, kakršna je bila v soboto. Vsa Jugoslavija je šla za Krekovo krsto. Krekova smrt — žalost za tem izrednim možem je združila vse stranke, vse organizacije, vse stanove. Krekov pogreb je bil pomembna manifestacija za našo Jugoslavijo. Kdo izmed naših narodnih nasprotnikov si bo upal odslej še trditi, da državnozborska deklaracija naših zastopnikov izza 30. maja t. 1. ni istinit izraz trdne volje, hrepenjenja in stremljenja celotnega našega naroda? Pogreb je bil napovedan ob 3. uri popoldne. Že dolgo pred 2. se je pričelo zbirati občinstvo na Mestnem trgu, ki je bil s kordonom zaprt, da prepreči prevelik naval. Kmalo po 2. uri so začela prihajati odposlanstva društev, korporacij in zavodov. Malo pred 3. uro so se zbrali zastopniki uradov in oblasti pred škofijsko palačo. Ob 3. uri so zapeli zvonovi ter naznanjali, da nastopa pokojni dr. Krek — svojo zadnjo pot. Cerkvene obrede je opravil pred škofijsko palačo, kjer je pokojnik ležal na mrtvaškem odru, ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Po končanih molitvah je zapela »Glasbena Matica« ža-lostinko »Usliši nas, gospod!« Nato so vzdignili krsto ter jo prenesli v stolno cerkev, kjer je opravil knezoškof ob navzoč-noti duhovščine, zastopnikov oblasti, uradov, korporacij in društvenih zastopnikov molitve za mrtve, »Glasbena Matica« pa je zapela »Beati mortui«. Medtem se je zunaj razvrstil pogrebni sprevod. Na čelu sprevoda za križem in žalno zastavo so korakali zastavonoše raznih društev, nato oddelki gasilnih društev, šolska mladina nekaterih zavodov, nekatere bratovščine in venci, ki so jih nosili ali poklonitelji sami, ali pa moštvo mestnega pogrebnega zahoda. Za venci sta sledila dva cvetična vozova. Pogreb je vodil knezoškof ljubljanski sam ob veliki asistenci. Njemu je sledil šesterovpre-žen galavoz, v katerem je počivala za steklom krsta z zemeljskimi ostanki velikega sina slovenskega naroda. Za krsto je šla dolga vrsta sorodnikov, za njimi Jugoslovanski klub pod vodstvom državnozborskega podpredsednika viteza Pogačnika, zastopnika »Češkega Svaza« posl. Stanek in Navratil. Deželno vlado je zastopal deželni predsednik grof Atterns, deželni odbor dr. Lampe, občinski svet ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar z mnogimi občinskimi svetniki. Nato so sledili zastopniki uradov, zavodov, korporacij in društev. Za temi se je uvr-stilt nepregledna množica ljudstva. Pred vilo dr. Kreka se je ustavil sprevod in »Glasbena Matica« mu je zapela žalostin-ko »Vigred se povrne«. Ob cestah, kjer se je pomika! sprevod, so delale ljudske množice gost špalir; raz hiše v teh ulicah so plapolale črne zastave. Od Krekove vile se je pomikal sprevod k Sv. Križu. Tu je opravil v kapelici knezoškof pogrebne molitve ter spremil truplo pokojnega Kreka do groba, ki se mu je odprl v bližini križa v sredi pokopališča. Po končanih molitvah je stopil predsednik »Jugoslovanskega kluba« dr. Korošec k odprtemu grobu ter se s krasnimi besedami poslovil od velikega sina slovenskega naroda. Žalosti se je topilo srce vsakomur ob slovesu, a samozavestno smo vzdignili glave, ko nam je v tolažbo zaklical govornik besede: »Levate capita, auoniam appropinquat redemptio vestra!« V imenu »Češkega Svaza« je govoril predsednik Stanek in v imenu dalmatinskega »Gospodarskega Saveza« poslanec dr. Dtilibič. Nato so zadoneli glasovi »Blagor mu«. Množice so se razšle. Šel je od nas mož dela, sadove njegovega dela pa že vživa in jih bo vžival še v obilnejši meri narod slovenski. Večna slava dr. Kreku, proroku naše srečnejše bodočnosti! Krekovega pogreba so se udeležili tudi zastopniki »Zaveze avstr. jugoslovanskega učiteljstva«, »Deželnega slovenskega učiteljskega društva« v Ljubljani in Ljubljanskega učiteljskega društva. »Zaveza« je izrekla »Jugoslovanskemu klubu« sožalje na nenadomestni izgubi. Srednješolski vestnik. Deželni šolski svet za Kranjsko je izprašanega učiteljskega kandidata gosp. Antona Melika imenoval za suplenta na Ii. državni gimnaziji v Ljubljani. i iiase argaiiiiaciia. Iz seje upravnega oubora Zaveze. (Konec.) Poročevalec Gangl o temi »Naš položaj« je stavil ob koncu svojega govora ta-le predlog: Ako odobri upravni odbor Zaveze to moje poročilo, predlagani, da ga smatra za izraz svojega mnenja in svojega ume-vanja našega položaja. V tem primeru stavljam nadaljni predlog: Vodstvu Zaveze naročamo, naj o vsebini tega referata primernim potom obvesti Jugoslovanski klub v državnem zboru na Dunaju in našo javnost, da bosta oba poučena o mnenju,nazorih in namenih v Zavezi združenega učiteljstva. Z Ganglovim govorom samim, ki ga prinaša naš list danes na prvem mestu, je predlog zadosti utemeljen in upravni odbOr ga je sprejel z velikim odobravanjem. Sprejet je bil tudi dodatni predlog, da naj se govor ponatisne in odtiski pošljejo vsem slovenskim in hrvatskim listom. Predsednik izreče tovarišu Ganglu zahvalo. Nato stavi in utemeljuje tovariš Eng. Gangl še dva predloga: 1. Predlog, tičoč se preuredbe »Učiteljskega Tovariaš« v dnevnik. Utemeljuje ta predlog izvaja predlagatelj: