PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini mi	-t i«
Abb. postale I gruppo	" CiCIlti J.UU IlF
Leto XXX. Št. 82 (8788)
TRST, sobota, 6. aprila 1074
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V LJUBLJANI KONČAN SEDMI KONCRES ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE
Kongres ZKS dal napotke za krepitev samoupravne družbe in neuvrščenosti
Sprejeti izjavi o manjšinah in o odnosih z Italijo - Odobrene resolucije o družbeno-ekonom-skih in političnih nalogah - Franc Popit potrjen za predsednika CK ZKS - V brzojavki Titu potrjena enotnost jugoslovanskih narodov in doslednost v boju za mir v svetu in med sosedi
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 5. — Danes popoldne se je v Ljubljani končal sedici kongres Zveze komunistov Slovenije. Delegati so zadnji dan kongresa obravnavali poročila o delu Zveze komunistov v obdobju od zadnjega kongresa, zatem poročila posameznih komisij kongresa, sprejeli predloge sprememb statuta Zveze komunistov Slovenije in izvolili nove člane vodstva Zveze komunistov Slovenije ter Zveze komunistov Jugoslavije.
Na dopoldanski plenarni seji so delegati sprejeli 6 resolucij in 2 izjavi. Temeljna resolucija govori o napotkih za boj za uveljavljanje samoupravnih družbeno - ekonomskih in političnih odnosov ter o vlogi in nalogah Zveze komunistov. V petih akcijskih resolucijah pa so orisane naloge komunistov na področju razvoja proizvajalnih sil in Uresničevanju samoupravnih družbeno - ekonomskih odnosov, o orga-hiziranju delavcev in delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih in samoupravnih skupnostih, razvoju kmetijstva in podeželja, vzgoji, izobraževanju in raziskovalnem delu in kulturi socialistične samoupravne družbe.
Na koncu so delegati in gostje 7. kongresa Zveze komunistov Slovenije poslali predsedniku Zveze komunistov Jugoslavije Titu pozdravno pismo. V njem zagotavljajo, da pod njegovim vodstvom stopajo resnično pripravljeni, trdni v svojih vrstah in enotni z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, dosledni v začrtani politiki in neomajni v boju za mir v svetu in med sosedi. V sklepni besedi je France Popit poudaril, da tako potek 7. kongresa, kot vsi sprejeti dokumenti, izpričujejo, kako pri delu komunistov prevladuje realizem pri presoji doseženega in treznost pri zasnovi načrtov za jutrišnji dan.
Po končanem kongresu se je sestal novoizvoljeni centralni komite, ki je vnovič izbral za predsednika CK ZK Slovenije Franceta Popita. Za sekretarja izvršnega komiteja so izbrali Franca Šetinca, za namestnika pa Vlada Janžiča. Poleg njiju bodo člani izvršnega komiteja še Alojz Briški, Majda Gaspari, Ludvik Golob, Miran Potrč, Franc Šali in Igor Uršič. Na seji centralnega komiteja so izbrali tudi 21-člansko predsedstvo, član predsedstva pa je po svoji funkciji tudi predsednik France Popit.
DRAGO KOŠMRLJ
IZJAVA O ODNOSIH Z ITALIJO
^Nesprejemljivi so kakršnikoli razgovori o ozemlju, ki je integralni del Jugoslavije»
V zvezi z aktualnim razvojem od-Bosov med Jugoslavijo in Italijo sprejema VII. kongres ZK Slovenije naslednjo
IZJAVO
VII. kongres ZK Slovenije obsoja in odločno zavrača zahteve italijanske klade po delu ozemlja SFR Jugoslavije in ugotavlja, da italijanska vlada s tem grobo krši splošno sprejeta načela o spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti v mednarodnih odnosih. Postopek italijanske vlade je poizkus revizije sporazumov, sklenjenih po drugi svetovni vojni, ki so sestavni del sedanjo ureditve Evrope. Jugoslovansko italijanska državna meja, določena na podlagi Londonske spomenice o soglasju in mirovne pogodbe jo nedotakljiva in so zaradi tega nesprejemljivi kakršnikoli razgovori o ozemlju, ki je integrami del SFR Jugoslavije. S svojim ravnanjem načenja Italija temelje na katerih slonijo široko razviti medse-bojnj odnosi in s tem ogroža tudi obojestransko koristne dosežke, K> so piod dvajsetletnih prizadevanj.
Določila Londonske spomenice k soglasju so popolnoma jasne. Jugoslavija nima nikakršnih teritorialnih zantev in spoštuje načelo o nedotakljivosti meja, ki ga zagovarja tudi Pa konferenci o evropski varnosti in sodelovanju. Ko italijanska vlada postavlja zahteve po Koprščini in Buj-ščini, to je po ozemlju SFRJ, pa sama odpira takozvano «tržaško vpra sanje» v vsej njegovi celovitosti. Z oživljanjem tega žarišča napetosti Prevzema italijanska vlada veliko odgovornost.
Dejstvo, da je v istem času prišlo do demonstrativnih premikov in izzivalnih manevrov oboroženih sil Italije in ZDA v severnem Jadranu doka-žuje, da se akcija italijanske vlade vključuje v širši pritisk na neuvrščeno, socialistično Jugoslavijo, ki je aktivna clanica skupnosti neuvrščenih ■držav. To pa je uperjeno tudi proti Politiki neuvrščenosti nasploh v trenutku, ko postaja le-ta čedalje po-tnembnejši dejavnik mednarodnih odnosov. S takšnimi akcijami se razširja prisotnost blokovskih vojaških Sil iz širšega področja Sredozemlja na Jadransko morje, ki je bilo doslej niorje miru in sožitja med narodi.
Jugoslavija se je med prvimi v Evropi, zavzela za miroljubno sodelovanje med državami z različno družbeno ureditvijo in je na teh temeljih gradila tudi svoje odnose z Italijo.
Takšno sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo je omogočilo, da je jugo-slovanska-italijanska meja postala ena najbolj odprtih v Evropi že mnogo Prej, predilo se je začel širši proces Popuščanja, kar je predvsem omogočila dosledna miroljubna zunanja politika neuvrščene Jugoslavije. Dosežki dolgoletnega prizadevanja za dobrososedske odnose kot so razvito obmejno sodelovanje, obsežen promet oseb in blaga preko odprte meje, ustvarjanje ugodnejših pogojev za razvoj narodnostnih manjšin na obeh straneh meje imajo za obe deželi takšen pomen, da jih ni dopustno razvrednotiti z enostranskimi, samovoljnimi in protipravnimi akcijami. Prizadevanja za dobrososedske odnose in vzajemno koristno sodelovanje 1 set let.
med Jugoslavijo in Italijo na podlagi enakopravnosti, spoštovanja ozemeljske celovitosti in suverenosti so bistveni element politike zveze komunistov in SFR Jugoslavije, Med delovnimi ljudmi in narodi Jugoslavije in Italije ni sporov, pa tudi ne nasprotujočih si temeljnih interesov kar je potrdilo uspešno dolgoletno sodelovanje, ki izvira še iz tradicij skupnega boja proti fašizmu.
Zaradi tega je politika pritiska na Jugoslavijo hkrati naperjena proti osnovnim interesom italijanskih demokratičnih in naprednih sil Z obujanjem ekspanzionističnih zahtev se odpirajo vrata iredenti in neofašiz-mu, se sedanja politika italijanske vlade vključuje v nevarno igro tistih sil, ki ne želijo enakopravnega sodelovanja in miroljubnega sožitja med evropskimi narodi.
VIL kongres ZK Slovenije se pridružuje globoki ogorčenosti delovnih ljudi Slovenije in vse Jugoslavije zaradi izzivanja na naši meji. Odločen odgovor naših ljudi dokazuje, da so narodi in narodnosti Jugoslavije pripravljeni z vsemi silami braniti svojo socialistično in neuvrščeno domovino in da so jalove špekulacije na račun njene bodočnosti. Kongres hkrati izraža prepričanje, da bodo tudi italijanski delavci in demokratične sile v Italiji znali pravilno oceniti svoj interes do sodelovanja z Jugoslavijo in se postaviti po robu tistim reakcionarnim silam, ki s svojim delovanjem in ustvarjanjem napetosti ogrožajo sodelovanje, medsebojno zaupanje, mir in varnost v tem delu sveta.
Zaključeni amcriško-iialijanski manevri v Furlaniji-Julijski krajini
PORDENON, 5. — Skupni manevri italijanskih in ameriških enot NATO, ki so bili v preteklih dneh v Furlaniji pod imenom «Dark Image», so se zaključile. Manevri so potekali v severovzhodni Italiji v bližini reke Tilment. pri jugo-slovansko-italijanski meji. Zaključni slovesnosti, ki je bila na strelišču na področju rek Cellina in Meduna, so prisostvovali poveljnik glavnega štaba obrambe admiral Henke, načelniki generalnih štabov italijanske vojske, mornarice in letalstva ter številni ameriški častniki.
KONGRESNA IZJAVA O MANJŠINAH
Položaj Slovencev v Italiji in v Avstriji ni zadovoljiv
DUNAJ, 5. — Jugoslovanska di plomatska in konzularna zastopstva v Avstriji nenehno prejemajo pisma jugoslovanskih delavcev začasno zaposlenih v Avstriji, v katerih izražajo solidarnost z jugoslovanskimi ukrepi za obrambo teritorialne integritete domovine in izražajo pripravljenost, da se v primeru potrebe takoj vrnejo v do movino, da branijo neodvisnost svoje dežele. Med številnimi pismi je tudi pismo Jugoslovanov zano-slenih v neki dunajski tovarni. To pismo so podnisali vsi jugoslovan ski delavci in delavke, med njimi je večina, ki imajo komaj dvaj-
Zveza komunistov Slovenije se je kot del ZK Jugoslavije vselej zavzemala za socialistične in demokratične družbene odnose in v tem okviru tudi za enakopravnost narodov in narodnosti. Izhajajoč iz teh političnih stališč ZK Slovenije odločno in dosledno podpira slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu v njihovem boju za narodnostni obstoj, pravice in vsestranski razvoj.
Slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji, Italiji in Madžarski, se ob podpori tamkajšnjih naprednih sil in matičnega naroda vedno bolj uveljavljajo kot samostojni narodnostni in politični subjekt. Vendar pa njihov položaj ni zadovoljiv, pri čemer obstoja razlika pri položaju slovenske narodnostne skupnosti na Madžarskem, kjer se le ta postopoma izboljšuje, Slovenci v Italiji in Avstriji pa nimajo niti vseh tistih pravic, ki jim pripadajo po meddržavnih pogodbah in na podlagi mednarodnih načel o človekovih pravicah. Še vedno niso odstranjene celo krivice, ki so jih pretrpeli kot žrtve fašizma in nacizma.
Slovenci v Italiji še vedno ne u-živajo nekaterih osnovnih narodnostnih pravic. Za današnji čas je zlasti nesprejemljivo dejstvo, da se zanika sam obstoj beneških Slovencev v Videmski pokrajini. Po dvajsetih letih v Avstriji še vedno niso uresničene jasne določbe državne pogodbe glede pravic Slovencev na Koroškem in štajerskem ter Hrvatov na Gradiščanskem. Uveljavitev teh pravic poskušajo pogojevati predvsém z zahtevo po številčnem ugotavljanju manjšine. Takšne zahteve so bile vedno sestavni del raznarodovalne politike in sredstvo pritiska na manjšine.
Slovenci na Koroškem in Štajerskem živijo v vzdušju nacionalne nestrpnosti, ki ga neovirano razpihujejo velikonemške šovinistične sile. Tako v Italiji kot v Avstriji je slovenska narodnostna skupnost pod stalnim pritiskom neofašističnih in neonacističnih krogov, ki s svojo dejavnostjo ne ogrožajo samo njihovega narodnostnega obstoja, ampak tudi demokratične pridobitve teh dežel ter stabilnost mednarodnih odnosov v tem delu sveta. Vse to vzbuja upravičeno zaskrbljenost jugoslovanskih narodov in tistih naprednih sil v svetu, ki se zavzemajo za mir in varnost.
ZK Slovenije se zavzema, da bi se Jugoslavija tudi v prihodnje v odnosih s sosedi zavzemala za dosledno spoštovanje in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti glede narodnostnih manjšin in da bi pri tem izkoristila vse možne poti. Prizadevala si bo, da se bo preko razvijanja stikov in sodelovanja s sosednimi državami zboljševal tudi položaj naših narodnostnih manjšin v zamejstvu. Pri tem menimo, da je uresničevanje pravic narodnostnih skupnosti v sosednjih državah sestavni del boja tamkajšnjih naprednih sil za demokratičen družbeni razvoj. Zato od njih pričakujemo podporo za ureditev položaja naših narodnostnih skupnosti, kar je tudi v interesu razvijanja dobrih sosedskih odnosov.
Zveza komunistov Slovenije, vodilna sila delavskega razreda, ki se je vedno zavedala svoje odgovor-
nosti pri reševanju slovenskega nacionalnega vprašanja, se bo tudi v prihodnje zavzemala zg . razvijanje vsestranskih stikov matičnega naroda s slovenskimi narodnostnimi skupnostmi v zamejstvu in za podporo njihovemu boju za narodnostni obstoj, pravice in nemoten razvoj.
VII. kongres hkrati zavezuje slovenske komuniste, da v duhu inter-nacionalistične politike Zveze komunistov Jugoslavije dosledno u-veljavljajo ustavna določila o enakopravnem položaju italijanske in madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji, s katerimi so jim zajamčeni svobodna uporaba svojega jezika, razvoj svoje nacionalne kulture ter druge z ustavo določene pravice.
Fam Van Dong v Beogradu
m
paiMBii
BEOGRAD, 5. — Na vabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča je danes opoldne prispel na uradni obisk v Jugoslavijo predsednik vlade Demokratične republike Vietnama Fam Van Dong. Na beograjskem letališču so visokega gosta iz prijateljske države pozdravili predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bije-dic, predsednik sveta narodov Mika Špiljak, član izvršnega biroja CK ZKJ Kiro Gligorov, podpredsednik
zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša in druge jugoslovanske visoke osebnosti. Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bije-dič je priredil nocoj večerjo, med katero sta Bijedič in Van Dong izmenjala zdravici zatem pa je bil v dvorani zveznega izvršnega sveta slovesen sprejem v čast gosta.
(Na sliki: Van Dong in Bijedič med pregledom častne straže na beograjskem letališču).
SPOR ZARADI VOLILNEGA SISTEMA
NOVA ZAOSTRITEV NA KONGRESU PSD!
Večinska m Saragatova struja nista našli sporazuma o porazdelitvi mest v CK - De Martinovo poročilo o referendumu na seji CK PSI
Ferri o odnosih med Italijo in Jugoslavijo
GENOVA, 5. — Med svojim posegom na socialdemokratskem kongresu v Genovi je bivši tajnik PSDI in sedanji voditelj levičarske struje Mauro Ferri omenil tudi vprašanje odnosov z Jugoslavijo. Dejal je, da je njegova stranka venomer pripisovala velik pomen odnosom s sosedno republiko in da je z velikim zanimanjem in simpatijo gledala na Titovo politiko mednarodne avtonomije in notranje demokratizacije. V tej zvezi je poudaril potrebo, da bi «tudi formalno označili kot nesporno mejo sedanjo demarkacijsko linijo, ki izhaja iz londonskega memoranduma iz leta 1954». «Vlade, ki so se vrstile — je dodal — niso znale storiti tega realističnega in pogumnega koraka, tako da smo se znašli pred anahronističnimi incidenti in nevarnimi polemikami. Ne moremo se omejevati na splošne izjave o želji po prijateljstvu z Jugoslavijo in o spoštovanju obstoječega stanja, pač pa imamo dolžnost in interes, da zapremo to zadevo in odpravimo vsakršno možnost senc in kontrastov,» je zaključil Feni.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiifiiiiiiiiiuiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiitiiNHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiKiiiiiiiiiiuiifiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
PREDSEDNIŠKE VOLITVE V FRANCIJI BODO 5. MAJA
Izredni varnostni ukrepi v Parizu zaradi prisotnosti tujih državnikov
Ministrski predsednik Messmer za skupnega kandidata večinskih strank Pričakujejo še dve kandidaturi: Mitterranda in Giscarda D’Estainga
Pierre Messmer
Valer}' Giscard D’Estaing
iiiiiiiiiliiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiliiiiiliiiiiiHiiuiniiMiiiHiinniimiMuluimnntiiiimuliiiMfiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiimiiiMiiiiiiiiimiMiinnHniiiiiitiiiiiiiiiii
Petrič sprejel koroške Slovence
Podtajnik za zunanje zadeve poudaril potrebo po uresničenju določil iz avstrijske državne pogodbe
BEOGRAD, 5. — Namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Jakša Petrič je včeraj sprejel zastopnike organizacij koroških Slovencev v Avstriji. Zveze slovenskih organizacij in narodnega sveta ko roških Slovencev. Delegacija, v !• teri so bili inž.- Franzi EinspieU i prof. Peter Kuper, Filip Warasch in Karel Smolle je seznanila namestnika tajnika za zunanje zadeve o položaju slovenske manjšine na Koroškem in posebno opozorila na še neuresničene pravice, ki jih koroškim Slovencem, jamči državna pogodba.
Jakša Petrič je med razgovorom poudaril, da Jugoslavija stalno spremlja izpolnitev obveznosti Avstrije do državne pogodbe in da
popolnoma podpira napore koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, da se čimprej v celoti uresničijo določila pogodbe.
Nato je namestnik tajnika za zu-narrie zadeve ponovno izrazil željo slovanske vlade, ki je bila
i.	ražena tudi za časa lanskoletnega srečanja obeh delegacij z zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Miničem, naj koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati bodo dejavnik sodelovanja v odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo.
MOSKVA, 5. — Med potovanjem v Pariz se je Japonski, ministrski predsednik Tànakà ustavil v Mos kvi, kjer je imel enourni pogovor s svojim sovjetskim tovarišem Ko-
siginom. Po vesteh iz japonskih krogov naj bi oba državnika obravnavala gospodarsko sodelovanje med obema državama za izkoriščanje energetskih virov v Sibiriji in na Daljnem vzhodu.
HAVANA, 5. — Predsednik alžirske vlade Huari Bumedien bo v bližnji bodočnosti obiskal Kubo. Bumediena je na Kubo povabil Fidai Castro med svojim zadnjim obiskim v Alžiriji.
RIM, 5 — Predsednik italijanske vlade Rumor je sprejel v palači Chigi sudanskega zunanjega ministra Kalida, ki je trenutno na zasebnem obisku v Italiji.
PARIZ, 5. — Začasni predsednik republike Alain Poher je vodil danes zasedanje ministrskega sveta, na katerem so določili, da bodo predsedniške volitve v nedeljo, 5. maja, če pa bo potrebno bo drugi krog dva tedna pozneje, se pravi 19. maja. Poleg tega je ministrski svet odločal o nekaterih pomembnih družbenih ukrepih ter sklenil, da se bodo plače državnih uslužbencev povišale za 2,25 odstotka. Ukrep je stopil v veljavo s 1. aprilom. U-radni seznam kandidatov bodo objavili na uradnem vestniku 19. aprila, s čimer se bo tudi začela volilna kampanja, ki bo trajala do polnoči 3. maja.
