Politični ogled. - Država SHS. Kakor smo -že opisali v uvodncm (.lanku, je Pašič-Prifoičevifeva vlada sklenila, da bo nastopila proti Radičevi stranki in njenim vodiieljeTn z zakonom o zaščiti države, s katerim je svojčas Pašič uničil komunistične mandate, PP vlada sama razglatia, da iio te dni objavila takoT-vajAO1 obtznano, po kateri to rr^puščena hj-v-aiska re->ublikanska seljačka stranka njeno premoženje zaplenjeno, Radič ini drug'! voditelji stranJce pa bodo romali pod ključ irv predl sodišče kot veleizdnjalci. — Kljob temu, da vladno časopisje neprestano bobru o razglasitvi ofbznano. proti Radičevi stranki, še ta dosedaij n! bila iadana. Vlada s« narn-. reč zaveda prav dohro, na kako hixl odpor bo naletela med narodonv ako bi se lotila z izjemnimi rakoni in z na-siljem razpusta na Hrvatsk^m naj.of.je Radičeve stranke. Te -dn-w je povabil Pašu v Beograd bolgarskega miiuStrskege predsednika Gankova. PaSi-č t»i ivaitvr&č ra<l prido-> bil tudi bolgarsko vlado, da tn ta začela preganjati boLgarske komuniste oib istem času, ko bi naša vlada nastopila proti Radiču in njegovi strankL V Beogradu so se posvetovali pri Pašiču glede enotnega nastopa proti praznemu 'boljševiškemu strahu: Cankov, Pašič in naš zunanji miriister dr. Ninčič. Vladno časopisje že razglaša, da je med Pašičevo Ln ibolgarsko vlado dosežen sporazutm. PašiČ je hotel, da bi Cankova tudi narod na beograjskih ulicah navdlišeno sprrejel, a ko ga je Ijudstvo zagledalo v avtomobilu, je klicaJo: »Doli krvriik Srbije-« K Cankovu niso hoteli niti 'be-ograjski novinarji. Bolgarski ministrslu predsednik je zapustil Beograd p.recej razočaran in se je podal v Bukarešto, da bi tudi Rurtvune pridobil za nastop proti boljševiškemu strahu. Veliko se igovori po Beogradiu o zopetni preosnovi Pašič-Priibičevičeve vlade. Pašič bi rad izrinil iz vlade vse one radikale, ki so bolj za mirno vladanje Ln se držijo predsednika narodne sauipščine Ljirbe Jovanoviča. Voditelji opozicije so te dni zbrani v Beogradu, kjer se posvetujejo o enofnem nastopu celotne opozicije, ako foi vlada res nastopUa z obznano pr/oti Radiču in njegovi stranki. Naš kral] iti kraljica sta se odpeljala te dni v Pariz. Za ibivanja v Parizu in odsotnosti ix Beograda je izročil kralj kraljevsko oblast Pašič-Priibičevičevi vladi. Avstrija. Avstrijska republika se polagoma ojačuje. Njena valuta, ki je po preobratu drvela navadol s stra^hovilo naglico, se je s pomočjo inozemskih posojil popravila ter je že nad dve leti na stalni višini. Vendar pa so do sedaj, v, Avstriji računali z bankovci izredno visokih števillc Stotisočkronski bankovci in še višji niso tam nobena redkost. Da se izogne tem ogj-OTnnim številkam, bo uvedla Avstrija novo denarno enoto, ki se bo imenovala šilirvg. Šiling t>o imel vrednost dosedanjih 10.000 papirnatih kron ter. se bo delil <na 100 grošev. Šilingi bodo srebrni in zlati; enako bodo tudi igroši iz kovine. Z uvedbo novega denarja se t>o znatno poenostavil denarni promet, ker ne bo potrebno računati z ogronvnimi svotami papirnatih kron. Nov denar bo uvedla Avstrija tekom prihodrvjega leta. Albaruja. Zmede, ki so nastale v Albaniji z uporom nasprotnikov dosedanje -vlade, so se končale s popolno zmago ustašev. Vladne čete so bile povsod premagane ir\ uporniki so pod vodstvom bivšega -ninistrskega predsednika Ahmet bega Zogu za&edli celo severno Alibanijo in glavno inesto Tiran-o. Dosedanji vladni predsednik Fan Noli je skupno z ostalimi svojiimi ministri ptfbegnil v Valono, kamor je spravil tudi ves denar, katerega j^ pobral v drtž, blagajnah. V Valoni je nameraval osnovatd novo vlado za, iužno Albanijo, katera se nahaja v rokah njegovega pristaša Bajram Cura. Toda radi odločne zmage vstašev si je prenuslil ter pobegnil s celokupno vlado v Italijo. Uporniki so začeli prodirati tudi v južjni del drže' e, kjer 90 za-i sedli važno mesto Permeti. Popolna zmaga jim je zaigotovljena in novo vlado bo zopet sestavil Auhmet beg Zogu. Italija. PoložaJ fašistovske vlade postaja vedno toolj težaven. Mussolinija niii njegov novi na-črt voiilne reforme ne more sprijazniti z opozicijo^ ki prihaja na dan z vedno hu|šimi napedi na vlado. Mussolinija posebne obtežujejo nova razkritja v zvezi z umoroim poslanca Matteottijai. Njetgova najboi|ša sodelavca, poveljnik fašistovske milice, general de Bono, in podpre-dsednik parlamenta-, poslanec Giunta^ sta morala demisijonirati ter se vrši proti njima preiskava. Vse kaže, da se bližajo zadnji dnevi fašistovske vlade in, načrt novega volilnega reda ima najbrž namen zagotoviti, vladi časten umik. Španski poraz v Maroku. Španci s s ojo vojno v Maroku niso imeli sreče. Dasi so žrtvovali tza večinoma neplodne in gorale kraje ogromne človeške in de-narne žrtve, so bili vendar popolnoma poraženi. Sedaj so se umaknili na nove pcstojanke clb obali, kjer se utrjujejo v varstvu vojnih ladij. Tudi piemena, ki so bila d-o sedaj mirna, so se pridružila upornikom. Zma go upornikov giedata s skrjbjo Anglija in Fran.cija, ki siner privoščita Špancem poraz, pa se vendar bojita, da ne bi zmaga navdušila tudi plemena v njihovih pokrajinah na vstajo. Vsled poraza v Maroku vlada med izmo-zganim španskim ljudstvom vedno večje nerazpo-loženje proti sedanji vladi diktatorja Primo de Rivern. Repufblikansko gibanje se vedno bolj širi in ni izklijučeno, da izbruhne v dog-lednem času v Španiji revolucija.