Vodstvu Zaveze naročamo, naj preudarja vprašanje, bi li ob pripravnem času — recimo koncem vojne ali ob vstopu v dobo miru — ne kazalo izpremeniti »Učiteljskega Tovariša« v dnevnik, ki naj bi izhajal kot zgodnjejutranji list? V bližnji bodočnosti bo reševati toliko vprašanj kulturnega in šolsko-politi-škega značaja, da bomo morali hiteti z delom ter trajno o teli vprašanjih obveščati javnost in v njej buditi zanimanje, ako hočemo, da v bodočnosti javno in stalno uveljavimo važnost, pomembnost in potrebo svojega stanu in šolstva ter s svojega kulturnega stališča presojamo vse javno življenje in dobimo nanje odločujoč vpliv. »Učiteljski Tovariš« je v naših in iz-venučiteljskih krogih znan in udomačen list, torej bi ne bilo težko z njega razširjenjem po obliki in vsebini pridobiti mu toliko naročnikov in odjemalcev, da bi mu bila eksistenca zagotovljena. Ako imajo duhovniki in delavci svoje politiško dnevno časopisje, zakaj bi si naše učiteljstvo ne preosnovalo svojega glasila v zgoraj omenjenem smislu, ko vendar reprezentujemo važno kulturno moč, ki hoče naši javnosti z vsemi sredstvi in silami naravnavati kulturna pota, držeča do vrlin in kreposti kulturnega naroda? V slučaju sprejema mojega predloga naj vodstvo Zaveze stori potrebne priprave, da ob ugodnem času stopi naše učiteljstvo s svojim dnevnikom v službo narodove prosvete in politiške svobode! Upravni odbor sprejme predlog brez debate. 2. Predlog, tičoč se nameravanih zimskih počitnic. Ta predlog je utemeljeval tovariš Gangl s temi-le besedami: Čujemo glasove, da nameravajo v zimskih mesecih ravnokar začenjajočega se šolskega leta šolske oblasti prekiniti šolski pouk in uvesti zimske počitnice. To namero utemeljujejo s tem, da bo primanjkovalo kuriva in razsvetljave, da se torej zaradi teh kalamitet šolski pouk ne more vršiti. Z ozirom na škodo, ki preti šoli in šolski mladini, se čutimo poklicane, da pravočasno pokažemo na kvarnost take namere. V zimskih mesecih je šolski pouk najuspešnejši in se glede*plodonosnosti in vzgojnih ter učnih uspehov niti primerjati ne more s poukom v gorkejšem letnem času. O tem vprašanju so mnenja vseh šolnikov edina in soglasna. Splošni koristi, pouku in vzgoji šolske mladine ter staršem te mladine bo tisočkrat bolj ustreženo, ako prenehajo s svojimi priredbami kinematografi, vari- eteji, šantani, manjvredna gledališča ter druge slične razveseljevalnice brez vsake umetniške in moralne vrednosti, da na ta način prihranimo kurivo in svečavo ter omogočimo redno zimsko delovanje šole. Posebne važnosti je to za mestno mladino, zlasti za ono ubožnejših slojev, ki sami trpe doma mraz in temo; torej naj bo dana vsaj tej sirotni mladini blažena prilika, da si ogreje telesca in se napije luči v udobno zakurjeni in lepo razsvetljeni, vabljivi in prijazni učilnici. Kdor se hoče zabavati, naj se zabava, a na škodo vzgoje in pouka šolske mladine se ne sme! Prekinjenje pouka v zimskem času pa bi bilo kvarno posebno tudi za krneti-ško šolsko mladino, ki mora v pomladnem, poletnem in jesenskem času ob sedanjem pomanjkanju poljskih delavcev prevečkrat izostajati od šolskega pouka, ker mora pomagati doma na polju in pri živini. Iz teh razlogov predlagam: Vodstvo Zaveze naj posreduje na na-učnem ministrstvu in na vseh deželnih šolskih svetih svojega delokroga, da se ne uvedejo zimske počitnice, ampak da se pouk ravno v zimskih mesecih redno in nemoteno vrši. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet. Nato utemeljuje tovariš Flere svoj predlog glede temeljnega načrta o pre-ustrojitvi našega šolstva in narodne vzgoje. Sklene se, da naj se izvoli poseben odsek, ki naj se bavi z vsemi vprašanji preustroja šolstva in narodne vzgoje in zbira tozadevno gradivo. V ta odsek so bili izvoljeni tovariši: Ivan Baukart, učitelj v Ljutomeru, Ludovik Černej, šolski voditelj v Grižah pri Celju, Pavel Flere, nadučitelj v Letušu, Engelbert Gangl, c. kr. učitelj v Trstu, pl. Ferdo Kleinmayer, nadučitelj na Katinari pri Trstu, Josip Pahor, učitelj v Sežani in Fran Štefančič, nadučitelj v Velikih Laščah. Odseku se naroča, da gre takoj na delo in o svojem delu poroča na prihodnji delegacijski seji. Potem je sledilo utemeljevanje Fle-retovih predlogov za delo Zaveze pri učiteljski izobrazbi. Predlogi, ki so bili natisnjeni v 18. številki »Učit. Tov.« so bili sprejeti. Nato govori odposlanec Sežanskega učiteljskega društva tovariš Mervič o žalostnem gmotnem položaju učiteljstva v sežanskem šolskem okraju. Aprovizacija v okraju je popolnoma nezadostna: učiteljstva ne preskrbljuje z najpotrebnejšimi živili in še to, kar daje, dobi učiteljstvo v tako pičli meri, da živi v veliki bedi. O draginjskih dokladah se da komaj govoriti. Dosedaj smo dobili po 120—140 kron vojne draginjske doklade. Deputa-cija učiteljstva sežanskega šolskega okraja je bila zadnje dni pri namestniku v Trstu, ki je obljubil vse, ali bo pa tudi storil, je drugo vprašanje. Storiti mora tudi vodstvo Zaveze potrebne korake. Govornik stavi predlog: vodstvu se naroča, da naj se obrne z utemeljeno vlogo na namest-ništvo v Trstu; informira naj pa tudi Jugoslovanski klub o bedi, ki vlada v učiteljskih rodovinah v sežanskem okraju in med Primorskim učiteljstvom sploh, da isti posreduje pri centralni vladi ter iz-posluje dostojne vojne draginjske doklade. Dalje se je pritoževal govornik, da se vzdrževalnina na Goriškem ne izplačuje redno, v nekaterih slučajih se izplača, v drugih ne. Enake pritožbe se slišijo od kranjskega učiteljstva. Predlaga: vodstvu Zaveze se naroča, da tudi v tem pogledu stori potrebne korake. Predlogi se sprejmejo. Slednjič odgovarja predsednik na vprašanja, ki jih je stavil, tovariš Flere na vodstvo Zaveze. 