Nadaljuje se ostra borba med kandidati večinskih strank, še zlasti med nekdanjim ministrskim predsednikom Chabanom - Delmasom in predsednikom poslanske zbornice Edgardom Faurejem. Ministrski predsednik Pierre Messmer upa, da bo v prihodnjih desetih dneh prepričal enega ali drugega, da odstopita od svoje odločitve. Mess-smer bi hotel, da bi kandidat večine bil skupen, ker bi se tàko u-spešneje boril s skupnim predstavnikom levice, ki bo po vsej verjetnosti socialistični voditelj Francois Mitterrand. Predsednik vlade na skrivaj upa, da bi se lahko sam predstavil kot zastopnik večine. Cha-bun - Delmas vsekakor vztraja pri svoji odločitvi, njegovi pristaši pa so odločno zavrnili sleherno zahtevo Messmerja, ki uživa zelo majhno podporo v deželi. Faure pa je s svoje strani izjavil, da je njegova kandidatura popolnoma nadstrankarska in da se o njej sploh ne bo pogajal. Predsednik poslanske zbornice torej nima najmanjšega namena, da bi odstopil. Faure bo zelo verjetno dobil glasove zmernejših tako med degolisti kot v nekaterih socialističnih krogih.
Ni izključeno, da bo v prihodnjih dneh, zelo verjetno v nedeljo, stopil v borbo tudi vodja neodvisnih republikancev, sedanji minister za gospodarstvo in finance Valéry Giscard D’Estaing.
Francoske oblasti so v pričakovanju visokih političnih osebnosti, ki se bodo v soboto udeležile spominske svečanosti za pokojnim predsednikom Pompidoujem, organizirale izredno varnostno službo. 14 tisoč agentov bo varovalo stotine osebnosti, med katerimi je 50 državnih poglavarjev. Iz številnih manjših mest so prispele skupine agentov, ki so izurjeni za boj proti teroristom in ki so že zasedli strehe in nekatere ključne točke v bližini tujih veleposlaništev. Oblasti so varnostno službo še okrepile, potem ko so v garaži letališča Orly dobili četrt kilograma plastičnega eksploziva. Varnostni ukrepi so še zlasti ostri v bližini britanskega veleposlaništva, kjer bo bival edinburški vojvoda, ki bo zastopal kraljico Elizabeto na spominski svečanosti. To povezujejo z atentatom na princeso Ano. Prav tako so u-krepi okrog ameriškega veleposla-
ništva, kjer bo bival predsednik ZDA Richard Nixon.
Kljub vsem demantijem, da v Parizu nfe bo prišlo do srečanja na vrhu med ameriškim predsednikom Nixonom in zahodnoevropskimi voditelji, pa politični opazovalci v francoskem glavnem mestu ugotavljajo, da bo sprejem, ki ga bo v soboto zvečer priredil začasni francoski predsednik Poher za tuje politične osebnosti, ki se bodo udeležile spominske svečanosti za Pompidoujem, nudil izredno priložnost za taka srečanja.
Predsednik Leone odpotoval v Pariz
RIM, 5. — Predsednik renublike Leone je v spremstvu ministrskega predsednika Rumorja in zunanjega ministra Mora odpotoval z rimskega letališča Ciampino v Pariz, kjer se bo jutri zjutraj udeležil spominske svečanosti za pokojnim nredsedni-kom francoske republike Georgesom Pompidoujem.
Sedmi kongres Zveze komunistov Slovenije se je zaključil z izvolitvijo novih članov CK in s sprejemom šestih resolucij o nalogah komunistov pri uresničevanju samoupravnih družbeno-go-spodarskih odnosov. Kongres je tudi sprejel dve izjavi o položaju narodnostnih manjšin v zamejstvu in o odnosih z Italijo. Na prvi seji novega CK pa je bil Franc Popit potrjen za predsednika CK ZKS.
Francoska vlada je sklenila, da bodo predsedniške volitve 5. maja. Medtem se nadaljujejo nasprotja v večinskih strankah, od katerih bi vsaka hotela predstaviti lastnega kandidata. Premier Messmer si prizadeva, da bi dobil od večine mandat kot edini kandidat, zato pa bi se morala Chaban - Delmas in Faure umakniti. Oba pa sta že izjavila, da vztrajata pri svojih kandidaturah. Francoske oblasti so organizirale izredno varnostno službo, da bi preprečile kakršnekoli nerede za časa prisotnosti v Parizu številnih političnih osebnosti, ki se bodo udeležile spominske svečanosti za predsednikom Georgesom Pompidoujem.
Sindikalna federacija v Trstu je preučila predlog enega izmed lastnikov miljske ladjedelnice, odv. Napoleoneja, in izrazila mnenje, da se mora — po skrbnem pregledu finančnega položaja — izreči o tem načrtu dežela skupno s finančno družbo «Friu-lia». Slednja pa bi nikakor ne smela prepustiti enemu samemu zasebniku uprave ladjedelnice.
GENOVA, 5. — Socialdemokratski vsedržavni kongres v Genovi je danes pripravil novo presenečenje: potem ko so včeraj vsi opazovalci soglasno napovedovali sporazum med Tanassijevo in Orlandije-vo večino in Saragatovo levičarsko strujo, so se pogajanja, ki so danes ves čas intenzivno potekala ob robu kongresa, nepričakovano razbila.
Predstavniki vseh treh struj niso namreč našli sporazuma glede porazdelitve mest v novem centralnem komiteju: levica je namreč predlagala, naj bi večina dobila samo 60 mest, večina pa je zahtevala dve tretjini mest v CK, ki šteje 101 člana. Prišlo je do več kompromisnih predlogov, ki pa niso prodrli. Tako bo glasovanje za novi CK potekalo po dosedanjih strankinih pravilih, namreč na osnovi e-ne same liste: ta tistem omogoča večini, da si zagotovi dve trejini mest, medtem ko gre ostala tretjina najmočnejši manjšinski struji. To pa praktično pomeni, da se bo morala Pretiieva desnica povezati z večino, kajti drugače ne bi imela v CK niti enega predstavnika.
Težave na pogajanjih o porazdelitvi mest v CK so ponovno zaostrile ozračje na kongresu, ki je bilo po Saragatovem posegu v sredo dokaj umirjeno. Napetost je prišla do izraza predvsem med govorom predsednika stranke Tanas-sija, ki so ga pristaši leve struje glasno izžvižgali. Prišlo je tudi, kot že prvi dan, da pravih fizičnih spopadov, v katere so morali poseči reditelji. Sicer pa ni današnji dan prinesel nobenih novosti. Na govorniškem odru so se zvrstili številni govorniki, ki pa niso ničesar dodali temu, kar je bilo povedanega že v prejšnjih dneh. Po Tanassiju, ki je imel oster protikomunistični govor in ki je tudi polemiziral z notranjo levičarsko opozicijo, je povzel zaključke debate tajnik Orlandi. Glede levičarske opozicije je dejal, da je poslušal «v vzdušju globokega spoštovanja» govor bivšega predsednika republike Saragata, ki da je bil «popolnoma v skladu s tradicijo demokratičnega socializma», po drugi strani pa je zanikal, da bi večina skušala potisniti ob stran notranjo opozicijo. V tej zvezi je tudi omenil spor, do katerega je prišlo ob sestavi nove vlade, v kateri niso zastopani predstavniki Sa-ragatove struje. Orlandi je v tej zvezi dejal, da je bila večinska struja pripravljena prepustiti eno ministrsko mesto levi opoziciji, ki da je sama kriva, če do tega ni prišlo.
V Rimu pa se je danes sestal «razširjeni» centralni komite PSI z udeležbo strankinih parlamentarcev ter deželnih in pokrajinskih tajnikov, ki je razpravljal o kampanji ob referendumu. V uvodnem poročilu je tajnik De Martino dejal, da mora PSI preprečiti, da bi se referendum spremenil v spopad med KD in KPI in da mora po drugi strani poudariti, da srečanje med socialisti in katoličani ostaja še vedno pozitiven moment v zgodovini italijanske demokracije. Seveda pa referendum ustvarja nevarnost hudega poslabšanja odnosov med PSI in KD, kar bi utegnilo imeti nepredvidljive posledice tudi zaradi sedanje gosnodarske krize, oSibitve nolitične oblasti in vrste škandalov, ki so opozorili na nesprejemljive odnose med mogočnimi gospodarskimi skupinami in politično oblastjo.
De Martino je ostro polemiziral z demokrščanskim tajnikom Fanfa-nijem, češ da vodi kampanjo, ki je nezdružljiva z obnovljenim sodelovanjem s PSI in s politiko levega centra. V tej zvezi je tajnik PSI še posebno obsodil nenehno sklicevanje na 18. april, pozive k frontalnemu spopadu in protikomunistično križarsko vojno. De Martino je tudi zanikal, da bi razporoka ogrožala enotnost družine, saj gre samo za pošteno in jasno sredstvo, s katerim država omogoča, da bi zakonsko uredili posledice poroke, ki dejansko ne obstaja več.
Pred De Martinom pa je predsednik stranke Nenni poudaril važnost ljudskega glasovanja, ki ga je primerjal z referendumom 2. junija 1946, ko je bila odpravljena monarhija, in z volitvami 7. junija 1953, ko je bila KD poražena. Tudi sedaj gre namreč za osnovne vrednote, ki presegajo vprašanje razporoke. Nenni je tudi opozoril, ds je v teku poskus, da bi premaknili na desno politično os v državi.
Po kratki razpravi, v katero so posegli predstavniki vseh struj, je CK soglasno odobril De Martinovo poročilo. V popoldanskem delu zasedanja pa sta Manca in Cicchitto poročala o konkretnih pripravah kampanje za referendum.
RIM, 5. — Predsedstvo poslanske zbornice je sporočilo, da je predsednik Pertini sklenil, da se ne bo udeležil kampanje za referendum. Funkcija predsednika poslanske zbornice mu namreč narekuje, naj se osebno ne spusti v politični boj okrog razporoke.
