v List izhaja mesečno dvakrat in stane celoletno K 6-- polletno „ 3-20 četrtletno , 160 posamezne številke po . . . .-'30 Cene inseratom: 1/i8 strani pri en- kratni objavi K 1"50, pri večkratnih •— r objavah popust. — Strokovni list za povzdigo in napredek gostilniškega obrta in gospodarstva. Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug, dalje gostilničarskih zadrug v Sežani in Trbovljah. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Gradišče 7. Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne Obvezno glasilo za člane gostilničarskih zadrug na Bledu, v Zagorju ob Savi, v Idriji, v Železnikih in v Kamniku. Leto III V Ljubljani, dne 10. januvarja 1913. St. 1. Naprej do cilja! Zopet imamo eno leto za seboj. Pri tej priliki hočemo tudi letos pogledati nazaj v preteklo leto in si poklicati v spomin za organizacijo gostilničarskega stanu na Slovenskem najvažnejše trenotke. Takoj na prvem mestu pa moramo žali-bog povdarjati: Preteklo leto je bilo gospodarsko in politično skoinskoz velekritično in posledice teh kriz so se občutile prav povsod. Kaj torej čuda, ako smo občutili posledice skrajno kritičnih situacij ter položaja tudi v naši stanovski organizaciji. Posledica te krize odmeva pri naši stanovski organizaciji v malodušnem mirovanju in čakanju boljših časov, v stagnaciji v centrali. Razven tega so tudi obrtna oblastva mnogo pripomogla k temu, da se preteklo leto ni izvršilo vse ono delo, ki je bilo tako lepo začrtano na občnem zboru gostilničarske zveze dne 31. januvarja 1912. Za značilen pojav v tem oziru navajamo samo, da okrajno glavarstvo v Kočevju še do danes ni ustanovilo gostilničarske zadruge za ribniški sodni okraj, četudi je večina upravičencev to sklenila že začetkom novembra 1911. Seveda, ako gospoda pri obrtnih oblastvih obrtne zadeve tako prezira in ako višje obrtne oblasti taka preziranja kljub opetovanim pritožbam še nadalje trpe potem ne kaže drugega, kakor da gostilni-čarstvo svoje opravičene zahteve zahteva na drug način in z vse drugačno odločnostjo kot dosedaj. Sploh moramo imeti vedno pred očmi, da vse to, kar zahteva naša organizacija, pravzaprav niso nikake zahteve, marveč da je vse to le obramba gostilničarskemu stanu in obrtu v zakonu že z d a v n a zajamčenih pravic, katerih nas pa hočejo različni faktorji zavratno oropati. Naša organizacija namreč dosedaj ni zahtevala še nič drugega, kakor da se gostilničarskemu stanu daje v polni meri to, kar mu je po zakonih že priznano. Naše organizacijsko in splošno delo dosedaj ni imelo značaja ofenzive, marveč defenzive ; treba pa bo v tem oziru spremeniti Program in poprijeti najodločnejšo ofenzivo. Vendar pa nam je treba v tekočem letu najprej izvršiti in dokončati to, kar smo v preteklem pričeli, a ne dokončali, kar smo imeli v preteklem letu na programu, a ni prišlo do realizacije programa. Končno se je tudi treba letošnje leto sprijazniti z mislijo revizije delovnega programa in taktike v postopanju. Razven tega je treba poživeti posamezne lokalne organizacije. Najprej o tem, v koliko je bila zvečana pretečeno leto naša stanovska oganizacija. Med letom so bile uradno ustanovljene gostilničarske zadruge v Kranju, Tržiču, Litiji in na Vrhniki, tako da je sedaj včlanjenih v „Deželni zvezi gostilničarskih zadrug“ na Kranjskem skupaj 17 zadrug z nad 2300 člani. Gostilničarska zadruga v Kranju še vedno sameva sama za se, dočim so se že vršili sestanki radi ustanovitev zadrug za sodne okraje Ribnica, Cerknica, Velike Lašče in Radovljica. Da je izvedena organizacija v deželi na celi črti, je treba, da se ustanove gostilničarske zadruge še za sledeče sodne okraje: Črnomelj, Ilirska Bistrica, Krško, Logatec, Metlika, Novo-mesto, Radeče, Senožeče, Trebnje, Višnja gora, Vipava in Žužemberk. Za okraja Krško in Logatec je treba samo nanovo oživeti zadrugi, kajti za ta dva okraja sta se svoj čas že ustanovili zadrugi, ki pa sedaj spite spanje pravičnega. Gospodje iz okrajev Novomesto, Trebnje in Žužemberk pa so se izjavili na prvem sestanku 9. majnika 1912, da odklanjajo za enkrat stanovsko organizacijo. Morda so že danes drugih nazorov, ako še niso, prišli bodo prej ali slej do prepričanja, da brez organizacije ne gre. Organizacijsko delo je treba torej v teh okrajih najprej izvršiti, kajti šele potem, ko je organizacija izvršena na celi črti. šele potem more centralno vodstvo res nastopati v imenu celokupnega našega gostilničarstva, šele potem tudi lahko nastopa ofenzivno, če to treba. Povdarjati moramo, da si je za napredek naše stanovske organizacije pridobil največ zaslug „Gostilničarski Vestnik“ in da je njega namen izvršiti na celi črti to organizaciio, tudi ako bi se centralno vodstvo ne hotelo brigati za to važno zadevo. Pri tem ne smemo pozabiti važnega dejstva, ki se je dogodilo pretečeno leto, da so namreč zadruge na Bledu, v Zagorju ob Savi, v Idrij', v Železnikih in v Kamniku proglasile naš list za svoje obvezno glasilo, to se pravi, da dobivajo naš list vsi člani teh zadrug. S tem je pravzaprav led prebit in treba bi bilo le, da temu zgledu slede v kratkem tudi ostale zadruge, kajti le tedaj, kadar so vsi člani organizacije potom časopisa obveščeni o vseh korakih centralnega vodstva, šele tedaj tudi more organizacija dobro vspevati in pridobit tudi na zunaj mnogo na ugledu in vplivu. Ugled in vpliv naše stanovske organizacije, to pa mora biti končni cilj vsakega zavednega gostilničarja. Ako se dvigne naša organizacija, obenem z njo pridobi tudi vsak njen član, ne samo moralno, marveč tudi ma-terijelno. Kako stališče je zavzema1 k gostilničarski stanovski organizaciji in napredku gostilničarskega stanu doslej „Gostilničarski Vestnik“, to so cenjeni naročniki lahko posneli iz lista samega. Program lista se tudi v bodoče ne bo mnogo spremenil, kajti še vedno vstrajamo na stališču, da je treba dvigniti gostilničarski stan z neprestanim buđenjem k stanovski samozavesti, da mu je treba zasigurati boljšo