1. Kaj namerava vodstvo Zaveze ukreniti, da izbriše neugoden vtisk, ki mora biti v javnosti zaradi započetega, nenadaljevanega in nedokončanega »skupnega dela?« Na to vprašanje odgovori predsednik: Zadeve in prizadevanja za skupno delo vodstvo Zaveze ni opustilo. Vedno se še trudi in deluje na to, kako uresničiti to lepo misel. Mnogo težkoč bomo mprali še premagati in odpraviti marsikatero oviro, vendar upamo na uspeh. 2. S katerimi sredstvi namerava vodstvo Zaveze zbuditi spanje svojih članic ter jih pripraviti do uspešnega stanovskega in organizačnega dela? Na to vprašanje odgovori predsednik tako-le: Vodstvo Zaveze vzpodbuja Zavezina društva do uspešnega stanovskega in or-ganizatoričnega dela z okrožnicami in s pozivi k delu v »Učit. Tov.« Rade volje daje inicijative in jih tudi sprejema. K delu vzbudimo društva tudi na ta način, da jih pritegnemo k sodelovanju pri aktualnih stanovskih in pedagoških vprašanjih. To smo storili že danes, ko smo sklenili, da so Zavezna društva obvezn; sodelovati z odsekom pri izdelovanju te meljnega načrta o preustrojitvi našega šolstva in narodne vzgoje. Ako nasvetujc tovariš Flere v tem pogledu še kak pripomoček, se ga bo vodstvo prav rado po, služilo, da bo le kaj uspeha. 3. a) Ali ima vodstvo Zaveze načrt kako organizirati in orientirati svoje učiteljstvo o bodočih učiteljskih narodnih, narodno-gospodarskih in narodnih šol-sko-političnih vprašanjih? b) Kaj hoče storiti vodstvo Zaveze za skorajšnjo realizacijo takega svojega načrta. Predsednik odgovori: Na to vprašanje je težko odgovoriti.1 Glavni program Zaveze so njena pra-1 vila, ki se v § 2. al. b) glase: Namen Zaveze je pospeševanje in bramba dušev-| nih, gmotnih, moralnih in pravnih interesov učiteljstva in šolstva na narodni, napredni in demokraški podlagi. Stremeli smo za tem, da smo storili vse, kar velevajo pravila, ukrenili vse, kar ima biti v korist učiteljstva, v prospeh in krepak razvoj narodnega šolstva. Drugačnega načrta nismo imeli. Program v smislu Fleretovega vprašanja bi bilo danes silno težko sestaviti, ker je ves javni položaj jako nejasen, nedoločen. Vendar bi bili prav hvaležni tovarišu' Fleretu, če bi nam hotel izvršiti tako v sedanjih časih silno težko, da naravnost orjaško delo. Tak izdelan načrt bi. predložili potem v pretres bodoči Zavezini delegaciji. Ako imamo res dober načrt, potem ga bomo skušali realizirati. Pot, po katerem bomo skušali to doseči, je odvisen od delovnega načrta. Pripomniti pa moram tudi, da je vodstvo Zaveze v prvi vrsti izvršilni organ, ki ni dobil nikdar naloga, da bi bil sestavil tak načrt. Ako bi bil kedaj storjen tak sklep, bi se bilo vodstvo lotilo dela. Tovariš Flere izrazi še željo, da naj se samostojni predlogi za delegacijsko zborovanje natisnejo poprej v »Učit. Tovarišu«. Predsednik obljubi, da se bo ustreglo zahtevi. Nato pripomni še predsednik, da je bil v minulem tednu pri njem tovariš Vje-koslav Radica, nadučitelj v Splitu, predsednik Saveza dalm. učit. društava. Ta mu je zagotovil, da bo stavil na glavni skupščini, ki se vrši še ta mesec, predlog, da pristopi dalmatinski Savez k naši Zavezi. Upravni odbor in odposlanci društev so z velikim odobravanjem vzeli na znanje to vest. S tem je bil izčrpan dnevni red in predsednik zaključi ob 6. zvečer sejo, se zahvali odbornikom in odposlancem za krepko sodelovanje ter želi vsem sklepom najlepših in najboljših uspehov! Poročilo Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Dne 3. oktobra 1917 se je vršil na Dunaju razgovor z ministri v zadevi vojne draginjske doklade štajerskemu učiteljstvu po izgledu državnih uradnikov. Učiteljsko deputacijo, sestoječo iz predsednika in tajnika štajerskega nemškega Verbanda ter iz predsednika slovenske Zveze je vodil deželni odbornik Hofman pl. Welienhof. Konference so se udeležili ministrski predsednik, naučni minister in finančni minister. Zastopniki učiteljstva in deželni odbornik so ministrom razložili, da se nahaja štajersko učiteljstvo vsled po vojni nastale neizmerne draginje v silno obupnem stanju. Štajerski deželni odbor je to že izprevidel in je sklenil, da podeli svojemu učiteljstvu vojno draginjsko doklado v isti izmerj, kakor jo dobe državni uradniki. Ker pa mu v ta namen nedostaja denarnih sredstev, se obrača na osrednjo vlado na Dunaju s prošnjo za pomoč v obliki brezobrestnega posojila. Ministrski predsednik in oba re-sortna ministra so