TRŽAŠKI DNEVNIK
6. aprila 1974
ZANIMIV PRIKAZ V ČASNIKARSKEM KROŽKU
Trst, podoba mesta v njegovih sejmih od 18. stoletja pa do današnjih dni
Pregled opravljene poti in poseg v bližnjo prihodnost Razstava bo odprta občinstvu do četrtka, 11. aprila
Zaskrbljenost žena zaradi draginje
V prostorih časnikarskega krožka je bila sinoči tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki vodstva tržaškega velesejma orisali ustroj in namen razstave z naslovom «Trst, podoba mesta v njegovih sejmih», ki je nameščena v istih prostorih (Korzo Italija 12).
Vstop na razstavo je prost: občinstvo si jo lahko ogleda vsak dan, od danes do vključno 11. aprila, od 10. do 13. ure in popoldne od 16. do 20. ure.
Razstava obsega vrsto fotografskih posnetkov velikega formata, bogat izbor raznega informativnega materiala in podatke o postopni rasti osrednje gospodarske prireditve na Tržaškem. Prikaz obsega stare dokumente, ki segajo od semnjev sv. Lovrenca iz prve polovice osemnajstega stoletja nrek prvih vzorčnih sejmov v tem stoletju do današnjih dni in hkrati skuša prodirati v prihodnost, ko bo Trst razpolagal s sodobno urejenim sejmiščem ob barkovljanski obali.
Predsednik sejemske uprave dr.
Slocovich je številnim časnikarjem in predstavnikom gospodarskih krogov s tržaškega področja prikazal nujnost preselitve sejmišča z Mon-tefoela v Barkovlje, kjer bo na razpolago neprimerno več prostora (300.000 kv. metrov — vendar bo od te površine odpadlo na pravo sejmišče le kakih 100.000 kv metrov), kjer bo urejen sodoben center za kongrese in kjer bodo na razpolago boljše prometne zveze (cestne in železniške). Prvo vprašanje, ki ga je treba v tej zvezi rešiti, je gradnja posebnega valoloma iz kraških skal, ki naj prepreči morskim tokovom, da bodo še naprej odnašali material, s katerim že dalj časa zasipavajo morje. Delo bo zahtevalo naložbo 1,5 milijarde lir. Na-daljnje vprašanje, s katerim se že dalj časa ukvarja vodstvo velesejma, je ureditev kongresnega centra, brez katerega si sodobnega Trsta ni mogoče zamisliti. Kongresni cen-
■uimiiiiHimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiuiniiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimiiiimiuiiiiiiiiiiiii
Glasovnica za referendum
ter bo pomembna pridobitev za na še mesto tudi z gospodarskega vidika: strokovnjaki namreč naglaša-jo, da ustvarjajo taki centri močan turistični priliv, ki je se posebno donosen zaradi nadpoprečne ravni občinstva, ki se zbira na razne kongrese.
Vprašanje zase predstavlja nadaljnja usoda sedanjega sejmišča pri Montebelu. Lastniki zemljišča so krajevne uprave in javne ustanove (tržaška pokrajina, občina, trgovinska zbornica, itd.). Prav v ponedeljek, 8. aprila, bo na upravi velesejma poseben sestanek predstavnikov omenjenih uprav in ustanov, na katerem bodo razpravljali o vprašanju, kaj z zemljiščem in stavbami sedanjega sejmišča. Znano je, da se nekateri nagibajo k temu, da bi pri Montebelu uredili ljudski park ali otroško igrišče, drugi pa so zopet mnenja, da bi kazalo zemljišče prodati kakšni gradbeni družbi, da bi tako iztržili del sredstev, potrebnih za uresničitev barkovljanskih načrtov.
Razstava v prostorih časnikarskega krožka posega kakor rečeno tudi v prihodnost tržaškega velesejma in prikazuje načrte za novo sejmišče v Barkovljah. Na posebnih panojih je za primerjavo prikazana vrsta sejmišč in kongresnih centrov, ki so jih v zadnjem času uresničili drugod v Evropi. Ravnatelj sejma dr. Chiaruttini je pred kratkim prepotoval Evropo, da bi zbral podatke o kongresnih centrih in je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril, da se taki centri povsod močno uveljavljajo.
Tudi drugi člani vodilnega odbora tržaškega velesejma (Ragene, Tassi, Hesse) so poudarili nevzdrž nost sedanjega stanja v zvezi s sejmiščem, ki je absolutno pretesno in pomanjkljivo opremljeno, tako da postaja nastopanje zlasti večjih razstavljavcev na vsakoletnih sejemskih prireditvah — še bolj pa na specializiranih razstavah v načrtu za letošnje in prihodnja leta — če-
REFERENDUM POPOLARE
per l’abrogazione della legge 1® dicembre 1970, n. 898
FAC-SIMILE
Volete che sia abrogata la legge 1° dicembre 1970, n. 898, 4‘Disciplina dei casi di scioglimento del matrimonio „?
dalje bolj vprašljivo. Na koncu so si časnikarji in gospodarstveniki skupno ogledali razstavo. Ob tej priliki je uprava velesejma izdala poseben katalog, ki je na voljo vsem obiskovalcem razstave. Ta se bo kakor omenjeno zaključila prihodnji četrtek, 11. aprila.
Velikonočne počitnice od 12. do 16. aprila
Ministrstvo za javno vzgojo sporoča, da se bodo velikonočne počitnice za vse vrste šol začele v petek, 12. aprila, in zaključile v torek, 16. aprila. Do konca šolskega leta (15. junija) bodo še prosti dnevi pouka 25. aprila, 1. maja, 23. maja, 2. junija in 13. junija.
.. Mrt* ■ ,
STALISCE SINDIKALNE FEDERACIJE 0 «NAČRTU ODV. NAPOLEONE]A»
Sindikati: dežela in «Friulia» morata jamčiti za ladjedelnico
Združenje obrtnikov zahteva jamstva za plačilo dolgov za naročena dela
		
SI	1	NO
Načrt odvetnika Napoleoneja, ki je predlagal odkup delnic drugega zasebnega lastnika miljske ladjedelnice in, v daljši fazi, še odkup deleža finančne družbe «Friulie», so včeraj pretresli člani pokrajinskega tajništva sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL.
Ugotovitvi, da skuša odv. Napoleone prevzeti v last miljsko ladjedelnico, sledi rezerva glede resnosti teh predlogov. Sindikati namreč menijo, da je dvom o resnosti ponujenih jamstev popolnoma upravičen.
Preučiti bi bilo treba vsako podrobnost predlaganega načrta, ugotavlja sindikalna federacija, obenem pa bi morali pristojni organi skrbno pregledati obstoječi položaj in zmogljivosti podjetja. To pa lahko storita samo dva organa, ki sta neposredno vpletena v upravo miljske ladjedelnice: deželna vlada in «Friulia». Sindikat bo šele po oce-nf teh dVeh 'òrfjànòv lahko oblikoval svoje jasnejše mnenje. Za enkrat; lahko- .poudari svoje stališče, in|:da bi — vsekakor u,, moral javni (v tem primeru deželni, že investirani) kapital prevladati nad zasebnim. V primeru pa, da bi se odgovorni organi odločili za drugačno rešitev zahtevajo sindikalne organizacije, naj «Friulia» nikakor ne zapusti upravnega sveta podjetja, temveč, nasprotno, izvaja v njem vse nadzorstvo, ki je v danih pogojih mogoče.
Svoje stališče o stanju v miljski ladjedelnici, katere gospodarska konjunktura je, kljub upravnim težavam specifičnega značaja, razmeroma rožnata glede na povpraševanje po novih ladjah tako na notranjem, kot na zunanjem trgu, je izdalo tudi Združenje obrtnikov UPTA — CNA iz Trsta, ki zastopa več obrtniških podjetij, ki jim u-prava ladjedelnice ni izplačala dolgov za opravljena dela.
UPTA — CNA je vsekakor mnenja, da bi morala plačilo teh dolgov jamčiti «Friulia» s svojim nastopom v upravi miljske ladjedelnice. UPTA — CNA meni, za bodoče, da bi morala «Friulia» imeti, po deželnem zakonu, pravico, da v podjetjih javne koristi nastopa z večino delniškega «paketa».
• Danes ob 18.30 bo v Ul. Mazzini 11 razprava o «Doslednem in dinamičnem anarhizmu Errica Maleteste».
Jutri, 7. aprila ob 15.30
na Opčinah
SPOMINSKA
SLAVNOST
ob 30. obletnici ustrelitve 70 talcev.
Govorila bosta sen. Umberto Terracini in Dušan Košuta
Predsedoval bo Rudi Vremec
Nastopila bosta Tržaški parti-'zanski pevski zbor in pevski zbor PD Tabor z Opčin.
Udeležite se in^^stite špornib padlih za svo
Včeraj odkrili 10 ročnih bomb
V jašku za plinske števce v prvem nadstropju stavbe v Ulici Mantegna št. 1 so delavci podjetja za vzdrževanje podobnih naprav odkrili skrbno skritih deset ročnih bomb. Tehnik Giordano De Colle, ki je v službi pri podjetju v Ulici Ghirlandaio 31, je iz jaška odstranil dva dotrajana števca, da bi ju zamenjal. Tedaj je zapazil ročno bombo. Poklical je policijo. Agenti, ki jih je spremljal specialist za razstrelivo Mario Furlan, so po skrbnem pregledu jaška odkrili zavoj iz časopisov. V njem je bilo še devet bomb.
Skupaj so torej odkrili pravo skladišče, v katerem je bilo sedem bomb vrste «oto», ena «breda» in dve bombi SRCM (s temi razpolaga italijanska vojska). Bile so zelo dobro ohranjene.