bodočnost na podlagi strokovne naobrazbe. Tudi v bodoče bode list zastopal nevstrašeno koristi gostilničarskega stanu in obrta ter s tem združenega gospodarskega napredka, pa naj je to gotovi oholi gospodi všeč ali ne, pa naj napadajo radi tega list ali ne. Edina razlika, ki bo nastopila v tem oziru, bo ta, da bomo ne oziraje se na desno ne na levo povedali vsakemu naravnost v brk, kar mu gre. Stanovsko - strokovnim vprašanjem hočemo posvečati tudi v tekoče r: letu vso pozornost. Gostilniška kuhinja, kletarstvo, knjigovodstvo, v kolikor se ga potrebuje pri gostilniškem obrtu, ter kalkulacija, to bodo glavna vprašanja, s katerimi se hočemo podrobno pečati, razven, tega pa polagamo veliko važnost tudi na vprašalnico, glede katere prosimo cenjene naročnike, da se je poslužujejo v najobsežnejši meri. Kolikor nam bo razven tega pripuščal prostor, se letos hočemo pečati tudi s splošnimi gospodarskimi vprašanji. Iz tega lahko razvidi vsak, kaj hočemo, kaj nameravamo. Pritrditi nam mora vsak, da je ta naš program le na dobro organizaciji gostilničarskega stanu, le v dobro gostilničarskemu obrtu in s tem združenim gospodarstvom. Da ta naš program izvedemo v tem obsežnejšem obsegu, je treba, da nas pri našem delu podpira vsak gostilničar po svoji najboljši moči. Podpira pa nas na ta način, da ne le ostane naš naročnik tudi to leto, marveč da pridobiva med svojimi stanovskimi tovariši nadaljne naročnike. Čim več je namreč prt listu naročnikov, tem več jim tudi lahko nudi, zlasti strokovnega in podučnega čtiva. „Gostiničarski Vestnik“ bodi to leto zrcalo uspevanja gostilničarske stanovske organizacije na Slovenskem, bodi zrcalo uspevanja gostilniškega obrta na Slovenskem sploh. Da tem svojim načelom ostanemo zvesti, izjavljamo h koncu le še: „Gostilničarski Vestnik“ hoče tudi vnaprej stopati nevstrašeno po že začrtani poti v prilog organizacije gostilničarstva, na korist gostilniškega obrta. Pri tem se ne straši ne troškov, ne dela, samo da se čim prej doseže njegov glavni cilj, namreč povzdiga moči, vpliva in ugleda gostilničarskega stanu v socialnem in gospodarskem življenju. Seveda je pri tem potrebno, da ga pri tem njegovem delu podpirajo vsi za tem ciljem stremeči gostilničarji, vsak pač po svoji moči. Gostilničarjem v vednost. Že svoj čas smo omenili v našem listu, da je kranjska deželna vlada oropala z neko okrožnico na okrajna glavarstva gostilničarski stan v gotovem oziru po zakonu mu zajamčenih državljanskih pravic in sicer radi tega, ker ga je vsled navodil te okrožnice prikrajšala za eno instanco pri morebitnih prošnjah za podelitev gostilniške koncesije s pravico žganjetoča. Danes nam je mogoče navesti in objaviti dobesedno to okrožnico, ki nosi uradno številko 2751 in je datirana z 9. svečanom 1909. To storimo tem raje, ker iz te okrožnice posnamejo naši gostilničarji tudi marsikatera druga važna navodila in se tako prav lahko obvarujejo raznih brezuspešnih potov in nepotrebnih stroškov. Okrožnica je seveda sestavljena v nemškem jeziku in se v slovenskem prevodu glasi takole: Sledeče se pripomni k s tamošnjim poročilom z dne ... štv. . .. predloženemu izkazu glede števila v tamošnjem okraju sedaj obstoječih gostilniških in krčmarskih obrtnih pravic. Pri zadnjem štetju obratovališč in sicer glasom tozadevne sestave po trgovski in obrtniški zbornici je bilo dne 3. junija 1902 v tamošnjem okraju .... gostilniških in krčmarskih obrtov. Od tedaj se je pomnožilo število teh obrtnih pravic za .. . Torej ne soglaša tamošnje poročilo, vsebujoče manjši prirastek glasom predležečih izkazil z dejanskimi razmerami. Četudi je najbrže glede nekaterih krajev utemeljeno v skromnih'mejah gibajoče se po-množevanje gostilniških in krčmarskih koncesij z ozirom na pomnožitev prebivalstva, razvoj industrijelnega življenja kakor tudi vedno naraščajoči tujski promet, se mora vendar označiti to popolnoma nesorazmerno močno naraščanje gostilniških in krčmarskih obrtov v času komaj sedmih let za javnim in krajevnim potrebam nasprotujoče in smatrati to za preveč malomarno vpoštevanje predpisov za to agendo. C- kr. okrajnemu glavarstvu je bilo že opetovanokrat (tuuradni odloki z dne 9. janu-varja 1907, štv. 25765 iz 1906, 15. januvarja 1903, štv. 26457 iz 1902, 14. decembra 1891, štv. 15040 itd.) naročeno, da naj deluje na to, da se omeje gostilniške in krčmarske obrtne pravice, kakor tudi da se strogo postopa pri podeljevanju novih pravic. Sedaj je pa skrajni čas, da se postopa v smislu prej navedenih navodil in da se deluje z vsem povdarkom na to, da se kolikor mogoče omeje gostilniške In krčmarske obrtne pravice. Pri novih podelitvah takih obrtnih pravic se mora kar najstrožje prerešetati predpogoje § 18. obrtnega reda, zlasti vprašanje krajevne potrebe in se mora uvaževati načelo, da se sme podeliti nova koncesija le tedaj, ako je to utemeljeno v posebnih razmerah. V dvomljivih slučajih je bolje, da se zavrne prošnja, ker je stranki itak dana možnost, da doseže remeduro rekurznim potom. Kar se špecijelno tiče podelitve koncesij za točenje in n a d ro b n o p ro d a j o žganih opojnih pijač, se opozarja c. kr. okrajno glavarstvo na tuuradne odloke z dne 5. januvarja 1888 štv. 38/pr. in z dne 7. januvarja 1893, štv. 38/pr., glasom katerih se ne sme brez nadaljnega podeliti take nove koncesije čez za dotično občino odločujoče raz-merno število (1 žganjetoč na 500 prebivalcev, 1 prodajalna žganih pijač na drobno na 1000 prebivalcev), marveč se mora poprej poiskati potrebno pritrdilo deželne vlade. Za to pritrdilo pa se sme zaprositi le tedaj in sicer temeljito utemeljeno, ako je podelitev nove koncesije za točenje žganih opojnih pijač skozinskoz utemeljena z ozirom na promet tujcev in hribolazcev. Samoposebi umljivo pridejo tukaj v poštev le gostilniške in krčmarske obrti, pri katerih tvori žganje le podrejen del koncesije, vsebujoč več pravic, zlasti pravico prenočevanja tujcev ali pravico po lit. f. § 16 obrtnega reda. Kar se