Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 23, 1983, s. 273 - 291 Oxf. 611: 624: (497.12) Izvleček: GAŠPERŠIČ, F.: PREOBRAZBA GOZDNOGOSPODARSKEGA NAČROVANJA IN ZBIRANJE, ANALIZA TER UPO-. RABA INFORMACIJ Sodobno gozdnogospodarsko načrtovanje zahteva skrbno pripravljen načrt o vrstah, kakovosti in metodah zbiranja najrazfičnejših informacij. Izhodišče so dobro opredeljeni načrtovalni problemi. S premišljenim zbiranjem informacij zmanjšujemo stroške zanje, povečujemo kakovost odločitev pri načrtovanju in s tem kakovost gozdnogospodarskih načrtov. Abstract: GAŠPERŠIČ, F.: TRANSFORMATION OF FOREST MANAGE- MENT PLANNING AND COLLECTION, ANAL YSIS AND USE OF IN FORMA TION Contemporary forest management planning requires a carefufly prepared plan of species, qua/ity and methods of collecting a/1 kinds of information. The startlng point are welf defined planning prob/ems. With careful ollecting of information we lower their cost and increase the qua/ity of decisions tor planning. Through this, we also increase the quality of forest management p/ans. 273 Prof. dr. Franc Gašperšič, dipl. inž. gozd. izredni prof. Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU Tematika je bila obravnavana na republiškem seminarju leta 1982 Uporaba vzorčnih metod pri zbiranju informacij za potrebe gozdno- gospodarskega načrtovanja. 274 KAZALO VSEBINE Izvleček in abstract 1. NOVE NALOGE GOZDNOGOSPODARSKEGA NA- CRTOVANJA ZAHTEVAJO KORENITE SPREMEMBE PRI ZBIRANJU IN UPORABI INFORMACIJ II. SLABOSTI PRI ZBIRANJU . IN UPORABI INFOR- MACIJ 111. INFORMACIJE MORAMO ZBIRATI NACRTNO IV.RACIONALNOST INFORMACIJ V GOZDNOGOSPO- DARSKEM NAČRTOVANJU V. NALOGE, S KATERIMI PRI GOZDNOGOSPODAR- SKEM NAČRTOVANJU NE SMEMO ODLAŠATI VI. POVZETEK v'II.ZUSAMMENFASSUNG VIII.LITERATURA 275 Stran: 276 278 279 282 286 289 290 291 l. NOVE NALOGE GOZDNOGOSPODARSKEGA NACRTOVA- NJA ZAHTEVAJO KORENITE SPREMEMBE PRI ZBIRANJU IN UPORABI INFORMACIJ Informacije so nekakšno "pogonsko gorivo" za najrazličnejše odločitve pri načrtovanju. Brez informacij ali če so le-te slabe, ni mogoče smotrno (kakovostno) rešiti najrazličnejše probleme, ki nastajajo pri gospodarje- nju z gozdovi. Neustreznost ali pa pomanjmkanje informacij zelo obču­ timo pri obnavljanju gozdnogospodarskih načrtov, tako območnih kot načrtov gospodarskih enot. Oblikovanje ustreznega sistema informacij je odvisno od smotrov in na- log, ki so pred zdajšnjim gozdnogospodarskim načrtovanjem. V !razpravi naj bi nekoliko širše izpostavili probleme informacij za goz- dnogospodarsko načrtovanje. Problemov je zelo veliko. Vse kaže, da se pri "urejanju gozdov" ne moremo ločiti od modelov in metod dela, ki smo jih uporabljali pri prvih urejanjih gozdov v povojnem obdobju. Ne zavedamo se, kako smo v zdajšnjih popolnoma spremenje- nih razmerah, tj. pri obnavljanju načrtov gospodarskih enot, obremenjeni z načinom dela in razmišljanja iz preteklosti. V časih prvega urejanja gozdov v Sloveniji v povojnem obdobju se je večkrat slišalo naivno ugotovitev: "Ko bomo vse gozdove uredili (prva ureditev), bodo glavni strokovni problemi pri gospodarjenju z gozdovi rešeni." S prvimi načrti smo resda "uredili" gozdni prostor in pridobili veliko pripomočkov za gospodarjenje z gozdovi, vendar s tem težav in problemov še zdaleč ni konec, nasprotno, pojavljajo se vedno novi, kompleksnejši in zahtev- nejši. Gospodarjenje z gozdovi in z njimi