Bombe je zaplenil politični urad * kvesture, ki ga vodi dr. Volpe. O? odkritju skladišča so agenti začeli preiskavo.
UimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHmiiniiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiuiiiiiiiiiii
VČERAJ NA ODDELKU ZA OŽIVLJANJE
SMRT DVEH ŽRTEV PROMETNIH NESREČ
Paolina Bossi vd. Babich, 64-let-na Miljčanka iz Tržaške ulice 16, ki jo je predvčerajšnjim nedaleč od doma povozil s svojim avtom Ivan Valčič od Hrevatinov v Jugoslaviji, je včeraj ponoči, le nekaj ur po nesreči, podlegla izredno hudim telesnim poškodbam.
Poškodbam je podlegel tudi 40-letni Sergio Marfoglia iz Ul. Boiardi, ki je bil na oddelku za o-življanje od 30. marca. Marfoglia je namreč tistega dne med vožnjo z vespo po Ul. Commerciale oroti Opčinam izgubil oblast nad vozilom in silovito treščil v zid, pri čemer se je ranil po obrazu in si pre-lobanjo.
Takole izgleda glasovnica, ki jo bomo prejeli 12. maja, ko bomo odločili, če bo ostal v veljavi zakon o razporoki ali bo ukinjen. Na glasovnici piše: «Hočete, da se ukine zakon od 1. decembra 1970 št. 898 — Ureditev primerov razporoke»? V kvadratkih pa sta «da» in «ne». Prečrtali bomo «ne» in s tem izrazili voljo, da ostane v veljavi zakon o razporoki.
Za tisk glasovnic skrbi tržaška prefektura. Tudi občinski uradniki s« trudijo, da bodo pravočasno dostavili na dom volilna potrdila, kar pa bo tokrat nekoliko težavnejše, saj je zakon dopustil relativno malo časa in morajo biti vsa potrdila dostavljena do 13. aprila.
• V nedeljo bodo krajevne AGLI
priredile v dvorani «A. Grandi» v Istrski ulici št. 57 ob 9.30 okroglo mizo. katere se bodo udeležili pokrajinski tajnik CISL iz Milana Sandro Antoniazzi, časnikar Raniero La Valle in predsednik pokrajine Michele Zanetti.
Val stavk uslužbencev podjetja «La Carsica»
Osebje avtobusnega podjetja «La Carsica» je na včerajšnjem sestanku ugotovilo, da se razmere, kljub obljubam oblasti, niso spremenile. Zato so sklenili zaostriti pritisk na oblasti in prosijo javnost za razumevanje.
Osebje podjetja «La Carsica» bo odslej stavkalo ves dan ob praznikih, ob delavnikih pa bodo avtobusi vozili samo zjutraj do 9. ure.
Skupina tržaških žena je včeraj pred palačo deželne uprave protestirala zaradi nebrzdanega naraščanja draginje, ki neusmiljeno seka po družinskih dohodkih tudi v našem mestu. Deželno vlado so tržaške gospodinje hotele opozoriti na nujnost demokratičnega nadzorstva cen in večjih posegov v prid tržaškega gospodarstva
SINOČI V GLEDALIŠČU VERDI
/ opero «Andrea Chénier» izčrpan repertoar sezone
Gledališče Verdi je s sinočnjo premiersko predstavo Giordanone o-pere «Andrea Chénier» izčrpalo o-perni repertoar sezone 1973/74, ki je v celoti, z nekaterimi izjemnimi dosežki, IfJt na primer z «Rigolet-tom» in «Manon», predstavljala zaključno kvalitetno umetniško raven.
To, obenem s «Fedoro» najboljše Giordanovo operno delo, je bilo poslednjič na tržaškem odru pred nekaj več kot desetimi leti in čeprav nam je takratna uprizoritev še v spominu kot zelo dobra, tokratna zanjo ni zaostajala. V nekaterih pogledih jo je celo presegla, zlasti v scenski postavitvi, v nastopu zbora in še kje.
Giordanovo glasbo na splošno o-značujejo kot «operni verizem» glede na to, da je Giordanov glasbeni jezik koncepiran v izrazito gledališki funkciji, to se pravi, da ne išče zgolj globalni glasbeni učinek, pač pa se verno podreja značaju in psihologiji nastopajočih oseb. Toda čeprav se zdi kontradiktorno, je Giordano vendarle kljub svojemu verizmu nagnjen k melodični romantiki italijanskega «ottocento» v najboljšem smislu, kar pomeni, da je njegova muzika vseskozi prilagojena čustvenim impulzom čiste romantike, kot so ljubezen, herojstvo, zavest žrtvovanja itd. in da je kljub izrazitim epskim poudarkom, ki jih zahteva ’Vsébina, vezana pri «Chénieru» na zgodovinsko temo francoske revolucije, vendarle od prve do zadnje note prijetno melodično spevna.
Nosilne vloge zahtevajo izvajalce znatnih vokalnih razsežnosti in romantične vokalne barvitosti. Prvi pogoj so sinočnji akterji v celoti izpolnili, saj imajo tako tenorist Giorgio Merighi kot sopranistka O-rianna Santunione in baritonist Mario Sereni, ki so zasedli vloge Andrea Cheniera, Magdalene in Gé-rarda, močne in čvrsto zastavljene glasove v vsem glasovnem razponu. Nekoliko manj so ustrezali po glasovni barvitosti z izjemo baritonista Serenija, ki je bil glasovno imeniten Gérard. Sicer pa sta tudi Merighi in Santunione požela zaslužene aplavze za svoje arije. V manjših vlogah so se lepo uveljavili Gianna Jenco, Laura Bocca kot Made-lon, Dario Zerial kot Fleville in predvsem Vito Susca, ki je bil igralsko in pevsko učinkovit Mathieu.
Zbor je odlično pripravil Gaetano Riccitelli, orkester pa je zanesljivo vodil Carlo Franci. Lepo zasnovano koreografijo Anne Brillardelli je u-resničil baletni zbor gledališča Verdi, lepe in delno izvirno scenske domislice so delo Miscie Scandelle.
j. k.
• Občinska uprava je razpisala vsedržavni natečaj za izdelavo umetniških del, ki bodo služila za okrasitev otroškega vrtca na Greti. O-snutke morajo udeleženci poslati na tržaško občino na splošno tajništvo, sekcija št. 3 — pogodbe, kjer lahko dobijo tudi vsa pojasnila.

■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimjiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuijiiuiiiiiiiiiii
PO PRIZIVNEM PROCESU PROTI ANTONIU SEVERIJU
Izgubljajo se zadnje sledi za atentata na slovensko šolo pri Sv.
krivci
Ivanu
Kako napreduje preiskava o «poskusu pokola», ki jo je začel dr. DVnofrio?
Prejšnji torek se je pred prizivnimi sodniki znašel 29-letni Antonio Severi («Pancho»), ne povsem priseben pajdaš znanih fašističnih pretepačev, ki je bil novembra 1972 obsojen na 6 let in dva meseca zaporne kazni pod obtožbo, da je klevetal tri svoje kamerade (Nea-mija, Ferrara in Bressana), ko je vrinjenemu karabinjerju zaupal, da je ta trojica poskusila pokol z bombo na oknu slovenske šole pri Sv. Ivanu, 3. ali 4. oktobra 1969, medtem ko je predsednik Saragat o-biskal Jugoslavijo.
Severi je iz tožitelja postal obtoženec, potem ko je preiskovalni sodnik tri znane tržaške fašiste o-prostil vsake obtožbe. Baje jim je neki misovski voditelj nudil ustrezen «alibi». Položaj neprisebnega Severija se je poslabšal, ko je izjavil, da je svoje obtožbe izrekel na prigovarjanje karabinjerjev.
Prizivno sodišče, ki mu je predsedoval dr. Marši, je Severiju znižalo kazen na 25 mesecev zapora, kar pomeni, da bo v najkrajšem času osvobojen. Razsodbo sodni zbor utemeljuje z ugotovitvijo, da
Severi v resnici ni klevetal treh fašistov — Neamija, Bressana in Ferrara.
Razsodbo bi lahko, z drobcem pretiravanja, tolmačili tako, kot da so sodniki razpolagali z dokazom, da je Severi govoril resnico. Verjetno pa ni tako. Znižali so mu kazen, ker so menili, da Severi ni imel namena klevetati bivših prijateljev, saj je le «zaupal» to, kar je mislil, vrinjenemu karabinjerju, ki ga je sam imel za fašista.
Kaj se bo sedaj zgodilo?
Severija je javni tožilec dr. D’0-nofrio obtožil «sodelovanja pri poskusu pokola» skupaj z neznanci, ker je priznal, da je ura, ki so jo našli v peklenskem stroju, bila njegova last. Severi je torej nekaj vendarle vedel.
Kako napreduje preiskava dr. D'Onofria? Za sedaj ni o tem ne duha ne sluha, le nekaj nepotrjenih govoric. Tako menijo nekateri, da je v Trstu bila «baza» za ta atentat, izvedli pa naj bi ga fašisti iz Mester ali Padove. Končno pa obstajajo še trditve nemške i-gralke Gurdun Kiess Mardou, ki jo,
skupaj s fašistoma Nardijem iz A-quile in Stefànom iz Rima dolžijo umora komisarja Calabresija. Kie-sova je namreč izjavila, da je že prej sodelovala v nekem atentatu v Trstu. Nič več. Morda govori resnico, morda pa se le laže. Njene izjavi bi morali preveriti, kar pa predstavlja resno vprašanje, saj je vsa omenjena «trojica» na varnem v tujini.
Če bo izpuščen na svobodo še Severi, najšibkejši, toda edini vezni člen v zagonetni in nerazpleteni preiskavi, si bodo ljudje, ki so pripravili atentat na slovensko šolo lahko oddahnili: izgubljena bo še zadnja sled. Preiskava bo šla v pozabo ali v kak zaprašen arhiv.