tiče takozvanega pogojnega odlaganja gostilniških in krčmarskih obrtnih pravic in ravnanja z njim, se mora razlikovati, ali se gre za prehod koncesije v krogu rodbine ime-jitelja koncesije n. pr. od očeta na sina ali za prehod koncesije na kupca hiše, za takozvano koncesijsko kupčijo, ker je — kar je lahko umljivo — umestno v obeh slučajih različno merilo. V prvih slučajih največkrat ne bo proti podelitvi nikakega zadržka, zlasti ako se gre za prehod že skozi vrsto let brez očitkov vodenega in dobro idočega gostilniškega in krč-marskega obrta in daje tudi oseba prosilca za koncesijo popolno garancijo za nadaljni obstoj sedanjega položaja. Pa tudi v teh slučajih je treba presoditi vprašanje krajevne potrebe in gledati na to, da se odtegnejo, t. j. da se ne podele več neznatni, za dohodnino brezpomembni gostilniški in krčmarski obrti. Da se kolikor mogoče omeje pravice § 16 . d, na to je treba gledati v vseh slučajih. Ako je tedaj pri prehodu kake čestokrat znatno po koncesiji reprezentirane premoženjske vrednosti na dedovalca dosedanjega prosilca za koncesijo na mestu ne preveč strogo merilo, se mora na drugi strani postopati z največjo rigoroznostjo tam, kjer se gre za kupčijo in prodajo kake koncesije, in sicer že iz tega razloga, da se že vendar enkrat uspešno zabrani prevladajoče barantanje s koncesijami in da se odpravi splošno razširjeno naziranje, kakor da bi se dale doseči koncesije kupčij-skim potom z ali brez posestva. V takih slučajih je samoposebi umljivo treba strogo presoditi vse pogoje za podelitev koncesije in zlasti vprašanje krajevne potrebe. Ako se izkaže pri tej poizvedbi, da je umestno zmanjšanje števila v občinskem okrožju obstoječih gostilniških in krčmarskih obrtnih pravic, je prošnjo zavrniti, četudi ne nastopi takoj nameravano zmanjšanje obrtov — radi tega, ker se je sedanji prosilec za koncesijo odrekel pogojno pravici, marveč bo nastopilo običajno šele potem, ko pride do izbrisa obrtna pravica v osebi lastnika koncesije samega. Da se v takih slučajih zabrani morebitno predčasno prevzetje obratovališča po novem prosilcu za koncesijo, je treba vršiti natančno kontrolo, se morajo oni, ki so zagrešili prestopke proti zakonu, klicati na zagovor in je po potrebi uveljavljati zakon tudi z vporabo v § 152 obrtnega reda navedenimi sredstvi; pa tudi s primernim poukom med ljudstvom pri vseh nudečih se prilikah se lahko dosežejo znatni uspehi. Kadar se obravnava pogojno odložene gostilniške koncesije, naj se v splošnem sledeče postopa: Da se ugotove jasna pravna razmerja, je priporočati, da so pogojne odložitve izražene popolnoma določeno in jasno. Da se preprečijo pripravljanja v zmoto, je dalje poučiti tako lastnika obrta kakor tudi novega lastnika za koncesijo, da nikakor nima pogojna odložitev gostilniške in krčmarske obrtne koncesije s strani ene stranke za posledico podelitev koncesije kaki drugi osebi. Glede prošnje in podelitve koncesije je nato treba uvesti poizvedbe v smislu § 18 obrtnega reda in se odločiti, ali in v kakem obsegu se zamore podeliti zaprošena koncesija ali ne. V prvem slučaju je prosilcu za koncesijo samo zagotoviti podelitev zaprošene koncesije v celem ali omejenem obsegu za slučaj, da prejšni lastnik koncesije brezpogojno odloži svojo koncesijo. Ako poda tozadevno izjavo, potem je povzročiti sočasno z izbrisom prejšne koncesije izdajo koncesijskega dekreta. Ako ne poda take brezpogojne izjave, potem se seveda ne more podeliti koncesije. Ako bi pa podelitev nove koncesije sploh ne bila mogoča, potem je treba takoj izdati odklanjajoči odlok in vprašati prejšnega lastnika koncesije glede njegove morda že predložene odložilne izjave, ali se odreka ne oziraje se na to nadaljnemu obratovanju ali pa prekliče svojo izjavo. Samo v slučaju, da se izrecno odreče, je izvršiti izbris. Ni pač treba posebej povdarjati, da se je treba strogo držati v § 19. obrtnega reda izraženega načela glede osebnega izvrševanja gostilniškega in krčmarskega obrta in da se sme dovoliti najem ali postavitev poslovodje za kak gostilniški ali krčmarski obrt samo iz tehtnih vzrokov, pri čimer je treba vedno podvreči strocri presoji od strank za to navedene razloge, v koliko so točni. Enako je najstrožje uvaževati predpis istega mesta v zakonu glede omejitve števila od ene in iste osebe v istem kraju izvrševanega gostilniškega in krčmarskega obrta in je sploh pri osebah, ki so že v posesti ene koncesije, potrebna največja previdnost, da se zabrani špekulacija s koncesijami. Da se doseže kolikor mogoče veliko skrčenje obstoječih gostilniških in krčmarskih obrtov in zlasti onih, ki niso zmožni življenja, naj se vporablja izdatno v § 57 obrtnega reda utemeljena pravica odvzetja gostilniških in krčmarskih koncesij, ki se ne izvršujejo že šest mesecev. Od kedaj se več ne obratuje, se lahko da ugotoviti po nadzorstvenih organih (občini in orožništvu). Seveda je pri tem treba uvaževati, da ne more utemeljiti odvzetja koncesije že to, ako kdo ne izvršuje posamezne izmed več pravic, katere ima lastnik koncesije, in da tudi ne gre, da bi se odvzela ena sama pravica, ker tvori koncesija z vsemi svojimi pravicami nerazdelno celoto. Dalje se opozarja c. kr. okrajno glavarstvo na to, da se za slučaj smrti prosilca za koncesijo ne sme izdati, kakor se je to dosedaj pogostoma zgodilo, udovi, oziroma njegovim pravnim naslednikom vsled njihove prošnje proti izbrisu stare koncesije kar novo. Glede takih prošenj za nove koncesije se mora obravnavati najstrožje kakor sploh pri drugih strankah in je zaradi tega priporočati, da se nasvetuje stranki tam, kjer so dani predpogoji za nadaljevanje obrta v smislu § 56 obrtnega reda, naj se te pravice posluži, ker je drugače izpostavljena nevarnosti, da sploh ne dobi nobene koncesije. Kar se pa tiče nadaljevanja obrta v smislu navedenega mesta v zakonu, se mora utoviti v vsakem posameznem slučaju, ali so tudi podani za to predpogoji in kdo je pravzaprav upra/ičen do