izjavili, da vrši učiteljstvo v teli hudih časih v polni meri svojo stanovsko in državljansko dolžnost ter so obljubili v najkrajšem času zaželjeno pomoč. S to najnovejšo konferenco je napravila štajerska učiteljska organizacija zopet važen korak naprej v dobrobit gmotnega stanja vsega štajerskega učiteljstva. Temu najnovejšemu poročilu slede zdaj nekateri podatki o delovanju naše organizacije v zadnjih mesecih. Uvažujoč dejstvo, da je zaradi treh krajevnih plačilnih razredov prizadeto največ slovensko štajersko učiteljstvo, ki je večinoma uvrščeno v tretji najnižji plačilni razred, je Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem že v decembru 1916 storila v Gradcu vse mo-■ goče korake, da bi se krivica, ki jo trpi ' učiteljstvo 3. krajevnega razreda, saj ne-l koliko ublažila. Pridobili smo za naše to-i zadevne težnje slovenskega deželnega dbornika dr. Verstovšeka, ki nas je vodil v Gradcu do vseh merodajnih činite-lljev ter se sploh mnogo trudil za nas. za kar mu gre vsa čast in hvala! Zahtevali snio, da se pri odmeritvi draginjske do-Idade za leto 1917 a priori določi znesek 40.000 K za 3. krajevni razred, dosegli pa no žalibože samo 10.000 K, to je znesek, Ki se je zdaj pred par tedni razdelil med oženjene učitelje 3. krajevnega plačilnega razreda. To je sicer mali uspeh, a uspeli je vendar in svedoči jasno, da se pričenja tajari led, v katerega je bil vkovan 3. krajevni plačilni razred! Dat 22. julija 1917 je štajerski Leh-rerbund v svoji odborovi seji — ki so se je udeležili vsi štirje slovenski odborniki — soglasno sklenil, da zahteva vojno do-klado v isti izmeri, kakor jo dobivajo državni uradniki. Zajedno se je sklenilo, da se do ugotovitve te zahteve opuste \se separatistične težnje, na pr. upoštevanje 3. krajevnega plačilnega razreda itd. Ker pa je tovariš Pavel Flere z dobro utemeljeno vlogo Zvezi dokazal, da bi se napotila z uveljavljenjem sklepa štajerskega Lehrerbunda učiteljem 3. krajevnega razreda k stari krivici nova občutna krivica, je Zveza podatke tovariša Flereta natanko prer trila, spopolnila in popravili ter razširila v spomenico, ki jo je izročila Lehrerbundu v upoštevanje ne kot separatistično željo Zveze, ampak z namenom, da se zabrani vsaka nova krivica in tako okrepi naša organizacija. Jedro te spomenice tvori zahteva, da se naj za prisojo vo.'ne draginjske doklade jemlje za vse tri krajevne plačilne razrede kot enotni temelj osnovna plača 1. krajevne ga plačilnega razreda. Nadalje se je Zveza potegnila za učiteljske zakonske dvojice, katerih Lehrerbund v svoji spomenici na dež. odbor namenoma ni omenil, ker stoji na stališču, da naj dobi vsaka učiteljska oseba polno draginjsko doklado. Tega stališča pa ne priznava deželni odbor, kajti iz male notice v listnici uredništva Pädagogische Zeitschrift z dne 10. septembra 1917 je razvidno, da hoče dež. odbor pri učiteljskih zakonskih dvojicah dati možu celo doklado, ženi pa samo polovico doklade samskih učiteljev. V tej zadevi so se oglasili pri Zvezi zastopniki učiteljskih zakonskih dvojic sami povdarjajoč, da je napačno tozadevno stališče Lehrerbunda prav tako kakor stališče dež. odbora. Da bi «e pri učiteljskih zakonskih dvojicah šteia oba kot omožena, oziroma oženjena z otroci, bi bilo nesmiselno in celo krivično, kajti potem bi se morali skupni o-troei obeh dvakrat šteti! Neutemeljeno pa ie tudi stališče dež. odbora, ki hoče ženi učiteljskih zakonskih dvojic dati samo pol doklade samcev, ko vendar ta žena svoje službeno mesto polno izpolnjuje in ne samo na pol! Vsled tega je Zveza izročila Lehrerbundu utemeljeno spomenico, da prisodi deželni odbor pri učiteljskin zakonskih dvojicah možu polno doklado o-ženjenih, ženi pa celo doklado samcev. Iz teh podatkov je razvidno, da je štajerska učiteljska organizacija vedno na delu in človek bi mislil, da se tej organizaciji z vso vnemo pridružuje vse štajersko učiteljstvo obeh narodnosti. Žal, da temu ni tako! Še vedno je mnogo učiteljev in učiteljic, posebno na slovenskih šolah, ki ne'uvidevajo ali nočejo uvidevati koristi organizacije ter stoje separatistično ob strani. Ni jih pa sram, biti deležnim dobrot in uspehov organizacije. Vsa učiteljska društva naj še enkrat poskusijo, da spravijo te izgubljene ovce pod okrilje organizacije. Ako pa tega zadnjega klica ne bodo slišali, jih bo treba smatrati kot rak-rano na našem učiteljskem telesu, ki jo bo treba izrezati z radikalnimi sredstvi tako med slovenskimi kakor med nemškimi učitelji. In ni dvoma, da bo učiteljska organizacija taka sredstva našla! Veliko pa je tudi učiteljev in učiteljic, ki so člani organizacije samo na papirju, ne pa v dejanju. Ti papirnati pseudo-člani dolgujejo že po več let svojo članarino domačemu učiteljskemu društvu ter so krivi, da so društvene blagajne prazne in ne morejo izpolniti svojih obveznosti napram osrednjim organizacijam, to je- štajerski Zvezi in avstrijski jugoslovanski Zavezi. Pribiti pa je treba tudi dejstvo, da so nekatera učiteljska društva sama kriva teh žalostnih razmer. Nekatera društva ne store