gozdnogospodarsko načrtovanje je ustvarjalen proces neprestanega učenja, je večno nedokončano delo, ne- nehno iskanje novega, boljšega. Pri obnavljanju gozdnogospodarskih načrtov imamo opravka s povsem drugačnimi in zahtevnejšimi nalogami, zato se jih moramo lotiti drugače. Zaradi pomanjkanja primernih delavcev in stroškov pri izdelavi gozdno- gospodarskih načrtov ne moremo računati z množično uporabo polne premerbe vseh sestojev vključno tudi mladih in srednjedobnih kot v pre- teklosti. Poiskati moramo ustrezne metode, ki so racionalne in hkrati zagotavljajo tudi ustrezno kakovost informacij. 276 Ko razmišljamo o vsebini sistema informacij pri zdajšnjem gozdno- gospodarskem načrtovanju, moramo upoštevati predvsem tele zahteve: 1. Uveljavljanje načela večnamenskosti gozdov z gozdnogospodarskim načrtovanjem in vedno večja kompleksnost nalog, ki jih pri gospodarje- nju z gozdovi prinaša čas, zahtevajo pri odločanju (izbiri ustreznih reši- tev) vedno več kakovostnih informacij. Cim kompleksnejša Je načrtovalna naloga, tem več informacij potrebujemo. To velja še posebno za gospo- darjenj z zasebnimi gozdovi. Informacija je postala sinonim za uspeh in učinkovitost zdajšnjega časa. Gozdnogospodarsko načrtovanje je zelo pomembna institucija, kjer se zbirajo informacije o gozdovih in o gospo- darjenju z njimi. 2. Ena temeljnih nalog pri obnovi gozdnogospodarskih načrtov je prever- janje (kontrola) učinkov (uspeha) preteklega gospodarjenja in preverjanje razvojne dinamike gozdov (kontrola razvojnih trendov). Pri tem gre za ugotovitev razlik (kvantitativno in kvalitativno) med dvema inventurama stanja. Za to so potrebne dokaj zanesljive informacije ne l.e v sumarni obliki, temveč tudi za posamezne gospodarske razrede, za starejše se- stoje pa celo za odseke. Kontrola ali preverjanje učinkov zahteva poleg tega še sklenjen (zaprt) krog informacij. Tu gre na eni strani za informa- cije o ukrepih (vhodne informacije) in na drugi strani za informacije o učinkih uporabljenih ukrepov (povratne oziroma izhodne informacije). Gozdnogospodarsko načrtovanje moramo namreč razumeti kot nepre- kinjen kibernetični proces upravljanja k ciljem. sh~mtdOVt) 279 IZVEDBA 1zva,ante~rta AEZUt.JATl gospooarjen;a z go:tdO'VJ Kot izhodišče za načrtno zbiranje informacij rabijo dobro opredeljeni na- črtovalni problemi, s katerimi imamo opravka pri načrtovanju (npr. v konkretni gozdnogospodarski enoti). Tega ne morejo nadomestiti še tako podrobna navodila za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov. Navodila moramo razumeti le kot okvir in vodilo, sicer nas lahko zavedejo v šablo- niziranje in uniformnost pri zbiranju informacij. Opredeljeni bistveni načrtovalni problemi v gospodarski enoti nam povedo, katerim informa- cijam moramo nameniti posebno pozornost. V naših razmerah gre za izredno raznoterost v načrtovalnih problemih med gozdnogospodarskimi območji in prav tako znotraj gozdnogospo- darskih območij (med posameznimi gozdnogospodarskimi enotami). Opredelitev načrtovalnih problemov je zelo pomembna faza v procesu odločanja (načrtovanja), na kateri se mora izraziti ustvarjalnost. Pomen te faze v procesu gozdnogospodarskega načrtovanja smo doslej zelo zanemarjali. Kaj razumemo pod načrtovalnim problemom? Načrtovalni problem je v načinu reševanja (obvladovanja) težav (ovir) na poti k ciljem ali na kratko: v izbiri ustreznih ukrepov, s katerimi naj bi dosegli