tega v konkretnem slučaju. Pri tem se zlasti ne sme prezreti določbe odstavka 5 § 56. obrtnega reda, glasom katere pristoja omenjena pravica, ako obrtnik ni izrecno odredil kaj drugega, njegovi udovi skupno z njegovimi do delovanja upravičenimi, mladoletnimi potomci. Pogostoma se izvršujejo take koncesije tudi še dolgo časa potem, ko so prenehali predpogoji, vsled česar je potrebna tudi v tem oziru primerna kontrola. Neopravičena gostilniška in krčmarska obratovanja je sploh treba pridno invigilirati in dati orožništvu v tem oziru posebna navodila. Treba je postopati z vso strogostjo zakona, da se ne vzdrže več protizakoniti od-nošaji. Zelo važno je, paziti na to, da se striktno uvažuje v gostilniških in krčmarskih obrato-vališčih policijska ura in da se kaznujejo prestopki z dano strogostjo. Pri tem ne pridejo v poštev samo v tuuradni odredbi z dne 11. julija 1855, d. z. št. 20 za taka obratovališča splošno določene policijske ure, marveč tudi one, ki so jih morda okrajna glavarstva sama odredila na podlagi § 54. obrtnega reda in zlasti na podlagi tuuradnega razglasa z dne 28. decembra 1899, št. 6303'pr., glede žganje-točilnic ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tako občinam kakor tudi orožništvu je naročiti, da brezobzirno naznanijo v tem oziru konštatirane prestopke. Pravica kaznovanja pristoja v vseh teh slučajih okrajnemu glavarstvu kot obrtni oblasti in se pri tej priliki kliče v spomin tuuradni normalni razglas od 1. dec. 1906, št. 23.344, kateri se menda ne uvažuje zadostno. Končno se c. kr. okrajnemu glavarstvu naroča, da predloži v bodoče vsakega pol leta in sicer do 10. januvarja in do 10. julija vsakega leta po priloženem vzorcu izkaz nanovo podeljenih gostilniških in krčmarskih obrtnih koncesij V ta izkaz naj se sprejmejo samo nove podelitve gostilniških in krčmarskih obrtnih koncesij in sicer tudi takih, ki so se podelile rekurznim potom v II. inštanci, ne pa tudi nadaljevanja v smislu § 56. obrt. reda. V rubriki .opazke“ je na kratko navesti vzroke, ki so odločevali pri podelitvi, oziioma je pripomniti „podeljena v II. inštanci". Za slučaj, da bi bil vložen preti podelitvi v 1. inštanci kak rekurz, je treba tudi to v rubriki „opazka“ označiti. Prvi izkaz se mora predložiti najkasneje do 10. julija 1909. C. kr. deželni predsednik: Za njega: Chorinsky 1. r. Mislimo, da smo z objavo teh navodil ustregli ne le marsikateremu gostilničarju, marveč zlasti zadružnim načelstvom, katera sedaj natančno lahko vedo, kako morajo postopati okrajna glavarstva, in zato tudi lahko prikrojijo tem direktivam odgovarjajoče svoje postopanje. Tovariši in tovarišice! Razširjajte in podpirajte .Gostilničarski Vestnik'! Nekaj kletarstva. Žvepljanje. Vse vrste kipelnih in drugih glivic umori žveplena sokislina, ki se rabi — kakor rečeno — za ustavitev kipenja pri moštu, za preprečenje raznih napak in bolezni vina ter končno za ohranitev dobre vinske posode. Paziti je seveda pri tem, da se ne žveplja preveč in pregosto. Iz žveplene sokisline se v vinu ob združenju s kalijem zelo rad sestavi žveplenokisli kalij, ki povzroča glavobol pri pivcih. Za žvepljanje vina rabimo navadno takozvane žveplene trakove. Paziti je, da dobimo čisto in arzenika prosto žveplo. Najboljši in za gostilničarja najbolj praktični so žvepleni trakovi iz asbesta (Asbestschwefelschnitten). Pri teh trakovih pogori vse žveplo, ne da bi kapalo na tla ali na dno soda. — Varovati pa se je takozvanih aromatičnih žveplenih trakov (Kräutereinschlag) in žvepla na žakljevini. Vino se s temi rečmi bolj spridi, kakor popravi. Žveplo sežgemo ali prosto na žici obešeno, za kar je žveplo na azbestu posebno dobro ali pa potom žvepljalnika in žvepljalne dimnice. Ako žvepljamo vino, zažgemo 1 žvepleni trak na približno 10 hi vina; pri finejših vinih rabimo samo polovico ali četrtine traka. Ko žveplo pogori, natočimo vino v žvepleni dim ali žvepleno sokislino. Če žvepljamo samo vinsko posodo v svrho ohranitve, vzamemo na 4 hi en žvepleni trak in se tako žvepljanje vsakih 6 tednov ponovi. Pred rabo zažvepljane posode, se mora ta dobro z vodo izplakniti in dobro pomiti. Pri žvepljanju naj se tudi pazi, da se ne bo žvepljala mokra posoda. Pomit sod se naj šele potem zažveplja, kadar je čisto suh. Tudi ne sme žveplo kapati na dno soda, ker bi sicer vino dobilo pozneje okus po žveplenem vodiku, oziroma gnilih jajcih. Za žvepljanje vina 'in mošta je po vinskem zakonu tudi dovoljena uporaba natrijevega bi-sulfita t. j. žveplenokisle natrijeve soli in sicer do množine 5 gramov na 100 litrov. Natrijev bisulfit je osobito rabiti pri mladih rdečih vinih, ki se nečejo čistiti ali rada porjavijo. Končno se v novejšem času rabi za žvepljanje sodov, kakor vina in mošta- tekoča žveplena sokislina, katera se s pomočjo posebnega aparata vbrizgne v vino ali mošt in prazen sod. Množina potrebne žveplene sokisline se potom tega aparata lahko regulira za vsak slučaj posebej in je tako popolnoma izključeno, da bi se vino preveč žvepljalo. Žvepljanje na slednji način se posebno za večje kleti priporoča. —č—. Gostilniška kuhinja. Tudi letos hočemo v našem glasilu objavljati — v kolikor nam bo pač to pripuščal prostor — kuhinjske recepte, ki so temeljito preskušeni in ki jih vsled tega moramo vsaki naši gostilničarki priporočati. Kakor dosedaj, tako bodo tudi nadaljni recepti le lapidarno sestavljeni in so pravzaprav namenjeni le onim, katerim kuharska umetnost ni nikaka skrivnost več. V gotovem oziru pa se hočemo letos ločiti od dosedanjega načina objavljanja. Vedno hočemo objaviti namreč najprvo cel obed in nato podati recepte za posamezne v obed sprejete jedi. Glede receptov samih nam je pripomniti da se dodane količine nanašajo na 10 porcij, ako ni izrecno kaj drugega pripomnenega. Na podlag i tega je potem lahko izračunati, koliko se rabi za več pore n. pr. za 20 še enkrat toliko, za a od vsake potrebščine samo polovico itd. In sedaj v kuhinjo ! Današnji