zdaj v vojnem času prav ničesar! To stališče je bilo mogoče umestno v začetku vojne, a danes ne velja več! Ako so predsednik in drugi odborniki odsotni, naj se lotijo dela za učiteljsko organizacijo drugi tovariši in tovarišice. Posebno naj se potrudijo, da se priredi v najkrajšem času društveno zborovanje in da se plača vsa zaostala članarina. Skrbe Pa naj tudi za to, da plača vse učiteljstvo brez razločka določene % prispevke za učiteljski vojni pomožni sklad in sicer u- čiteljstvol. kraj. plač. razreda 3%, 2. razreda 2/o in 3. razreda 1% od vojne dravinjske doklade za 1917 in njenega 50'i poviška. Prihodnjič enkrat objavimo v natančnem izkazu, kako so posamezna štajerska učiteljska društva poravnala svoje letne prispevke Zvezi in Zavezi. Že danes pa moramo izreči začudenje, da so nekatera društva vse svoje obveznosti na vse strani do pičice poravnala, druga pa dolgujejo za več let. In vendar razmere na slovenskem Štajerskem niso toliko različne, da bi bil utemeljen tako velik razloček. Vederemo! Učiteljsko društvo za ormoški okraj je po dolgem času zopet zborovalo v četrtek dne 2. avgusta 1917., v ormoški okoliški šoli. Skoraj polnoštevilna udelebža je jasno dokazala, da je še med nami tista smisel za organizacijo, po kateri se je naše društvo vedno odlikovalo. Navzočih je bilo 24 članov ter kot gosta to-varišici Zorka Trstenjakova (Hum) in Anica Hercogova (Središče). Upajmo, da jih pri prihodnjem zborovanju lahko pozdravimo kot redni članici našega društva. Razven šole na Runču so bile zastopane vse šole v okraju. Vse navzoče prisrčno pozdravi društveni predsednik tov. Rajšp ter se posebno tudi spominja tistih tovarišev, ki opravljajo vojaško službo. Vsem tem se odpošljejo pismeni pozdravi. Nato se spomni smrti cesarja Franca Jožefa I., ki ga slavi posebno kot ustanovnika in graditelja novodobne šole. Končno poda vdanostno izjavo cesarju Karlu I. ter slovesno izjavlja, da hočemo tudi naprej v srcih v pouk in vzgojo nam izročene mladine negovati in krepiti ljubezen in zvestobo do naše lepe Avstrije in do preja-sne vladarske rodovine. Nadalje čestita tov. Kosiju povodom imenovanja ravnateljem ter tovarišem Robertu Košarju, Ivanu Najžerju, Adolfu Rosini in Ivanu Žolnirju k odlikovanjem, ki so si jih pridobili imenovani tovariši v zvestem izpolnjevanju vojaških dolžnosti. Potem se prečitajo zapisnik zadnjega zborovanja z dne 4. marca 1915, ter zapisnika dveh odborovih sej. Tov. predsednik poda nato poročilo o društvenem delovanju. Iz njega je bilo razvidno, da naše društvo ni spalo vkljub temu, da ni zborovalo dolgo časa, ampak je na tihem delovalo za dobrobit učiteljskega stanu. Ravnatelj tov. Kosi poroča o učiteljevem delu in njega prizadevanju v službi za ljudsko prehrano. Šolska vodstva so postala uradne izdajalnice krušnih, sladkornih in drugih kart. S tem se je učiteljstvu naprtilo zopet mnogo dela in truda in, ker se drži natančno svojih predpisov, tudi mnogo sovraštva med ljudstvom. Na podlagi raznih vprašanj si je hotel predavatelj ustvariti jasno sliko, kako se postopa po drugih šolah. Da se doseže povsod enotno postopanje in to na podlagi natančnih oblastvenih navodil, se odpošlje deputacija obstoječa iz vseh šolskih voditeljev v okraju na c. kr. okrajno glavarstvo, ki naj predloži me-rodajnim činiteljem vse tozadevne želje pa tudi naše lastne aprovizacijske težnje. Končno se je sklenilo, da začnemo zopet redno zborovati in se vrši prihodnje zborovanje po potrebi meseca novembra, na vsak način pa občni zbor v januarju 1918. —ič. —r— Razpis učne službe. V kranjskem šolskem okraju se v stalno nameščenje in sicer le za ženske učne moči razpisuje učno mesto na štirirazredni ljudski šoli v Poljanah. Redno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom vložiti pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Kranju do 10. novembra 1917. — Prosilke, ki v kranjski javni učiteljski službi še niso stalno nameščene, morajo z državnozdrav-niškim izpričevalom dokazati, da' so telesno popolnoma sposobne za šolsko službo. —r— Iz c. kr. mestnega šolskega sveta ljubljanskega. O redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v soboto, dne 29. septembra t. 1. smo prejeli nastopno poročilo. Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Zapisnikar o-glasi bistvene kurencije, ki se vzemo na znanje. Zapisnik zadnje izredne seje z dne 24. avgusta 1917 odobri se brez ugovora. Za razpisano službo stalnega učitelja na II. mestni deški šoli se predloži terno-predlog. Napram nameravanem stabiliziranju ljubljanskih dnevnih zavetišč. se zavzame stališče, o čemur je poročati c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Prošnje za dovolitev daljših dopustov se predlože priporočilno c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Poročilo o končni uredbi pouka na javnih mestnih ljudskih šolah ob pričetku tekočega šolskega leta 1917- | 1918 se vzame na znanje. Sklene se c. kr. i deželnemu šolskemu svetu priporočati. | da se vse učiteljice, ki so doslej samostojno in brezplačno poučevale, za svoje