cilje. (Glej shemo št. 2.) Informacija je konkretno usmerjeno znanje za reševanje čisto določenega problema. V vsakem načrtu za gospodarsko enoto je cela vrsta načrtoval­ nih problemov, ki zahtevajo ustrezne odločitve. Zamislimo si, katere in kakšne (kako kvalitetne} informacije potrebujemo pri izbiri ukrepov v naslednjih primerih: - intenzivnost nege v prvi polovici življenjske dobe sestojev (začetek, vrsta nege, jakost, ponavljanje) v odvisnosti od kakovosti rastišča in sestojnih zasnov; - intenzivnost nege v drugi polovici življenjske dobe sestojev; - premena neustreznih sestojnih zasnov; - odločitve v zvezi z uvajanjem, nadaljevanjem in zaključkom obnove sestojev; problemi sanacije določenih sestojev (npr. če se suši jelka); - usmerjanje razvoja sestojev v nastajanju (na opuščenih kmetijskih površinah) itn. Očitno je, da so potrebne za ustrezno rešitev vsakega od teh problemov čisto določene informacije. 280 Opredeljevanje načrtovalnih problemov je ustvarjalen proces in zelo pomembna pripravljalna faza v procesu odločanja, v kateri se predvidi vrste (obseg) in kakovost informacij za njihovo reševanje. Pred neposre- dnim zbiranjem informacij moramo vedeti, za kaj jih bomo uporabljali. Zbiranje informacij mora biti smotrno organizirano. Pri našem načrtova­ nju ta poprejšnja - pripravljalna faza največkrat manjka. Načrtovalne probleme definiramo slabo ali pa sploh ne, informacije začnemo zbirati na slepo, uniformno (tako kot zahtevajo predpisana navodila) in površno. Take informacije takoj "skladiščimo" v "predpisane obrazce" v gozdno- gospodarskih načrtih, kot da so namenjene nekomu tretjemu in ne načrtovalcu za smotrno odločanje. Z ustrezno pripravo na stopnji opredeljevanja načrtovalnih problemov (z oblikovanjem konkretnega sistema informiranja) so izredne možnosti za zmanjšanje stroškov za informacije in še bolj za povečanje uporabne vre- dnosti informacij pri odločanju. Po vrsti in kakovosti zberemo take in- formacije, ki so primerne za reševanje konkretnih problemov. Vse to spa- da med tako imenovana pripravljalna dela pred začetkom terenskih del, opraviti pa jih mora tisti, ki je zadolžen za obnovo gozdnogospodarskega načrta. Zanimivo je, da imamo za veliko del pri gospodarjenju z gozdovi uveljavljeno tako imenovano pripravo dela, pri načrtovanju, ko gre za naše ustvarjalno delo, pa si tako potrebne priprave ne privoščimo. čeda­ lje bolj kompleksne naloge pri gozdnogospodarskem načrtovanju zahte- vajo veliko najrazličnejših in kakovostnih informacij, zato je nujna pripra- va ali skrbno načrtovanje zbiranja informacij po vrsti, obsegu in kako- vosti. Za smotrno zbiranje informacij moramo poznati vlogo informacij v celot- nem sklenjenem procesu odločanja pri reševanju kakega načrtovalnega problema. Zelo pomemben člen v tem procesu in pogosto naša šibka točka je tudi analiza informacij .. Z analizo informacij naj bi odkrili zakonitosti razvoja določnega sistema, ki je predmet načrtovanja (diagnosticiranje). Spoznati moramo temeljne zakonitosti delovanja sistema in s tem njegovega prihodnjega razvoja. Tu je nujen spoznanstveni (kognitivni) način razmišljanja. Slabosti in povr- šnosti pri razčlenjevanju se kasneje pokažejo v slabi ustvarjalnosti (v sla- bi sintezi) pri odločitvah. 