obed je sestavljen iz juhe, predjedi, glavne in močnate jedi in sicer naslednje Jetrni cmoki. Možganji zvitki s špinačo. Švabska pržola z dušenim rižem. Cesarsko praženje. Jetrni cmoki. (Nemško : Leberknödel; francosko : Consomme aux quenelles de foie; angleško: beef broth with liver-dumplings.) Potrebščine: 8 d kg sirovega masla, 1 jajce, 2 dkg Čebulje, Vi dkg peteršilja, 2 žemlji, 32 dkg govejih jeter, Ve dkg majorana, sol in poper, 8 dkg drobtin iz žemelj. Penasto stepeno sirovo maslo zmešaj z jajcem, praženo čebuljo in peteršiljem, napojenimi, izžetimi žemljami, ostrganimi in pretlačenimi govejimi jetrami, majoranom, soljo, poprom in drobtinami iz žemelj. Iz te zmesi napravi cmoke, katere kuhaj 10 minut v slani vodi in ki jih potem vloži v govejo juho. Možganji zvitki. (Nemško: Himcroquettes; francosko: Croquettes de cervelles; angleško: Calf’s brains croquettes.) Potrebščine: 1 telečje možgane 5 dkg surovega masla, 3 dkg Čebulje, Va dkg peteršilja, 2 jajci, sol in poper, 4 dkg moke, 3 jajca, 9 dkg drobtin, 1 kg masti. Umite telečje možgane, raz katerih si potegnil kožico, blanširaj v slani vodi. V raztopljenem sirovem maslu praži najprej drobno sesekljano čebuljo in peteršilj, potem drobno sesekljane telečje možgane. Ko se ta zmes ohladi, jej primešaj jajca, sol in poper ter postavi na mrzlo. Iz mrzle zmesi napravi zvitke, katere paniraj v moki, jajcih in drobtinah ter peci v razbeljeni masti. K zvitkom se servira sočivje in Cumber-land-omaka. Špinača. (Nemško: Spinat; francosko: Epinard; angleško: Spinach.) - Potrebščine: 1 kg sveže ali 20 dkg posušene špinače, sol, 6 dkg sirovega masla, 6 „ moke, 2 „ Čebulje, Va „ peteršilja, 7 dl mleka ali goveje juhe, sol in poper. Špinačo skuhaj mehko v slani vodi in v odprti posodi, odcedi, polij z mrzlo vodo in pretlači. V prežganju iz sirovega masla in moke praži drobno sesekljano čebuljo in peteršilj. Nato vmešaj pretlačeno špinačo, dolij mleko ali govejo juho in dodaj sol ter poper. Švabska pržola. (Nemško: Schwäbischer Rostbraten.) Potrebščine: 2 kg pržole, sol in poper, 15 dkg masti, 6 dkg sirovega masla 7 „ Čebulje, 1 „ kaper. 2 „ sardel, 4 „ kumaric, V‘2 „ peteršilja, 3 „ moke, % 1 goveje juhe, 3/8 1 kisle smetane. Pržole na robu večkrat nareži, potolci, osoli, popopraj, hitro peci na obeh straneh v razbeljeni masti in nato hrani na gorkem prostoru. Med tem vlij iz ponve, v kateri si pekel pržole, mast in raztopi v njej nekaj sirovega masla. Nato drobno sesekljaj čebuljo, kapre, sardele, peteršilj in kisle kumarice, praži nekoliko to v razbeljenem sirovem maslu, potresi z moko in ko je že tudi ta nekoliko pražena, zalij z govejo juho in smetano ter osoli. To omako dobro pokuhaj in nato položi vanjo pečene pržole. Dušen riž. (Nemško: Gedämpfter Reis; francosko: Riz etuvć; angleško: Stewed riče.) Potrebščine: 25 dkg riža, 4 „ masti, 1 Čebulja, 2 nageljeva žbička, 1 1 goveje juhe ali vode, sol. Opran riž vmešaj v razbeljeno mast in ko si dodal govejo juho ali vodo, sol in z nage-Ijevimi zbički nabodeno čebuljo, ga duši pri slabem ognju v zaprti posodi. Dušen riž ne sme biti premehak, da zrna ne zgube svoje oblike, — marveč mora imeti še gotovo trdoto (mora biti zrnat). Čebuljo odstrani od gotovega riža. Cesarsko praženje. (Nemško: Kaiserschmarn.) Potrebščine: 6 rumenjakov, 4 dkg sladkorja, Vi 1 mleka, 20 dkg moke, nekaj soli, 6 beljakov, 10 dkg rozin, 25 dkg sirovega masla. Rumenjake, sladkor, mleko, sol, sneg iz beljakov in rozine zmešaj v tekoče testo. S tem napolni s sirovim maslom polito ponev, praži na spodnji strani, da postane rjavo, obrni in ko je tudi druga stran zarjavela, ga razkosaj z vilicami na male kose. Tudi te praži še malo časa, potem jih daj v skledo in potresi s sladkorjem. Razno V novem letu. Z današnjo številko prestopamo v III. letnik. List smo odposlali vsem dosedanjim naročnikom. Priložili smo tudi izpolnjene poštne položnice v mnenju in nadi, da se cenjeni tovariši čim prej poslužijo položnic in nam nakažejo naročnino. Članom onih zadrug, ki so proglasile dosedaj „Gostilničarski Vestnik“ za svoje obvezno glasilo, to je članom gostilničarskih zadrug na Bledu, v Zagorju ob Savi, v Idriji, Železnikih in Kamniku seveda nismo priložili poštnih položnic, ker je naročnina v teh slučajih zadeva zadružnega načelstva. Tudi letos obdržimo v svrho kontrole objavljanje celoletnih naročnikov. S tem na eni strani potrdimo sprejem naročnine, na drugi strani pa tovariši iz teh objav razvi-dijo, kdo je že naš naročnik in se na ta način omogoči agitacija za naš list. Le želeti bi bilo, da bi se v tekočem letu število naših naročnikov izdatno pomnožilo. K temu pripomorejo cenjeni tovariši sami najlažje na ta način, da priporočajo za splošni napredek gostilničarskega stanu manj vnetim tovarišem naročitev lista. Le tedaj namreč, ako se splošno zanimajo tovariši za naš boj za obstanek, je mogoče računati z vspehi. In posamezni tovariši, ki zasledujejo naše delo, bodo menda vendar lahko priporočali list svojim sotovari-šem, saj se vendar ravno „Gostilničarski Vestnik“ najodločneje poteguje za gostilničarski stan in njegove pravice ter z objavljenimi članki hoče doseči, da se tudi pri nas pospne gostilniški stan do najvišje stopinje strokovne naobrazbe. Kdor je prijatelj našega lista, torej ne bo samo sam nemudoma nam nakazal naročnino, marveč skušal mu pridobiti tudi na-daljnih naročnikov. S tem, da vsak hitro poravna naročnino, olajša upravništvu delo in neposredno pripomore tudi k temu, da se urejevanju lista posveča največja vestnost. Tovariši, v Vašem lastnem interesu je tedaj, da čim prej nakažete po priloženih poštnih položnicah naročnino! Naša vprašalnica. Tudi letos hočemo v našem glasilu posvečati posebno vprašalnici največjo pozornost. Zato opozarjamo cenjene naročnike, naj se vprašalnice poslužijo vedno, kadar si glede kake obrtne ali stanovske zadeve niso popolnoma sigurni ali na jasnem. Zadošča, da stavijo na dopisnici vprašanje in