delo honorirajo. — Poročilo o nadzorovanju mestne trirazrednice na Karolinški zemlji v šolskem letu 1916-1917 se vzame na znanje in se ima c. kr. deželnemu šolskemu sv'etu predložiti v končno odo-brenje. Stalni učiteljici K a 1 i n o v i se pripozna VI. petletnica od 1. avgusta 1917. O napredovanju tukajšnjega učiteljstva na višje plačilne stopnje s 1. januvarjem 1918 se c. kr. deželnemu šolskemu svetu predlože nasveti. — Odobri se nekaj internih nasvetov in pojasne se nekatera stavljena vprašanja, na kar predsednik zaključi sejo. — —r— Iz ljudskošolske službe. Tovariša Antona Draščka, nadučitelja v Zalogu pri Ljubljani, ki je od izbruha vojne v vojaški službi, nadomešča letos Pavla Beličeva; v vojaški službi se nahajajoče-ga učitelja Josipa Stojkoviča nadomešča v Borovnici suplentka Amalija Kredar-jeva, dosedaj suplentka v Radomljah; mobiliziranega učitelja Vincenca Zaletela suplira v Postojni na ljudski šoli Ivanka Dolenčeva; 'obolelo učiteljico v Dol. Nemški vasi Karolino Kuchlerjevo nadomešča suplentka Albina Ahačičeva, obolelo Stanislavo Rogljevo, učiteljico v Bo-štanju pa suplentka Erna Turkova; za začasno učiteljico na ljudski šoli v Bo-jancili je imenovana Julija Maričeva, prej v Starem trgu; začasna učiteljica na Jesenicah na Gorenjskem je postala suplentka Silva Šušteršičeva; za suplentko na ljudski šoli v Vipavi je imenovana Marija Lavrenčičeva; za začasno učiteljico v Budanjah je imenovana suplentka Marija Punčuhova; za suplentke so imeno-vahe: Ana Kodermannova na dekliški šoli v Novem mestu, Ana Plevnikova, ki nadomešča zaradi študij na dopustu se nahajočo učiteljico Antonijo Patiseko-vo v Dragatušu, Helena Kraigherjeva, ki nadomešča vpoklicanega učitelja Miroslava Sadarja v Postojni, učiteljska kandidatka Pavla Macarolova, ki suplira v Matenji vasi, za začasno učiteljico v Rovtah je imenovana učiteljica na zasilni šoli v Zavratcu, Frančiška Miklavčičeva pouk v Zavratcu je poverjen ondotnemu duhovniku Ivanu Miklavčiču; za začasno učiteljico v Dobrepolju je imenovana učiteljska kandidatka Gabriela Jakšetova; vpoklicanega učitelja Rudolfa Pečenika v Dobrepolju suplira učit. kandidatka Berta Podbojeva, obolelega nadučitelja Ivana Lacknerja v Travi pa Josipa Ruk-lijeva; dosedanja začasna učiteljica v Dobrepolju Marija Mavrinova suplira v Dragi, Marija Trefaltova pa v Farivasi; obolelega učitelja na osemrazredni deški ljudski šoli v Spod. Šiški Franca Petriča nadomešča začasna učiteljica Ivanka Ka-lanova; kandidatka Matilda Dolenčeva je imenovana za suplentko in voditeljico na enorazredni ljudski šoli na Jezeru ter se ji je poveril tudi pouk na Otoku; v vojaški službi se nahajajočega učitelja v Dražgošah Viktorja Kregarja suplira bivša učiteljica v Trnovem Alojzija Jegliče-va; mobiliziranega nadučitelja Alojzija Lilijo v Polšniku nadomešča Olga Dolja-kova; obolelo učiteljico Katarino Vilhar-jevo v Št. Petru na Krasu nadomešča suplentka Pavlina Herbstova; učiteljski kandidatki Marija Jurmanova je imenovana za suplentko na I. mestni deški ljudski šoli, Danica Lederhasova pa na nemški mestni dekliški šoli v Ljubljani; obolelo učteljico Heleno Sodjevo na Jesenicah nadomešča Alojzija Kunčičeva, Apo-lonijo Faturjevo v Mbšnjah pa Ludmila Rapetova; za začasno učiteljico na ljudski šoli na Brdu *je imenovana Alojzija Krsnikova; obolelo učiteljico Frančiško Trpinčevo v Blagovici nadomešča učit. kandidatka Marija Malenškova, Nežo Klun v Kuzelju pa Ivana Knapova; vpoklicanega učitelja Rudolfa Kneza v Šent Vidu pri Brdu suplira bivša suplentka na Rovih Ana Krsnikova, vpoklicanega učitelja na Rovih Albina Smoleta bivša suplentka pri Sv. Trojici Balbina Schnab-lova in vpoklicanega učitelja Kornelija Iglica pri Sv. Trojici pa absolvirana učit. kandidatka Marija TomČeva. Štajerske vesti. —š— Društvo »Seibsthiife der Leh-rersehafi Steierinarks«. Dne 21. avgusta t. 1. so pregiedovalci računov Edvard Grill, Emanuel Sturm in Rudolf Wernba-cher v hiši društvenega predsednika in blagajničarja Ivana Slane v Gaishornu izvršili pregled društvenih računov in društvenega imetja za čas od 20. avgusta 1916 do 19. avgusta 1917. Pregiedovalci računov so se prepričali, da so obsežni računi v vseh delih popolnoma pravilni in da izkazano imetje tudi točno obstoja. V zgoraj navedenem razdobju so znašali dohodki 27.555 K 23 vin., od tega na posmrtnih doneskih 18.041 K. Izdatki so znašali 19.388 K 15 vin., od teh posmrtni izdatki 15.650 K. Iz tega izhaja blagajniški preostanek 8167 K 08 vin. Ako k temu prištejemo blagajniški preostanek z dne 19. avgusta 1916 po 69.894 K 19 vin., je imelo društvo dne 21. avgusta 1917 imetja 78.061 K 27 vin. O dtega je 60.000 K naloženih v vojnih posojilih. — Novo društveno statistiko za leto 1917 razpošljerno članom v prihodnjih dneh. —i— Učitelj brez stanovanja in hra- jj«i. Iz Foškulina v Istri poročajo, da tjakaj došli učitelj Rubeša še vedno ni dobil ne stanovanja ne hrane. Tako hudo je v tej občini za hrano, da ljudje lakote umirajo. Šolo ljubijo, pa s težkim srcem zavračajo učitelja, katerega bi ob drugih