281 Za spoznavanje delovanja ali temeljnih razvojnih zakonitosti sistema potrebujemo informacije o vhodih (ukrepih v sistem = interventne in• formacije) in o izhodih (povratne informacije o reakcijah sistema na vho- de). Na stopnji, ko razčlenjujemo informacije, se presoja tudi različne možnosti za reševanje problema. V sklepni fazi odločanja, v odločitvi (glej shemo št. 2) se informacije uporabijo, in sicer v naslednje namene: - kot sredstvo za izbiro med možnimi alternativnimi rešitvami problema (izbira poti k cilju); - spremenijo se v navodila za način ukrepanja (priprava ukrepov = priprava poti k ciljem) in - kot podlaga za morebitne popravke nekaterih ukrepov. Informacije rabijo tudi za medsebojno uskladitev številnih odločitev. Pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov imamo opravka s kompleksnimi problemi, saj gre za množico različnih odločitev, ki morajo biti temeljito usklajene. IV. RACIONALNOST INFORMACIJ V GOZDNOGOSPODAR- SKEM NACRTOVANJU v težnji k racionalnosti pri gospodarjenju z gozdovi se za gozdnogospo• darsko načrtovanje pogosto sliši napačna ugotovitev: "Gozdnogospodarsko načrtovanje je strošek, stroške pa moramo čimbolj zmanjšati". V najslabšem (skrajnem) primeru se gozdnogospodarsko na• črtovanje jemlje tudi kot nujno zlo, da bi zadostili predpisom. Pri gozdnogospodarskih in tudi drugih načrtih je zadeva v zvezi z racionalizacijo nekoliko drugačna. Načrti so predvsem sredstvo., ne pa objekt racionaliziranja. Za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov se porabi po nemških podatkih 0,5 - 2,0% celotnih proizvodnih stroškov pri gospodarjenju z gozdovi. Ceprav je ta delež majhen, je racionalizacija teh stroškov pomembna. Gledano z vidi- ka stroškov za načrt ne bi smelo biti dileme med dober ali slab in zato poceni načrt. Načrt je namreč lahko samo dober, kajti le tak načrt je učinkovito sredstvo za smotrno gospodarjenje z gozdovi. Slabega narta, s katerim si nimamo kaj pomagati, ne potrebujemo, razen da morda rabi 282 kot formalna zadostitev predpisom. Za tak načrt je škoda tudi manjših stroškov. Vsaka napredna dežela ravna v času gospodarskih stisk tako, da namenja večjo pozornost iskanju boljših in smotrnih rešitev pri gospodarjenju. Pomembno sredstvo pri tem je prav načrtovanje. Dobri načrti so sredstvo za mobilizacijo in organizacijo delovnih kolektivov za hitrejši razvoj. Pri nas pa bi ponekod raje ravnali "drugače". Taki pogledi na gozdnogospodarsko načrtovanje in njegovo kvaziracionaliziranje se porajajo ali zaradi nerazumevanja vloge načrtovanja ali pa zaradi njegove resnične neučinkovitosti. Shema i>c 3 o OPTIMALNI ODNOS MED UPORABNO VREDNOSTJO INFORMACIJ TER STROŠKI ZA NJIHOVO ZBIRANJE !PO SPE:IDt.U l Optimale Beziehung zwischen dem Nutzwert der lnformation und den Kosten fiir ihre Beschaffung (nach Speidel) uporab110st 1nlormac.1J !ktmslll} $t10Slu Uls ,.,formaG•fil "~dnostoo S ::::: ~~o ,a,polo.tJJwL!!!!... potreba po 11ilormac11ah 0<8<1.0 t t 1.0 patX>lna 1gr>0tanca. inlorm11<:•1•"" O opl1malna !if01>n1a mlorm1rano,;1, popolna mlotmiranost 1nl1.mn&e1j& = l O Racionalnost pri gozdnogospodarskem načrtovanju je treba razumeti drugače. Tu gre za racionalnost informacij, uporabljenih pri izdelavi gozdnogospodarskega načrta, saj pomenijo stroški za informacije najve- čji del stroškov za načrt. Pri tem velja tole splošno načelo: "Uporabljena informacija pri izdelavi načrta je racionalna, če pripomore h kakovosti odločitve več, kot so zna~ali stro~ki zanjo." Od tega temelj- nega načela moramo izhajati, kadar oblikujemo ustrezne metode in sisteme zbiranja informacij v gozdnogospodarskem načrtovanju. 