na to vprašanje se potem v listu odgovori javno. V slučaju pa, da je zadeva, glede katere se vpraša, nujna, odgovori uredništvo vprašalen takoj v posebnem pismu in razven tega v eni prihodnjih številk v listu. Da so odgovori v vprašalnici kar najtočnejši, si je pridobilo naše uredništvo priznane strokovnjake glede posameznih strok, kajti naše uredništvo stoji na stališču, da mora nuditi svojim naročnikom tudi gotove udobnosti. Namesto da posamezni tovariši iščejo nasvetov glede posameznih obrtnih in stanovskih zadev pri nestrokovnjakih, ki običajno dajejo za drag denar še netočna navodila, naj bi se obračali na našo vprašalnico. Gotovo bodo dobili tu točen, četudi z nikakimi troški združen odgovor. Zatorej, tovariši, poslužujte se v najobilnejši meri naše vprašalnice. Vezan II. letnik „Gostilničarskega Vestnika“. Kakor smo že poročali, je nekaj vezanih izvodov celotnega II. letnika „Gostilničarskega Vestnika" na razpolago. Posamezni izvod stane K 6'—. Ako se ga pošlje po pošti, se prira-čuni še poštnina. Da si oskrbe vezan II. letnik, je priporočati zlasti posameznim zadrugam, kajti iz „Gostilničarskega Vestnika“ se ne zrcali samo delovanje posameznih zadrug, marveč je v njem navedenih mnogo stvari, ki so za gostilniško obrt splošno važne. Zato je prikladno, da se ga da v zadružne knjižnice. Zopet napredek. Načelstvo gostilničarske zadruge za sodni okraj Sežana na Primorskem in načelstvo gostilničarske zadruge za občine Trbovlje, Dol in Loka s sedežem v Trbovljah sta proglasila naš list za oficijalno glasilo teh zadrug. S tem smo zopet napredovali za korak, kajti prestopili smo sedaj tudi oficijalno meje kronovine Kranjske. Tako smo se približali nekoliko svojemu, prvotno stavljenemu cilju, da bodi „Gostilničarski Vestnik“ organ vseh slovenskih gostilničarskih stanovskih zadrug. Naj bi temu vzgledu sledile tudi ostale, izven Kranjske že obstoječe gostilničarske zadruge! Resnična dogodba. Tam na Notranjskem nekje, menda v prijazni cerkniški dolini živi gostilničar, katerega je eden izmed njegovih tečnih gostov naznanil oblastvu radi tega, ker računa še vedno na krajcarje in ne na vinarje. Gostilničar je bil radi tega res klican na odgovor in tudi kaznovan z malo denarno globo. A stare svoje navade se ni mogel odvaditi. Komaj se je vrnil od oblastva domov, že izračuni gostu, ki je pojedel eno klobaso in kruh ter popil dva vrčka piva, da „vse skup znese po ta starem 46 krajcarjev, po ta novem pa eno krono.“ Tableau! Gostilničarska pivovarna v Pragi. Poročali smo že, da so v Pragi sklenili ustanoviti gostilničarji svojo pivovarno. Ker je zani- mivo vedeti, kaj je bil povod temu in v koliko je ta započeta akcija že napredovala, dodajamo danes ^sledeče zanimive podatke: Gostilničarje na Češkem je prisilil do tega koraka kartel pivovaren. Zato so sklenili ustanoviti lastno pivovarno na podlagi delniške družbe. V ta namen so se vršila seveda obsežna posvetovanja. Delniška družba ima za enkrat 1,200.000 K osnovne glavnice. Prva emisija za 600.000 K, to je 3000 delnic po 200 K je bila takoj po razpisu podpisana in vplačana, tako da se je ustanovni občni zbor delniške družbe že vršil. Občni zbor je sklenil kupiti neko v Pragi že obstoječo pivovarno, ki more variti na leto 50.000 hi piva. To pivovarno bo pa treba izdatno povečati, kajti že samo dosedanji gostilničarji-delničarji so se obvezali, da bodo na leto vzeli od te pivovarne več nego 100 000 hi piva. Druga emisija v znesku 600 000 K je že tudi razpisana in opravičeno pričakujejo, da bo vplačana v najkrajšem času. Temu podjetju je torej že od vsega početka zasiguran najlepši razvoj. Češki gostilničarji pa so s tem svojim korakom pokazali celemu svetu, kaj vse lahko zmore solidarni nastop in stanovska zavest, s tem svojim korakom so vnovič postavili vzgled, po katerem bi se lahko ravnali tudi naši gostilničarji v marsikaterem oziru. Zimski šport v Bohinju. Bohinjski gostilničar nam piše: „Pri nas v Bohinju je vsled padlega snega že nad šest tednov dana možnost, da se proizvaja zimski šport. Po zatrdilu nekega mojega gosta so snežne razmere pri nas najugodnejše daleč naokrog, četudi je sneg za proizvajanje zimskega športa v zadnjem času skozinskoz ugoden le na senčni strani. Posebno sankanje se lahko proizvaja, ker je sankališče res prav dobro. Za nas gostilničarje je seveda velikega pomena, ako pride k nam dosti gostov. Toda teh dosedaj ni bilo ravno preveč, četudi so se pošiljala na razne strani ugodna poročila. Čudili smo se temu in ugibali, kje tiči vzrok temu. Ugibali smo, ali je morda temu kriva gospodarska in politična kriza, nazadnje smo pa le iztaknili, za katerim grmom zajec tiči. Na praznik sv. Treh kraljev, ko je bilo na sankališču zastopanih šest narodnosti, se je jezil nek gost iz Gorice, zakaj se dajejo uradno napačna poročila o snežnih razmerah. Povedal je, da se je iz Gorice nameravalo odpeljati v Bohinj mnogo gostov. Radi previdnosti so vprašali v Gorici službujočega železniškega uradnika, kake so snežne razmere v Bohinju. Ta se je vsled tega obrnil ali telefonično ali telegrafično na bohinjsko postajo in kmalu na to sporočil občinstvu: „V Bohinju dežuje; sankališče se je raztopilo in je neporabno.“ Vsled tega pojasnila so vsi gostje šli nazaj domov. Edino on se je kljub temu odpeljal in se potem v Bohinju čudil, kako je mogoče, da se uradno daje taka poročila, ko je vendar sankališče naravnost izvrstno. Ni se torej čuditi, da gostje vsled takih mistifikacij izostanejo. Mislim, da tudi železnici ni vse eno, ako se na tak način oškoduje za vožnje in zato pričakujem, da bo ravnateljstvo preiskalo, kdo povzroča taka poročila, ker je tako v korist železnici kakor tudi nam gostilničarjem, da se taki odnošaji ne ponavljajo. Po zatrdilu gostov pa so se doslej vedno ponavljali, kajti kljub ugodnim razmeram so se dajala neugodna uradna poročila.“ Jubilej. 