• Danes ob 15.30 bo aktiv sekcij KPI Sv. Ane, Naseda S. Sergio, Ko-lonkovca in industrijskega pristanišča. Uvodno poročilo o referendumu bo imela odgovorna za ženska vprašanja federacije Fulvia Supancich, zasedanje pa bo zaključil deželni tajnik KPI Antonino Cuffaro.
• Rajonska konzulta Sv. Vida in Starega mesta prireja v nedeljo, ob 10. uri v Kinu Alcione ljudsko skupščino, na kateri bo govora o zdrav-ščino ,na kateri bo govoril o zdrav-vabili predsednike vseh zainteresiranih ustanov in odbornike krajevnih ter deželne uprave.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Georges Feydeau
BOLHA V UŠESU
Vodvilska komedija v treh dejanjih
Scena:	SVETA JOVANOVIČ
Kostumi:	ALENKA BARTLOVA
Glasba:	URBAN KODER
Plesi:	LOJZKA ŽERDINOVA
Režija:	ŽARKO PETAN
Jutri, 7. aprila, ob 16. uri za ABONMA RED C — nedeljski popoldanski in RED F — okoliški Jutri, 7. aprila, ob 20. uri za ABONMA RED B — prva ponovitev, RED D — mladinski v sredo in RED E — mladinski v četrtek
V sredo, 10. aprila, ob 20.30 za ABONMA RED A — premierski
Kino
Gledališča
0 Od 7. do 13. aprila bodo izvedli trimesečno statistično anketo o stanju delovne sile na osnovi podrobnejšega anketiranja 340 tržaških družin, ki so jih izbrali iz anagrafskega seznama stalnega prebivalstva.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu obvešča, da danes, 6. aprila zapade rok za vložitev prošenj za pripustitev k znanstvenemu oz. klasičnemu zrelostnemu izpitu.
Izleti
ANPI — Zveza borcev Trst priredi 21. 4. 1974, izlet z ogledom v Begunje in Bled, kjer bo kosilo. Odhod ob 7.30 z avtobusom s Fora Ulpiano (izpred sodišča). Vpisovanje pri AN Pl — Trst. tel. 730306, v trgovini pohištva Renar - Opčine, tel. 212255 in v Ljudskem domu v Križu do vključno 18. t.m.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Jutri ob 16. uri ponovitev Giorda-nove opere «Andrea Chenier», ki jo bo dirigiral Carlo Franci. Režija Da-rio della Corte. V glavnih vlogah bodo nastopili tenor Giorgio Merighi, sopranistka Orianna Santunione in baritonist Mario Sereni.
Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago preostale vstopnice.
Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago abonmaji za letošnjo simfonično sezono «Pomlad 74». Sprejemajo tudi obnovitve lanskih abonmajev. Letos bo v dveh turnusih 8 koncertov: za red A ob petkih ob 21., za red B pa ob sobotah ob 18. uri.
ROSSETTI
Danes ob 20. uri glasbena revija Lattanzija, Mitija in Lo Scalza «Ja-copone». V glavnih vlogah Gianni Morandi. Paola Pittagora in Graziano Giusti. Jutri, ob 16. in ob 20. uri zadnji predstavi.
AVDITORIJ
Od danes do ponedeljka bo v Avditoriju v okviru revije «Teatro Oggi» predstava dela Daria Foa «La colpa è sempre del diavolo». Režija Bogdan Jerkovič.
Mladinski odsek PD Lonjer -Katinara vabi na ogled
RAZSTAVE
SLOVENSKE KNJIGE
ki bo jutri od 10. do 17. ure v društvenih prostorih v Lonjer ju.
Prosveta
PD Vesna priredi danes, 6. t. m. ob 20. uri, v Ljudskem domu gostovanje, mladinskega odseka SPD Tg-bor z Opčin z mladinsko igro «Sne-guljčjpa».;
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 6. aprila IVO
Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 18.39 — Dolžina dneva 13.03 — Luna vzide ob 18.36 in zatone ob 4.55.
Jutri, NEDElLJA, 7. aprila CVETNA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 18,5 stopinje, najnižja 11,4, ob 19. uri 16 stopinj, zračni pritisk 1014,6 mb, narašča, veter 12 km severovzhodnik, vlaga 33-odst., nebo 4 desetinke pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 5. aprila so se v Trstu rodili štirje otroci, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 79-letna Egeria Magrini por. Nimis, 82-letna Giustina Zoch vd. Loredan, 63-letna Paolina Bossi vd. Babici, 45-letni Silvano Petto-vello, 39-letni Sergio Marfoglia. 66-letni Giovanni Lorenzutti, 61-letna Anna lurincich vd. Dopuggi, 48-lttni Giuseppe Nevato, 63-letni Giorgio Contento, 69-letna Santa Predonzani in 50-letni Mario Paterno.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Angelo d'oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, m. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel 226-165): Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141): Božje polje — Zgonik (tel 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Žav-Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124).
mm
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE. T R 2 A S K A KREDITNA' BANKA TRST - UL. F FILZI 10 tu. 38-101. 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	641.—
Funt šterling	1573.—
Švicarski frank	210.—
Francoski frank	137,30
Nemška marka	249,95
Avstrijski šiling	33,80
Dinar: debeli	39.—
drobni	39.—
La Cappella Underground 19.00—21.00 «Ecologia del delitto» (1971) Maria Brave. Igrajo Claudine Auger, Laura Betti in Luigi Pistilli.
Ariston — I.N.C. 16.30 «Millerepa». Režija Liliana Cavani. Barvni film.
, Nazionale 15.30 «Shaft e i mercanti di schiavi». Igrata Richard Round-tree in Vonetta McGee. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «Fiore di carne». Igrata Monique Van De Ven in Rutger Hauer. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Il corpo». V glavnih vlogah Enrico Maria Salerno in Zeudi Araya. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «I guappi». Barvni film, v katerem igrajo Claudia Cardinale, Franco Nero in Fabio Testi. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Peccato veniale». Barvni film. Igrajo Laura Antonelli, Lilla Brignone, Alessandro Momu, Lino Toffolo. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «L'arbitro». Barvni zabavni film. V glavnih vlogah igrata Landò Buzzanca in Joan Collins.
Aurora 16.30 «2001 Odissea nello spazio». Znanstvenofantastični film v barvah.
Capitol 16.30 «Ad un’ora della notte». Barvni film. V glavni vlogi Elisabeth Taylor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «Walt Disneyev film «Pistaaaa... arriva il gatto delle nevi».
Impero 16.30 «Ku Fu? dalla Sicilia con furore». Franco Franchi. Barvni film.
Filodrammatico 16.30—22.00 «Sì pura come un angelo resterà vergine?». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «L’urlo di Chan terrorizza l’Occidente». Igra Lee Bruce. Barvni film.
Ideale 16.00 «L’uomo, la vergine, i lupi». Barvna kavbojka. Igrata A-dam West in Linda Saunders.
Vittorio Veneto 16.00 «Lucky Luciano». V glavni vlogi igra Gian Maria Volente. Baroni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «Uu ufficiale non si arrende mai nemmeno di fronte all’evidenza. Firmato; Colonnello Buttigliene». Igrata A. Maecione in J. Dufilho. Barvni film.
Astra 16.00 «Sotto a chi tocca». I-grata Dean Reed in Pedro Sanchez. Barvni film.
Radio 14.00 «Lawrence d’Arabia». Peter O’Toole, Omar Sharif in Anthony Queen. Barvni film.
Kino Iris Prosek 19.30 «L’ispettore Callaghan». Igra Cleant Eastwood. Barvni film.
Slovenski mladinski center - Trst Ul. Ginnastica št. 72
MLADINSKI KROŽEK vrti danes. 6. aprila, ob 16. uri film «Voglia ■es&er®- amata in un letto d'ottone» ..y. režiji Charlesa Walterja. Sledi ob 19.30 družabnost. Vstop izključno z vabilom. Pred začetkom prireditve se vabila ne delijo.
Vabljeni!
Danes, v soboto, 6. t.m., ob 20.00 bo v RICMANJIH (Baragov dom)
PROSLAVA KMEČKIH PUNTOV
Sodelujejo:
mladinski pevski zbor iz Ricmanj osnovna šola od Domja Ricmanj s prizorčki in deklamacijami
Slovenski oder iz Trsta s tri-dejanko «Zadnji pogovori» (F. Jeza)
V istih prostorih razstavlja šolska mladina iz Ricmanj - Domja svoje ročne izdelke in risbice na tematiko kmečkih puntov.
VABLJENI!
Razstave
V	Tržaški knjigarni razstavlja najnovejše slike v akrilični tehniki Vladimir Klanjšček. Razstava bo odprta do konca aprila.
V	prostorih Centro Friulano Arti Plastiche v Vidmu, v Ul. Stringher 14 razstavlja svoja dela tržaški slikar prof. Avgust Černigoj.
Marino Aita razstavlja v krožku Assicurazioni Generali, v Drevoredu XX. septembra 1. Razstava bo trajala do 13. aprila.
V	galeriji Tommaseo je odprl razstavo svojih del tržaški likovnik De Cillia. ki bo razstavljal do 23. t.m.
Danes, 6. t. m. ob 18. uri bo odprl razstavo svojih del v galeriji Cartesius tržaški slikar Romeo Daneo, ki bo razstavljal do 25. aprila.
Razna obvestila
Danes, 6. aprila, bo v Slovenskem kulturnem klubu predaval dr. Jožko Aleksej Merkuža na temo «Vera v vstajenje».
Mladinski krožek Trst, Ul. Ginnastica 72, vabi svoje člane, da se jutri, 7. aprila ob 15.30 udeležijo spominske svečanosti v počastitev 71 padlih talcev na openskem strelišču.