prilikah z odprtimi rokami vsakdo sprejel pod svojo streho in povabil k svoji mizi._ Splošni vestnik. Njegova ekscelenca gospod minister dr. Ivan vitez Žolger je podaril »Slovenski Matici«, katere ustanovnik je že davno, z ozirom na težavni položaj, ki se v njem nahaja društvo, znesek 100 kron z željo, da se »Slovenska Matica« nadalje ugodno razvijaj, in z zagotovilom, da je blagemu rodoljubu »nje nadaljni prospeh zelo pri srcu«. Slava! Redni profesor slovanske filologije na graškem vseučilišču je postal dosedanji izredni profesor dr. Rajko Nachtigall. Darovi za učiteljski konvikt. Kmet-ska posojilnica Ljubljanske okolice 50 K. Družba v Metliki po g. E. Ganglu 7 K. Tov. Ivan Kelc, nadučitelj v Novi Štifti 2 K 20 vin. kot posmrtnina Karlu Widru. Metliški učiteljski zbor od poviška vojne draginjske podpore 34 K in sicer so darovali: tov. Barle Konrad 5 K; tov. Brež-nik Mara 3 K; tov. Gabršček Miarička 3 K; tov. Golia Cirila 3 K; tov. Vadjan Ljubica 5 K; tov. Zakrajšek Micika 5 K; gospa Morela Malči, soproga tovariša Leopolda Morele, ki že 3 leta brani domovino 5 K; tov. Barle Konrad namesto cvetja na gomilo ljubega Francita Kobau, slušatelja Franc Jožefove akademije 5 K. — Učiteljska tiskarna v počeščenje Karel Widrovega spomina 20 K. Ljubljansko učiteljstvo namesto venca na grob Karlu Widru in sicer: Jakob Dimnik 10 K; Ju-raj Režek 2 K; Luka Jelene 2 K; Jakob Furlan 2 K; Fran Gale 2 K; Avgust Pire •1 K; Janko Likar 4 K; Fran Gärtner 2 K; Evgen Lfegat 4 K; Fran Skulj 2 K; Josip Ambrožič 1 K; Janez Leveč 1 K; Fran Marolt 1 K; Alojzij Kecelj 2 K; Andrej Rape 2 K; Josip Bezlaj 1 K; Anton Liko-zar 1 K; Fran Črnagoj 5 K. Živili darovalci in nasledniki! Bog plati! Joža Lovrenčič: Deveta dežela. — Trst 1917. Izdala knjigarna J. Štoka. Tiskala tiskarna »Edinost«. — Str. 96. — Človek z Lovrenčičevo »Deveto deželo« v roki — ne ve, kam bi z njo: med pesmi, med pravljice, med sanje, med uganke? Čudna zmes vsega tega je ta knjiga od prve do zadnje strani. Ploha besed lije od začetka do konca, da ne vidiš in ne veš, kaj in kako in čemu! N. pr. Barva kakor žvižg. Iz ozadja se vijejo črne, sive kače in sičejo, oči jim žare ko brušeni de-manti. Močna roka je zgrabila med nje in osinela: obnemogla se ne brani — — celo telo so objele in ga k drevesu pri-žele ... (Str. 25). Bukve košate ... mi šumijo sinfonijo korenin, debel, vej, listja, gnezd v vejah, solnca, pomladi, žejne suše, dežja, jeseni, vetrov, snega, zime, smrti. O! — Str. 46). Hrepenenje ... pije svojo kri in mre. (Str. 47). Itd. Česa ta zbirka pesmi nima? Tega, česar je pesmi treba — čuvstva! Narejene so z razumom in z namenom, da naj imponujejo po svoji meglovitosti — vihravo in dolgo-vrstno vržene na papir, da v gostobe-sednosti, brezobličnosti ter v prisiljenih podobah in priveskih utone zdravo jedro pesnškega domisleka. (Str. 5, 10, 24, 45). Zato ni nič čudnega, ako te pušča knjiga hladnega. Morda utegne kdo misilti, da je le toliko genijalnosti v njej, ki je ne umeje povprečni človek. Potem pa ni namenjena nam, ki smo potrebni zdrave dušne hrane, gorkih, dvigajočih verzov, pla-menečih utrinkov duha in umljive besede o tem, kar vidi, čuti in misli pesnikova duša ob pogledih v zunanje in notranje človeško žvljenje, v snovanje, prenavljanje in ustvarjanje prirode — potem je knjiga naslovljena v deželo, ki krije njene tajnosti in zagonetke s svojim imenom. Tega menda noben pesnik ne zahteva od nas, da bi nam siveli lasje, zatopljenim v skrivnosti njegovih vizij in oboroženim s povečevalnim steklom, ki je namenjeno — dušnemu očesu! Oprostite, ampak do sodnega dne ne doumejem, kako more biti Oki — človeških staršev otrok — ka-k^- pravljica iz devete dežele — »da mi je dano jo doživeti...« (Str. 18). Koga ali kaj doživeti: ali otroka — ali pravljico — ali deveto deželo? In kako je mogoče eno ali drugo sploh doživeti?... Potemtakem ni nič čudnega, da tudi to, kar je lepega v knjigi, skoro brezsledno izgine v čudovito zapletenem devetode-želnem vozlu, ki ga utegne razsekati le — pesnikov komentar! Take lepe stvari so: Slutnja (str. 11), Oboi (str. 12), Pomladni motiv (str. 23), Zimska serena-dica (str. 43), Rezijan (str. 53), Goriške trte (str. 62). — Zadnji del knjige obsega »Deveta dežela« — po obliki dramatiška slika, a — žal — brez dramatiške vsebine. Glavna in temeljna njena pogreška je, da sin sam pred našimi očmi tega ne doživi, kar bi moral doživeti, da mora zaradi tega umreti. Življenje mu odgrinja le čarovnikova piščalka, kar je sicer jako enostavno, toda življenje to ni. Celo sokolov drobni list nam ne pove, kaj je sina pognalo v smrt. Nesrečna mati prebere list, ne pove, kaj je v njem, ampak kratkomalo javi, da »kedor je videl in doznal je vse, mu ni več do življenja in, umrl!« — — Taka bagatelna in pavšalna rešitev tragedije mladega, vse upe zbujajočega življenja osupne vse osobje, zbrano ob materi, da so vsi »kakor okame-neli«. In z njimi vred še marsikdo cenjenih bralcev! E. Gangl. Andrej Rape: Mladini. VI. zvezek s 6 slikami. Pisan ice. — Str. 100. Iz- dalo in založilo ^Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta«. Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Andrej Rape je povil v VI. zvezku svojih ^branih spisov za mladino lep venček ljubkih svojih pesemc. Naš dobri Andrej! »Mir božji v tvojih mladih dušah, lepota ti v nedolžnih je očeh, akacij cvet na tvojih licih, dokler nedolžnost je vrtnar ti srčnih leh...« Tako lapidarno karakterizuje pesnik naš mladi svet, ko gleda nanj, od njega neopažen, saj se le takrat pokaže mladina v vsej svoji razigrani preprostosti in nepotvorjeni prirodnosti, kadar neovirano živi sama sebi — kot lepa misel v vedri glavi, kot sladko, uresničenja gotovo upanje v radosti polnem srcu. Kdor gleda s temnimi, zlo in razuzdanost iščočimi očmi v kipeče, nikoli mirujoče mlado življei je — oni ne vidi v njem nobene lepote, nego vedno preteče dviga kazalec, češ, take in enake morale vas učim, vi pa ste kakor kozli in garjeve ovce! V pesnikovem srcu mora mladost živeti naprej, njegova dozorelost mora umeti in soditi njeno lepoto, in iz te lepote vre v njegovo čuvstvo iskrenost in toplota, ki se potem spontano prelije v jasno besedo njegovega srca, pesem imenovano! Tako poje našemu Andreju pesmi ptiček v loži, roža na vrtu, ledeni cvet na oknu, škrat in zajček, pastirček in kravica, slana in rosa. otrokova smrt in materin grob... In še toliko drugih živih in neživih stvari: kamor plane pesnikovo čuvstvo — hipoma, nepričakovano, tamkaj dobi moči žilvjenja vsaka stvar, ki ji je potem odmev, izraz, položaj, namen in smoter raz-odet v peSnikovi besedi. Tako živi v tej njegovi besedi ves svet od zemlje do je imela vlog koncem leta 1916 hipotečnih in občinskih posojil rezervnega zaklada .... K 55,000.000'— „ 30,600.000 — 1,500.000'- Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kra deleieie vlacS@. Za varčevanje ima vpeljane iične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, izven Kranjske pa proti 574% obrestim in proti najmanj l°o oziroma V/o odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. Ali ste že pridobili mladinskemu liste „Zvonček novega naročnika? neba v takih oblikah, namerah in smereh, ki jim črta konture otrokova duša, dvigana z radoznalostjo in fantazijo, raz-vnemana z drznimi poleti in razmahi, primitivna v zaključkih, naivna v iskanju vzročnosti — humorist, satirik, učenjak, preprostež, bahač, veseljak in mila Jera ■— vse v enem mehu in iz enega rokava. In ko dobi otrok knjigo v roke — bere, bere, se smeje, prikimava, zanikuje, se jezi, ugiblje, stisne pest, pogoltne solzo: v svoji knjigi bere o samem sebi, zato živi z vsako besedo, ker je odjek njegove duše. In ko položi knjigo iz rok, reče tako prepričevalno, kakor ne more nihče drugi razen otroka: »Res je! Lepo je!« Da, celo takrat je lepo, ko bere o umrli mamici lepo, prelepo pesemco! In čemu bi prikrival? Ali ni morda tudi nam pri srcu domače in ugodno, ko nam pesnikova beseda iznova odpira poglede v dobo nazaj, odkoder nas je tisočera bolest, odpoved, zmota in prevara vrgla v vrtinec jadnega življenja? Pesnikova beseda, ki jo umeje otroško srce — zdi se mi, da bi jo še kamen umel! — Čestitke godovnice Ra-pčtu niso uspele. Polovico manj, v ostali polovici več — pa bi bilo dobro. Z ozi-rom na stotero takih potreb so dobrodošli tudi taki verzi, toda v taki zbirki ne rabimo prazne slame! Kar je na zadnji strani popravljenega glede predloga ž, ne velja; prav je tako, kakor je natisnjeno v knjigi. E. Gangl. Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 2. nov. 1917. Uaš denarni zms®d. iasslo: Kar plodonoano naložim, v pomoč le sebi podarim. i» p©s©|5isslca „SJššteSJ» sSsega komikSa" w LJu&ijaai registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 31. avgusta 1917 &C 1 SI.721-IS Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/iS. do '/26. ure popoldne. gi^FJi^gasigspaii m mi Knjigo veznica Ljubljana Florijanska ulica 14 se priporoča si. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knjigo-veško stroko spadajočih del. i Velecenj. učiteljstvo opozarjamo na zbirko pesmi, ki so izšle v „Učiteljski tiskarni". To je lepa Engelbert Ganglova knjiga I ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v „Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 h več. Naj bi ne bilo učiteljice in ne učitelja, ki bi ne imel v svoji knjižnici te lepe knjige. -„tgti,- Ali ste že član društva ,JubileJska samopomoč4? Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem 111 Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let. Psi pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna no starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50* h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine. Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h. Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonitim dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po smiti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti. Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje predsednik IVAN SCHMEIDEK^ učitelj v Krtini, p. Dob.