12. svečana t. 1. praznuje plačilni natakar restavracije „Slon" v Ljubljani gospod Josip Hendler za Ljubljano redek jubilej. Ta dan praznuje namreč desetletnico, odkar je plačilni natakar pri enem in istem gospodarju. Naj bi bil g. Hendler vzgled drugim, da se že vendar enkrat vsaj nekoliko omeji epidemična nestalnost osobja v gostilniškem obrtu v Ljubljani. Opozarjamo na inserat modne trgovine P. Magdič v Ljubljani, ki je največja slovenska trgovina v tef stroki. Pivovarniško vprašanje in domače pivovarne. V našem listu smo že opozarjali na važno dejstvo, da so naše domače pivovarne izstopile s 1. januvarjem t. 1. iz pivovarniškega kartela in pozvali zavedno gostilničarstvo, da »avno ravno radi tega dejstva kar najbolje podpira pivovarne izven kartela. Dokazali smo, da je to že moralna dolžnost naše stanovske organizacije, dokazali smo, da zavednemu gostilničarju nareka to že zdrav razum in pa Nov o dcša damska tamburaška kapela kSL"VSLl?H.i. 7C5eixtx*B.lc od 9. ure naprej. Vstopnina prosta. Kavarna je celo noč odprta. ■ ■ ■ ■ koncertuje od danes naprej vsaki dan E ■ ■ ■ ■ Za mnogobrajni obisk vljudno prosi Štefan Miholič. uvaževanje gospodarskega blagostanja našega naroda. To poudarjamo tudi danes in dodajamo: Komur je mar, da ne postane gostilničar suženj v kartelu združenih pivovaren, ta mora biti odjemalec nekarteliranih pivovaren, posebno še sedaj, ker so kartelirane pivovarne glede dobave piva posameznim gostilničarjem vezane na tozadevne predpise, dcčim imajo pivovarne izven kartela popolnoma proste roke. Da se izdelek naših domačih pivovaren glede kakovosti vsaj lahko kosa z izdelkom karteliranih pivovaren, ako ga ne prekaša, ni treba povdarjati posebej. Opozarjamo samo, da ste izstopili iz kartela delniška pivovarna v Laškem trgu in Žalcu ter pivovarna v Mengšu. Priporočati bi bilo, da se posamezni gostilničarji v okrajih, za katere še ne obstajajo zaloge teh dveh pivovaren, zanimajo za to, da sc ustanove tudi tam zaloge in da se v tem oziru obrnejo na ravnateljstva pivovaren. — Da bodo naši gostilničarji natančno razvideli, kak namen ima pivovarniški kartel in kako škodljiv je gostilniški obrti, hočemo to leto objavljati tudi različne okrožnice tega „Schutz-verbanda". ki ga marsikdo lahko opravičeno imenuje „šmucverband“. Te okrožnice imamo slučajno v rokah in iz teh okrožnic se zrcali drastično „plemeniti“ namen združenih kapitalistov. Načelništvom gostilničarskih zadrug. Bližamo se dobi občnih zborov, kajti v smislu predpisov naj se vrše redni občni zbori zadrug v prvem četrtletju, torej najkasneje do 1. aprila. Pred vsem opozarjamo načelstva .zadrug, da naj razven pristojnega okrajnega glavarstva, zadružnega inštruktorja in članov obveste o občnih zborih tudi „Deželno zvezo gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in naše uredništvo. Tudi glede dnevnega reda občnega zbora opozarjamo na to, da je sestavljen v smislu predpisov piavil. Zlasti se ne sme prezreti računskega zaključka in proračuna. Proračun je važen posebno v slučaju, ako se namerava zvišati inkorporacijsko pristojbino in vpeljati zadružno doklado. To naj imajo zadružna načelstva pred očmi. Za ranjene bolgarske natakarje in udove padlih. V ta namen nam je poslala gospa Te.ezija Černe, gostilničarka v Gorjah pri Bledu znesek 5 K s pripombo, da je K 1"90 nabrala med gosti svoje gostilne. Naj bi temu vzgledu sledili še drugi! Zbirka znaša sedaj K 67'—. Se vedno ni vsem znano, kakor bi moralo biti, da je najboljša od vseh „Kolinska kavna primes“, ki daje kavi vse one dobre lastnosti, ki jih zahtevamo po pravici od dobre kave: izvrsten okus, dobro barvo in prijeten vonj. Zato jo vsem prav toplo priporočamo ! Načelstva gostilničarskih zadrug, ki žele, da bodi zastopana „Deželna zveza gostiln, zadrug na Kranjskem“ ali uredništvo „Gostilničarskega Vestnika“ na njih občnih zborih, naj to pravočasno sporoče in dopošljejo — dnevni red zborovanja. Stari pivci. Mihael Samer iz Saulern na Sp. Bavarskem je sto let star, a pije dnevno. Spominja se, ko je bil še mlad, ko je prav pogosto in mnogo pil, da je stala mera piva 4 krajcarje. In vendar je Samer danes stoletni starec. V Berolinu je slavil te dni zasebnik Fritsch svojo stoletnico. Prvotno je bil ključavničar, toda pri tem je obogatel in postal privatier. Pri slavnosti je bil vprašan, ali je antialkoholik, toda odgovoril je: „Nikdar nisem bil. Nasprotno, kadar ne morem spati, si dam prinesti steklenico „oporto“-vina in se s tem pokrepčam. In z nami ljudmi je kakor s svetilko: Ako naj gori, se mora stenj zalivati.“ Plesne in godbene takse. Upravno sodišče je izreklo 5. oktobra 1912 važno razsodbo glede pobiranja pristojbin za ples in godbo. Kakor splošno znano, v tem oziru oblastva postopajo kaj čudno. Gostilničarja se obiemeni z najvišjimi pristojbinami, ako slučajno zaplešejo dobro razpoloženi ljudje po zvokih klavirja, gramofona ali orhestriona. Upravno sodišče je s svojo razsodbo napravilo konec temu šikaniranju, kajti v tej razsodbi se ugotavlja: 1. Da o prireditvi plesne godbe ne more biti govora, ako začno gostje spontano plesati, in 2. da je godbeno takso plačati le tedaj, ako godejo godci, ne pa, ako oskrbujejo godbo godbeni avtomati, gramofoni, orhestrioni. Zadeva, o kateri je razpravljalo upravno sodišče, je sledeča: Nekega v.čera v avgustu 1911 prične v neki gostilni v Waidhofnu eden gostov igrati na klavir v vrtnem salonu plesne komade in več parov navzočih gostov prične plesati. To je trajalo do polnoči. Gostilničar je bil radi tega od tamošnjega župana obsojen 1. v plačilo pristojbine za plesno prireditev; 2. v plačilo pristojbine radi prekoračenja policijske ure, oboje skupaj v znesku 28 K in 3. v plačilo kolekovine v znesku 8 K. Nižjeavstrijsko namestništvo je potrdilo to obsodbo. Ministerstvo za notranje zadeve pa jo je razveljavilo, ker se v tem slučaju ni šlo za nikako namenoma prirejeno prireditev in ker se ne sme izvajati dolžnost plačila pristojbin iz improviziranega plesa nekaterih med seboj znanih parov po godbi drugega udeleženca družbe. Proti tej odločbi se je pritožil okrajni ubožni svet na upravno sodišče, katero je pa pritožbo zavrnilo, ker je to pristojbino plačati zgodovinsko le, ako se prirede s pritegnitvijo godcev javni plesi, pri čimer je bilo odmeriti pristojbino po številu sodelujočih godcev, kar pa se v tem slučaju ni zgodilo. Podobno je razsodilo upravno sodišče tudi z razsodbo z dne 16. marca 1904, št. 2703. Kateri narodi snedo največ kruha? Glasom francoske statistike sne Francoz 234, Danec 287, Belgičan 274, Švicar 232, Nemec 209, Avstrijec 195, Španec 194, Rus 173, Italijan 125 in Portugalec 102 kg kruha na leto. Izza gostilniškega zapečka. Izza kongresa. Gost A.: „Ali si bil na antialkoholnem kongresu ?