283 Optimalna (racionalna) stopnja informiranosti je idejno podana z znanim razmerjem med uporabno vrednostjo (koristmi) informacij in stroški za- nje. (Glej shemo št. 3.) Uporabna vrednost (korist) informacije je odvisna od narave konkretnega načrtovalnega problema in se zato pokaže šele pri odločanju. Zato mora- mo zbiranje informacij že v pripravljalni fazi načrtno prilagoditi definira- nim načrtovalnim problemom. Stopnjo informiranosti (S} je smiselno povečevati vse dotlej, dokler so koristi od dodatno pridobljenih informacij večje kot stroški zanje. Seveda je to v praksi stvar izkušnje in dobre ocene. Pri odločanju v gozdnogospodarskem načrtovanju moramo vedno ra- čunati z večjo ali manjšo stopnjo tveganja. Kritična stopnja informiranosti, kjer načrtovalec pri odločanju zgreši, je odvisna torej od tveganja pa tudi od strokovnih in osebnih lastnosti načrtovalca (od njegove ustvarjalnosti in sposobnosti v analizi in sintezi informacij). Stopnja informiranosti je praktično določena: - z obsegom (s količino} informacij; - s kakovostjo informacij. Obseg informacij je v glavnem odvisen od kompleksnosti načrtovalnega problema. Cim kompleksnejši je načrtovalni problem, tem več najraz- ličnejših informacij je potrebno za njegovo reševanje. Problemi na ravni gozdnogospodarskega območja so kompleksnejši, zato je za območni načrt potrebno bistveno več različnih informacij kot pa za načrt za gospodarsko enoto. Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi je zahtevnejše, zato so potrebne pri načrtovanju le-tega - v primeravi z načrtovanjem gospodarjenja z družbenimi gozdovi - nekatere dodatne informacije. Pomembnejša kot obseg informacij je kakovost informacij. Kakovost informacij je osrednjega pomena za modernizacijo našega gozdnogospo- darskega načrtovanja. Kakovost informacij je določena: - s konkretnostjo (podrobnostjo) informacij; - z zanesljivostjo informacij (z največjo napako in stopnjo tveganja). 284 Konkretnost in s tem kakovost informacij je mogoče izboljšati na razli- čne načine pri zbiranju informacij: - z oblikovanjem odsekov po rastiščih (rastiščno čistih odsekov); - z uporabo "delnih površin" kot pripomočka za zbiranje informacij o sestojih; - s stratificiranjem pri vzorčenju, uporabo različnih tehnik vzorčenja itd. Vzorčne metode so izreden pripomoček za dosego ustrezne stopnje konkretnosti (podrobnosti) in zanesljivosti informacij. Tudi glede stro- škov so racionalne, hkrati pa so edina zamenjava za metode merjenja (polna premerba), ki smo jih do nedavnega še množično uporabljali. Uporaba vzorčnih metod je zahtevna, zato jo moramo temeljito pripraviti in solidno izpeljati. V zvezi z racionalnostjo informacij (povečevanjem njihove uporabne vre- dnosti) v gozdnogospodarskem načrtovanju so izredno pomembna tale razmerja med posameznimi vrstami informacij: 1. Obstajati mora določeno razmerje med primarnimi (ključnimi) in sekundarnimi informacijami. Med primarne informacije štejemo npr. informacije o rastiščih, razvojnih fazah sestojev itd. Na rastišče kot primarno informacijo je vezana boljša izraba cele vrste sekundarnih informacij. Vrsta podrobnejših (sekundarnih) informacij o gozdnih sestojih (lesna zaloga, prirastek, sestojna zasnova, stopnja negovanosti itd.) nas kakovostno in nadrobno seznani le tedaj, če se nanašajo na konkretna gozdna rastišča. Z oblikovanjem gospodarskih razredov (z uporabo rastišča kot informacije) in kontinuirano spremljavo (kontrolo) razvoja gozdov po gospodarskih razredih bodo vse informacije o sestojih postale veliko bolj uporabne (koristnejše). 