MENJALNICA ■■ Mali °9|asi
vseh tujih valut
TRST, PODOBA MESTA V LUČI NJEGOVIH SEJMOV
Zgodovinska razstava, ki jo je pripravila avtonomna ustanova tržaškega mednarodnega vzorčnega velesejma. Pregled najbolj značilnih etap gospodarskega razvoja Trsta In njihova povezava z velesejemskimi dogajanji, ki so si sledila v času do današnjih dni.
ČASNIKARSKI KROŽEK - Korzo Italia 12.
6. — 11. aprila (eflled od 10. do 13. ter od It. do 20. ur«)
VSTOP PROST
STAREJŠA UPOKOJENKA po slovenskem učitelju, stanujoča v okoliški vasi, v lastni hiši, išče zdravo žensko, Slovenko, po možnosti tudi upokojenko, za družbo in delno pomoč v gospodinjstvu. Nagrada po dogovoru. Telefonirati na 411-323.
Prispevki
V počastitev spomina drage ti Milke darujeta Igor Orel 5.000 lir ŠZ Bor in Ada 5.000 lir za PD 1 n j er - Katinara.
AKTIV SLOVENSKIH KOMUNISTOV O REFERENDUMU i
Slovenci bodo odgovorili NE» na poskus zatiranja manjšine
Posamezniki, ki so razporoke potrebni, so v naši družbi /nanjšina, kateri ne smemo kratiti svobode - Plebiscitarna izbira proti rovarjenju fašistov
Slovenski komunisti so se v sredo zvečer zbrali na pokrajinskem aktivu v Ljudskem domu v Trebčah, da bi razpravljali o svojih nalogah v okviru kampanje za majski referendum o razporoki. Po u-vodnem pozdravu načelnika slovenske komisije Borisa Iskre je aktivu poročal član pokrajinskega vodstva Stojan Spetič. Po poročilu se je vnela zanimiva in poglobljena razprava ,ki je trajala do pozne ure, ko so — po posegu člana pokrajinskega tajništva KPI Tonela — se dogovorili o praktičnih pobudah za to, da bi izid referenduma bil med Slovenci plebiscitarno na strani demokratičnih in naprednih sil.
V poročilu je Spetič poudaril, da je referendum poskus reakcije, ki bi rada izbrisala delček državijan-
OBRABUENE ZLATE IZDELKE vseh vrst plačamo do 3.200 lir na gram, po čistoči in vrsti.
GARANTIRANE BRILJANTE za investicijo nudimo še po posebnih cenah. Barva garantirana s posebnim potrdilom «Gemological Institute of America».
DARWIL
è
T
URE — SREBRNINA NAKIT— DRAGULJI
TRST
Trg sv. Antona 4/1, II, III Tel. 36231 - 61932
aprila
14
Ob ® B* ■ uri
se odpre za občinstvo
52.
SEJEM
ki se bo končal
aprila
19
ob M	■ uri
16. in 19. april sta rezervirana za poslovne ljudi, ki so jih razstavljalci izrecno povabili. V teh dneh ne bo dovoljen vstop ostalim obiskovalcem
skih svoboščin in si je za to izbrala osnovno celico družbe, družino, kjer se prepletajo nejintimnej-ši medčloveški odnosi. Zato pa je poskus reakcije tembolj nevaren, saj želi postaviti temelje za nov pohod avtoritarizma v Italiji.
Mimo jokavih propagandističnih poskusov majhne skupine zagrizenih klerikalcev je med Slovenci dokajš-na enotnost za «ne» na referendumu o odpravi razporoke. Slovenci, ne glede na ideološko pripadnost, se zavedajo, da bodo tako branili «pravico neke manjšine v družbi», se pravi tistih redkih posameznikov, ki so ločitve potrebni. Kot pripadniki narodne manjšine, ki krčevito brani svoje državljanske svoboščine, se torej Slovenci zavedajo da je poskus da bi eno izmed pravic neke manjšine zbrisali iz italijanske zakonodaje hud precedens, ki se nam lahko hudo obrestuje.
Obenem Slovenci dobro vedo. kdo so v Rimu in pri nas poborniki odprave razporoke: desnica KD in fašisti. Zaradi globokega antifašizma, ki je temelj našega narodnega obstoja, ne moremo dopustiti, da bi slovenske glasove prištevali fašistom poslanca Almiranteja.
Spetič in drugi, ki so posegli v razpravo, so pozitivno ocenili stališče skupine slovenskih naprednih kristjanov, glede izjave Slovenske skupnosti, naj volivci «izbirajo po lastni vesti», pa so dejali, da je svobodna izbira nezdružljiva s prisilo in da je torej naravno, če bodo pristaši SS glasovali «ne» na referendumu.
Slovenski komunisti so se izrekli proti vnašanju duha «verske vojne», posebno še zato, ker je med našimi ljudmi glede vprašanj demokracije in osebnih svoboščin velika enotnost. Pri zavračanju reakcionarnega poskusa, da bi po referendumu obrnili na desno politično os v državi, je med Slovenci možnost širokega enotnega nastopa in strnjenosti.
PRESENETLJIVA IZPOVED PRVE OBREMENILNE PRIČE UR PROCESU 0 POKOLU V PETOVLJAH
Lastnik ukradenega fiata 500 Marcello Brescia osmici nikoli videl obtoženega Larocco
m v
Preiskovalci ga niso suočili z obtožencem ■ Tudi Enzo Radin in A. M. Scopazzijeva zanikala sodelovanje pri atentatu
Zastopnik civilne stranke od v. Pa- > nišnici in prestal šest operacij. Ze-
___1? 1 — 1 — Z. „      X 1 JC— i,»	■irto»-»/-» -irt rt c> o 1 rlrtrTrt/^lro TtT'OM
Kdaj bo stopil v veljavo novi gradbeni pravilnik?
Pred poldrugim mesecem, 19. februarja, je predsednik deželnega odbora Comelli odobril s svojim dakretom novi gradbeni pravilnik za tržaško občino. Vest o tem je uradno sporočil občinski’ upravi v Trstu, ki ga je sedaj dolžna objaviti in določiti rok, ko bo stopil v veljavo,-------------------
Zadnji pravilnik o gradnjah v tržaški občini je iz leta 1933 in ni več ustrezal sodobnim načinom gradenj, kakor tudi družbeni širini vprašanja zazidave svobodnih zemljišč, urejanja potrebnih struktur in podobno. Zato je občinski svet že lani odobril novi pravilnik, ki — med drugim — določa, da morajo gradbena dovoljenja pregledati rajonske konzulte in o njih povedati svoje obvezujoče mnenje.
Ker občinska uprava v Trstu, kljub temu, da je potekel poldrugi mesec, še ni objavila gradbenega pravilnika, ki tako še ni stopil v veljavo, sta jo na to vprašanje opozorila komunistična občinska svetovalca arh. Roberto Costa in prof. Fausto Monfalcon.
V bistvu sprašujeta župana, naj jima pove roka, v katerih namerava objaviti pravilnik za gradnje in dan, ko bo le-ta stopil v veljavo v našem mestu.
POPRAVEK
V članku «Ustanovljen odbor staršev otrok vrtca in osnovne šole pri Sv. Ani», ki je bil objavljen včeraj, je pomotoma izpadlo ime podpredsednika odbora Pavla Sgubina. Za pomoto se oproščamo.
OSMIČ A	
Pri Cesarici (Ferfolja ca Moreri 117 toči črno	Sergio), Uli-in belo vino.
Sestanek med sindikalisti in predstavniki IACP
Na sedežu IACP v Gorici je bil prejšnji dan sestanek med sindikalnimi zastopniki in člani predsedstva zavoda za ljudske hiše. Razpravljali so o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z gradnjo ljudskih stanovanj.
Zastopnik sindikatov je članom upravnega odbora IACP dejal, da se morajo javne ustanove zavedati, da so potrebe delavcev po stanovanjih velike in se morajo zato tej nuji podrediti. Porebnih bi bilo zato več finančnih sredstev. Zato so sindikalisti izrazili željo, da bi jim zavod za ljudske hiše prikazal ne le načrte, marveč tudi finančne možnosti za njih uresničenje.
Predsednik IACP Cellie je sindi kalistom orisal program, ki ga ima zavod v bližnji prihodnosti, povedal pa je. da obstajajo tako glede finansiranja kot razpoložljivosti gradbenih zemljišč precejšnje težave.
Marca odvzetih 26 vozniških dovoljenj
Goriška prefektura sporoča, da so v mesecu marcu odvzeli 26 vozniških dovoljenj, in sicer 2 zaradi odsotnosti voznikov pri revizijskih izpitih, 1 zaradi prekrškov cestnega zakonika, 4 zaradi prometnih nesreč, ki so povzročile smrt ali hude poškodbe ter 19 zaradi negativnega izida ponovnega izpita.
Marcello Brescia
Na petem dnevu razprave proti obtoženim pokola pri Petovljah pred tržaškim porotnim sodiščem, je prišlo do nepričakovane izpovedi, ki utegne spremeniti potek procesa in tudi prikazati vzdušje, v katerem je potekala preiskava. V drugem delu včerajšnje razprave je stopil pred predsednika dr. Corsija Marcello Brescia, delavec iz Vicolo del Tronco v Gorici, kateremu so neznanci 26. maja zvečer ukradli pred osmico v Ulici del Brolo fiat 500, ki so ga potem napolnili z razstrelivom in pustili na stranski poljski poti pri Petovljah, kjer je eksplodiral.