“ Gost B.: „Seveda.“ Gost A.: „No, in uspehi?“ Gost B.: „Kongres je bil tako dobro obiskan, da je bila še vinska klet do zadnjega kotička natlačena, in vsa prireditev je name vplivala tako močno, da sedaj spijem na dan dvakrat toliko kot prej.“ Iz upravništva. Današnja številka se je zakasnela radi tehničnih zaprek v tiskarni. Prihodnje številke izidejo vsakega 5 in 20. v mesecu. Tovariši gostilničarji! naročilih se ozirajte v prvi vrsti na tvrdke, ki inserirajo v našem listu! V vzajemnosti je Kdor podpira nas, tega podpirajmo tudi mi! Pri naročilih se vedno in povsod sklicujte na inseriranje v našem, gostilničarskem glasilu Priporočajte naše inserenle tudi svojim p n. gostom! Stopnjice, balkoni, ograje, stavbeni okraski, spomeniki, korita, betonski votli zidaki, po-krivalne plošče, kanalizacije it, godbene automate na težalo in silno moč, nov patent, godba na lok žf od 600 K naprej prodaja iz prve roke 8. Kmetetz v Ljubljani Kolodvorska ul. 26 glede vseh v njegovo stroko spadajočih del. Kdor hoče, da ne pride ob raznih prilikah v zadrego, temu je najnujneje svetovati, da si oskrbi ■ . i - J' y:>|; Ä s S) s m M „Jšk * Priporočamo svojim tovarišem izborno marčno, dvoj no marčno, termalno in granatno S r :. r '■ >: največje slovenske narodne tvrdke: Delniška družba združenih pivo-varen Žalec in Laški trg v Ljubljani Takoj se da v najem gostilna in prodajalna y Spodnji Beznici štv. 25. — — Več se izve pri Ivanu Papler-ju v Zg. Besnici štv. 47 nad Kranjem. JOSIP BOŽIČ, trgovina z Vinom Spodnja Šiška pri Ljubljani Priporoča sl. občinstvu, gg. hotelirjem in gostilničar- | vpeljane domače : : jem priznano dobra in pristna : : : : "VIILT-A., jrakor rdeči Cviček, bizeljsko rdeče in belo, fino iju-tomerško vino v sodcih in buteljkah. V mestu se dostavlja na dom. — Cene zmerne. 3VTe?8ti3.eL ttra-nilnica. Iju/b— IjsizislsieL v Ljubljani, Prešernova ulica 3. Največja slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 614-5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog nad 42 milijonov kron. Rezervni zaklad 1 milijon 3U0 tisoč kron. Sprejema vloge vsak delavnik. Obrestuje po 41/2°/0 brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina Ijnbljan-ska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Posoja na zemljišča in poslopja proti 50|o obrestmi in najmanj 1J20|0 amortizacije. Za varčevanje ima *e hranilnike. Posoja tndi na menice in vredn papirje xtisxcs; Ivan Černe tapetniški mojster Ljubljana, Dunajska cesta št. 28. ^aloga pihištva 1. Kranj. miz. zad. v Št. Vidu. Izdeluje ter ima v za S' vsakovrstno tapetniško pohištvo in kompletne oprave za ho tele, restaviacije in gostilne. Specialist za prevleko biljarov. VILJEM SPITZER Ljubljana KolizejMarija Terezija c. 11. Cenj. gostilničar j etn in žganjetočnikom priporočam svojo veliko zalogo lastno žgane slivovke, tropinovca, droinika in kranjskega brinjevca Specijaliteta Izvrstni kranjski pelinkovec, kakor tudi ruma za čaj. »umrn čceccceces; Priznani krojaški salon za gospode IVANA MAGD1Ć-A, LJUBLJANA Miklošičeva cesta 8, se priporoča za izdelovanje oblek. Zaloga angleškega blaga. Vinska trgovina Ant.Mtiller-ja, — v Domžalah, — priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih, hrvaških in štajerskih vinskih goric, ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici. KOS, gostilničar in mesar na Vrhniki Priporoča cenjenim gostilničarjem za naročilo pristnih kranjskih klobas Pošilja se jih najmanj 30 kom ^ ä 36 h proti povzetju. Enotam se proda poceni dobro ohranjeni godbeni avtomat Kavarna „Leon“ v Ljubljani, je vso noč odprta. Priporočamo tudi gostilno PRI „LEONU" Florijanska ulica 6, kjer se dobi dobra jed in pijača. Najstarejša domača zlatarska tvrdka. Zlatnina, srebrnina, juneli in razne ure. Popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici. Najnižje cene. Strogo solidna postrežba. Ceniki brezplačno in poštnine prosto L Ul), (' K K X K ff\\ juvelir, trgovec z urami, ’ : t zapriseženi sodni z : : : : : cenilec : : : : Ljubljana, Wolfova ulica 3. Edina zaloga najboljših ur z znamko „TUP“. 826» Ustanovljena 1. 1818. Ustanovljena L 1818. Pivovarna MEMOtS JTJXjIXJS io I 3 53# evi$ 8S6B priporoča svoje izborno vležan© marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah. Naročila sprejemajo zaloge: Ljubljana, Metelkova ulica št. 19. Cerklje na Gorenjskem, Dragomlje, Izlake, Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji ali pivovarna v Mengšu. 'i % ■V % ■V I I Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Gostilničarski Vestnik" r-jubljani. — Glavni in odgovorni urednik Alfonz Mencinger. — Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani. F l $ I St % r Modna in športna trgovina P, LjUbljcHlcl EiasPr°l' glavne pošte wmwmwmwmmm Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, po-zamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje. Šerpe iz svile in čipk, Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d- Perilne volnene in svilnate bluze spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, sol i-čniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno v skladišču i. t. d. Oddelek za gospode : Klobuki, cilindri, slamniki, čepice. Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.