2. Potrebno je ustrezno razmerje med kvantitativnimi (npr. lesna zaloga, prirastek) in kvalitativnimi informacijami {npr. sestojne zasnove, stopnje negovanosti itd.). Drugače povedano: obstajati mora določen minimalni obseg kvalitativnih informacij, sicer postanejo tudi druge informacije manj informativne. Doslej srno popolnoma pogrešali nekatere kvalitativne informacije (razvojne faze, kakovostne zasnove sestojev, stopnje negova- nosti, stanje pri obnavljanju sestojev itd.). 3. Ustreznost v razmerju med vhodnimi in izhodnimi informacijami Izredno pomembne in nepogrešljive so Informacije o preteklosti (zgodo- vina, razvojni trendi) in o preteklem gospodarjenju (evidenca gospodarje- 285 nja). Pomanjkljive "evidence gospodarjenja" kot informacije pri odloča­ nju v sklenjenfJm procesu upravljanja (glej shemo št. 1) ne moremo nadomestiti s še tako natančnimi meritvami lesnih zalog, prirastka itd. Preverjanje (kontrola) učinkov in usmerjanje gospodarjenja z gozdovi je brez teh informacij težko izvedljivo. Izredno podcenjujemo pomen kontinuirane spremljave razvoja gozdov. Informativna vrednost ugotovljenega stanja gozdov ob zadnji obnovi na- črta se bistveno poveča, če to stanje povežemo z ugotovljenim stanjem s preteki imi načrti v "kontinuiran film o razvoju gozdov v preteklosti". Za gozd kot biološki sistem so informacije iz preteklosti izredno pomemb- ne. Sedanje reakcije gozdov na ukrepe - ti so namreč posledica najrazličnejših vplivov na gozdove v preteklosti - ne moremo pravilno doumeti, če ne raziščemo vzrokov v njihovi preteklosti. 4. Racionalnost je tudi v hranjenju in večkratni in raznovrstni uporabi istih informacij na raznih področjih in ravneh. To omogoča integriran informacijski sistem z računalnikom in banko podatkov. V. NALOGE, S KATERIMI PRI GOZDNOGOSPODARSKEM NACRTOVANJU NE SMEMO ODLAŠATI Upoštevati moramo naslednje: - potrebo po čedalje raznovrstnejših in kakovostnejših informacijah za reševanje čedalje zahtevnejših in kompleksnih problemov pri gopo- darjenju z gozdovi; - za zbiranje informacij je treba organizirano uporabiti metode, ki so smotrne (stroški!) in hkrati zagotavljajo tudi ustrezno kakovost najraz- ličnejših informacij. Vse to so morale pred nami že upoštevati vse gozdarsko razvite dežele. Razvile so učinkovite informacijske sisteme za gozdnogospodarsko načrtovanje in druge potrebe. Tu ni treba odkrivati nič posebno novega, nujno pa je marsikaj prilagoditi našim posebnim razmeram in organizira- ti, da bi tak informacijski sistem či mprej praktično zaživel. Morali bi se torej dogovoriti za določeno zasnovo in to nato uveljaviti v praksi. Priprave na to trajajo že več kot 5 let. 1. Organizirana in korektna uporaba vzorčnih metod pri ocenjevanju le- snih zalog in prirastka je tu osrednjega pomena. Smotrnost je prav v smiselnem kombiniranju različnih vzorčnih metod in vzorčnih tehnik. Le tako bo mogoče doseči najprimernejše razmerje med uporabno vred- 286 nostJo informacij in stroški zanje. V kombiniranju različnih inventurnih metod ima svoje mesto. še vedno tudi polna premerba kot samostojna metoda ali vgrajena v vzorčne metode (metoda razmerij). Zanesljive informacije o lesni zalogi in prirastku, ki jih dobimo le na osnovi polne premerbe so nepogrešljive takrat, ko je nujna kontrola v malem (odseku). Ena najodgovornejših odločitev pri usmerjanju razvoja sestojev je uvaja- nje v obnovo. Priraščanje sestojev v zrelostnem obdobju v posameznih odsekih je podlaga odločitvi za uvajanje v obnovo. Podobno je tudi pri odločitvah o jakosti redčenj v zadnji tretjini življenjskega, oziroma proiz- vodnega obdobja sestojev. V obeh primerih delamo v praksi težke napa- ke. Primera nista edina, vendar zgovorno kažeta, kako ne moremo kvali- tetno odločati pri detajlnem gozdnogojitvenem načrtovanju brez kvali- tetnih informacij o lesni zalogi in prirastku za vse starejše sestoje po odsekih. Polno premerbo sestojev smo marsikje v Sloveniji enostavno odpravili in jo zamenjali z vzorčno metodo po Bltterlichu. Ne smemo pozabiti, da nam ta metoda daje solidne rezultate le za relativno velika povprečja v gospodarskih razredih, medtem ko so podatki za posamezne odseke neuporabni za tako pomembne odločitve, o katerih je bilo prej govora. Zelo pomembna je poglobljena spremljava (kontrola) posameznih izbranih objektov (lahko tudi določenih gospodarskih enot) in uporaba ugotovitev na drugih podobnih površinah gozdov. Zelo veliko možnosti za smotrnost je nadalje v kombiniranju med inten- zivnimi metodami vzorčenja (z manjšim vzorcem se zasleduje več para- metrov z visoko natančnostjo) in ekstenzivnimi metodami (manj parame- trov, zato pa večji vzorci}. Medsebojno kombiniranje raznih tehnik vzorčenja daje zelo veliko možnosti za prihranek stroškov in izboljšavo kakovosti Informacij, zahteva pa dobro strokovno pripravo In skrbno iz- vedbo. i. Razvoja gozdov po rastiščih (razvojni trendi, prirastek itd.), ne bo mogoče Intenzivno spremljati brez trajnih kontrolnih vzorčnih ploskev. 3. Veliko informacij, zlasti kvalitativnih, bo treba načrtno zbrati z "opiso- vanjem sestojev". To delo bo moral skrbno opraviti načrtovalec s sistematičnim pregledom sestojev in ne kot doslej z dolgočasnim in po- vršnim izpolnjevanjem obrazca za opis sestojev (obrazec 2). 4. Sprijazniti se je treba tudi z zbiranjem informacij za področja (tehno- loško-organizacijsko itd.), za katera jih doslej nismo zbirali. To navse- zadnje lahko samo obogati pomen gozdnogospodarskega načrtovanja in razširi uporabno vrednost zbranih informacij. 287 5. Uporabe vzorčnih metod in organizacije učinkovitega informacijskega sistema si ni mo~oče zamisliti brez ustrezno razvite računalniške obde- lave podatkov. Ta pomembni pogoj je pri nas že zagotovljen, organizira- na pa je tudi tovrstna služba na gozdarskem inštitutu v Ljubljani. 6. Poseben problem je zanesljivost evidence gospod~rjenja z gozdovi, zlasti z gozdovj zasebnega sektorja. Ta vprašanja so tako pomembna, da bi jih morali posebej obravnavati in poiskati metode, s katerimi bi izbolj- šali zanesljivost evidence. Zanesljivost evidence gospodarjenja z gozdovi se je v zadnjem času zelo poslabšala. 7. Kartiranje funkcij je naloga, ki smo se je že lotili. Delo je žal obtičalo na pol poti. Te informacije nujno potrebujemo za najrazličnejše namene, zato bo treba nalogo speljati do konca. 8. številne probleme pri gozdnogospodarskem načrtovanju, zlasti na ravni območja, lahko kakovostno rešujemo z modeliranjem. To pa je spet mogoče le ob ustreznih in kakovostnih informacijah. 288 VI. POVZETEK Nove naloge gozdnogospodarskega načrtovanja zahtevajo korenite spremembe pri zbira- nju in uporabi informacij. Temeljni razlogi za to, da potrebujemo v gozdnogospodarskem načrtovanju ve6 zanes- ljivejših informacij, so: - kompleksnost nalog pri uveljavljanju načela večnamenskosti v gozdnogospodarskem načrtovanju; - preverjanje učinkov preteklega gospodarjenja pri obnovah načrtov zahteva zanesljive informacije; - potreba po primernem preverjanju gozdov glede trajnosti v obmo6ju. Informacije za gozdnogospodarsko načrtovanje se zbirajo nenačrtno. Kot izhodišče za načrtno zbiranje informacij rabijo dobre opredelitve načrtovalnih problemov v določni gozdnogospodarski enoti. Na tej, za ustvarjalnost zelo pomembni stopnji se predvidi vrsto in kakovost informacij za reševanje posameznih problemov. Z ustre:,:no pripravo na stopnji opredeljevanja načrtovalnih problemov (z oblikovanjem konkretnega sistema Informiranja) je mogoče izredno poceniti stroške za informacije In povečati uporabno vre- dnost informacij. Uporabno vrednost (racionalnost) informacij lahko povečamo tako, da dOSf!žemo ustrezno razmerje med primarnimi (ključnimi) .in sekundarnimi informacijami, da ustrezno kombi- niramo kvantitativne informacije s kvalitativnimi. Pomanjkljive evidence o gospodarjenju ne moremo nadomestiti z drugimi informacijami. Funkcionalno oblikovanje informacijskega sistema Je nujno za razvoj gozdnogospo- darskega načrtovanja v Sloveniji, zato spada med naloge, ki jih je treba opraviti čimprej. 289 VII. ZUSAMMENFASSUNG EINE WENDE IN DER WIRTSCHAFTLICHEN PLANUNG DURCH SAMMELN, ANALYSIEREN UND ANWENDUNG VON INFORMATIONEN Ourch eine neue Ste/Jung der forstwirtschaftlichen Planung werden grOnd(iche Aenderun- gen beim Sammeln und Anwenden von lnformationen notwendig. Forstwirtschaftliche P/anung braucht bessere lnformationen wegen: - komplexen Auf(laben in der Mehrzweckforstwirtschaft - Ueberprufung der bisherigen Bewirtschaftung bei Erneuerung von WirtschaftspllJ.nen - konsequenter Beachtung des Nachhaltigkeitsprinzips. Oas Sammeln von lnformationen tar Bedartnisse der forstwirtschaftlichen Pfanung ist ziemlich pianlos. Als Ausgangspunkt tur ein planmassiges Sammeln von lnformationen brauchen. wir eine treffende Oefinierung von Planungsproblemen in einer konkreten Wirt- schaftseinheit. In dieser Planungsphase spielt Kreativitat eine grosse Rol/e. Dabel bestim- men wir, was tur lnformationen wir brauchen und von welcher QualitlJ.t sie sein massen. Ourch soiche Vorbereitungsarbeiten bei Ausformung eines konkreten lnformationssystems k6nnen wir entscheidend Kosten und Gebrauchswert von lnformationen beeinflussen. Oer Gebrauchswert (Rationalitat) von lnformationen kann durch ein entsprechendes Verhaltnis zwischen primlJ.ren (Schtasse/-) und sekundlJ.ren lnformationen, durch Kombination von quantitativen und qualitativen lnformationen verbessert werden. Eine mangelhafte Evidenz der Bewirtschaftung kann nicht durch andersartige lnformationen ersetzt werden. Aufbau eines tunktionellen lnformationssystems ist eine unumglJ.ngliche Aufgabe der forstwirtschaftlichen Planung in S/owenien. 290 VIII.LITERATURA Hildebrandt, G.: Rationelle Datenbereitstellung !ur Planung und Entscheidung im Forst- betrieb, Forstarchiv 41, 1970 Speidel, G.: Die Entscheidungstheorle als Grundlage der Rationallsierung im Forst- betrieb, Forstarchiv 41, 1970 Speidel, G.: Planung im Forstbetrieb, Hamburg, Paul Parey Verlag 1972 291