Marcello Brescia je majhne postave, preprost človek, ki živi v stari stavbi v Vicolo del Tronco sam, tako da niti sosedi ne vedo, kaj in kje dela. Ne vemo, če zna slovensko, čeprav je bil njegov priimek nekdaj Breščak. Včeraj je na vprašanje predsednika, javnega tožilca in branilcev odgovarjal jasno in brez pomislekov. ouu vi
Javni tožilec ga je pozval pred sodnike, da.,bi pričal ne le o okol-nostih, v katerih je bil ukraden avtomobil, marveč tudi o njegovi izjavi preiskovalnim organom, da je opazil tisti večer v osmici v Ulici del Brolo dolgolasega mladeniča, po imenu Furia, ki ga je poznal že iz mladih let. Ta naj bi bil po mnenju obtožnice Furio Barocca in odtod «dokaz», da je Barocca s prijatelji ukradel avto.
Brescia je, tako je izpovedal, prišel v osmico tisti večer ob 19.45, odšel pa je po 21. uri. Tedaj je opazil, da ni na ulici več avtomobila in je takoj šel na kvesturo, kjer je prijavil tatvino. V osmici je stal približno pol ure pokonci, ker so bile vse stolice zasedene, govoril je z bratom in s svakom, v osmici je opazil tudi mladeniča, ki ga je od mladih let poznal.
Odkod je poznal mladeniča? Brescia je, na vprašanje tožilca dr. PasColija, odgovoril, da je v letih 1950-60 delal pri podjetju, ki je gradilo hišo v Drevoredu Colombo v Stražicah. Zidarje so opazovali domači fantalini, med njimi eden, Furio, ki je takrat imel 12 let. Bival je v bližnji hiši v Drevoredu Colombo. Ta fantič se je pogovarjal z zidarji in opazoval njihovo delo. Tedaj že odraslega Furia je Brescia spet videl več let pozneje v Ul. Montecucco. Srečala sta se še enkrat, po petoveljskem atentatu, v neki gostilni v Ulici Morelli, vendarle je vselej šlo le za naključna srečanja.
Na sodišču pa je Brescia včeraj zanikal, da bi bil omenjeni Furio, ki ga je on videl tisti večer v osmici v Ulici del Brolo, obtoženi Furio Barocca. «Moj Furio ima kostanjeve lase,» je dejal Brescia (Barocca pa je črnolas), «in ni imel v Ulici del Brolo brade.» Odv. Battello je takoj pripomnil, da bodo Barocci obrili brado, tako bo ugotavljanje morda točnejše.
Kako je torej v preiskovalni fazi Brescia spoznal Larocco in je bila ta ena izmed najbolj važnih aktov obtožnice? «Nikdar me niso med preiskavo soočili z Barocco,» je dejal Brescia, «pokazali so mi le eno sliko in dejali, da je to tista oseba. Jaz‘ sem to samo potrdil.» (Kasneje je našemu poročevalcu na procesu Brescia dejal, da so mu preiskovalni organi pokazali dve fotografiji Larocce in nič drugega) Ob teh besedah je v dvorani za-šumelo, javni tožilec je vzrojil: «Pazite! Govoriti morate resnico!» Odv. Battello' mu je takoj segel v besedo: «Ne smete ustrahovati priče!». Naravno je, da je predsednik Corsi vprašal Larocco, če je kdaj bival v bližini Ulice Colombo. Ta je zanikal in dejal, da je stanoval v Ulici Palladio v severnem delu mesta. «Zakaj niste že od vsega začetka povedali, da ga niste poznali!» je tožilec skoro užaljeno grajal Brescio in najavil, da ga bo še poklical kot pričo pred sodnike.
Pri tem se nam vsiljuje vrsta vprašanj. Je res možno, da niso v preiskovalni fazi nikdar soočili Brescie z Barocco? Je mogoče na tak način povabiti na sodišče obtežilne priče? Zakaj niso preiskovalni organi ugotovili, po izpovedi Brescie o letih 1959-60, če je v Drevoredu Colombo ali v bližini res stanoval deček, ki se je imenoval Furio?
Po naših informacijah je takrat v tistem okraju bival neki Furio, ki je pozneje študiral za knjigovodjo in najbrž šolo tudi dokončal. Nočemo s tem zagovarjati obtožencev,
družbe (dva med njimi sta razbila nagrobne spomenike na pokopališču v Pevmi, trije so osumljeni, da so sežgali živega psa, nekateri so bili večrat osumljeni, da so poškodovali avtomobile), vendarle pa se nam zdi, da sloni obtožnica, vsaj po sedanjem poteku razprave, na trhlih nogah. Razen če, seveda, nimajo Walter Di Biaggio, polkovnik karabinjerjev Mingarelli in kapetan De Chirico, ki bodo pričali v ponedeljek, kakšne bolj konkretne dokaze.
Na včerajšnji razpravi so sodniki najprej zaslišali Anno Mario Scopazzi, ki je pred atentatom živela z Resenom. Povedala je, da je 26. maja dobil Resen, ob 13. uri, telegram iz Genove, da je šel v govorilnico SIP telefonirat, spremljala sta ga prijatelja Tuntar in Barbone. Zatem je šla z avtomobilom Turusove z Resenom, Tun-tarjem in Barbonom v zavod «Cer-ruti» v Kaprivo po Resenovo hčerko Sabrino. Resena je nato pustila v motelu Avtokluba na Tržaški cesti. Sama je šla domov, po Rese-novega sina Guida. Skupaj s Sabrino so šli v Stando, da bi Guidu kupila obleko, ker bi bil moral fant dva dni kasneje iti k obhajilu. Zvečer pa je ob 22. uri s Turusovo in Tuntar jem šla po Resena, ki je še delal. Kasneje se je preoblekel in se jim pridružil.
Tožilec jo je vprašal, če je morda imela stike z Resenom, ko se je ta izkrcal v Le Havru. Zanikala je. Povedala pa je, da je Resenu večkrat pisala, ko je bil skoro šest mesecev na ladji. Branilec odv. Ber-not je tedaj začel dregati v njene osebne zadeve. Resen je vstal in šel iz kletke, ker očitno ni hotel poslušati tega dela izpraševanja Sco-pazzijeve. 24. maja 1973 se je Sco-pazzijevi rodil otrok, ki ni bil Re-senov. Pri tem ji je šlo na jok.
Anna Maria Scopazzi
scoli jo je še vprašal, če je res, da sta se sporekli z Resenovo ženo nekaj dni pred 26. majem. Scopazzijeva je rekla, da ji je Resenova
Xrtxxrt rt s-C«*rtr*«1 rt rl rt -trt V-\rt rtlrlrtfllf ol O
ki so, vsaj nekateri, nevredni člani žena zagrozila, da jo bo oklofutala,
če bo prisostvovala prvemu obhajilu njenega sina Guida. Iz dvorane je šla Scopazzijeva objokana in strta, zaradi česar ji je nuna
Poročnik A. Tagliar!
prinesla iz zapora pomirjevalno tableto.
Pred sodnike je stopil včeraj tudi Enzo Badin. Uvodoma je zanikal kakršnokoli krivdo, nato je razložil zakaj je preiskovalnemu sodniku dejal, da se razume na razstreliva. Obiskoval je srednjo šolo, 1971. leta pa je skušal napraviti maturo na elektrotehničnem oddelku industrijskega zavoda Galilei v Gorici. Zelo ga veseli elektrotehnika, na eksplozive pa se spozna tako kot vsak drug mladenič, ki sledi televizijskim oddajam. Torej praktično nič. Vojaški rok je služil pri alpincih v Aosti, kjer ni imel opravka z razstrelivom.
Po končanem vojaškem roku je v Gorici pisal članke za goriško stran dnevnika «H Gazzettino», pri čemer je spoznal policiste in karabinjerje, med temi tudi take, ki so v službi na sodniji. Pozna Larocco in nekoliko tudi druge obtožence, Mezzoranejevo pa je enkrat povabil v avto, ko je pešačila po Pla-cuti in bila namenjena v mesto. Ni je poznal, niti ni bil nikoli na njenem domu. Ko ga je predsednik Corsi opozoril na mnenje strokovnjaka, da je glas neznanca, ki je telefoniral 31. maja zvečer gori-škim karabinjerjem, podoben njegovemu, je Badin to odločno zanikal.
Po odmoru so poklicali pred sodnike zasebne stranke: Rito Famea, vdovo po pokojnem brigadirju Antoniu Ferraru, poročnika karabinjerjev Angela Tagliarija, poveljnika postaje v Gradišču, ki je 31. maja 1972 pri Petovljah odprl avto. Tagliarija je eksplozija hudo prizadela: ima poškodovano desno roko, bil je šest mesecev v bol-
lo jasno je orisal dogodke pred eksplozijo. Karabinjerji so našli zapuščen avto, ugotovili so, da sta bili stekli prestreljeni, preiskali so okolico proti železnici, v avtu niso našli dokumentov, marveč le dežni plašč in cestno mapo. Ko je potegnil vzvod prtljažnika je avto eksplodiral.
Zadnja včerajšnja priča je bil karabinjerski apuntat Salvatore Mango, ki ga eksplozija ni prizadela. Povedal je, da ni šel tisti večer mimo, po petoveljski cesti, noben avtomobil in da je bilo nebo oblačno. Branilci so njegova izvajanja podčrtali, ker je Maria Mezzorana na četrtkovem zaslišanju dejala, da tisti večer, ko je bila v avtu z moškim v gozdičku pri Petovljah, sijala luna in da je bil karabinjer, ki je urejal promet visoke in vitke postave, Mango pa je nizek in debelušast.
Razna obvestila
Sovodenjska občina obvešča, da bodo 16. aprila pobirali davke. Davčni urad bo odprt od 8. do 12. ure.
Rod Modrega vala vabi člane, bivše člane in prijatelje na TABORNIŠKI VEČER v sliki in besedi, ki bo v ponedeljek, 8. aprila ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič», Verdijev korzo 13.
Goriška občina je razpisala javni natečaj za mesto mestnega redarja. Prošnje je treba nasloviti najkasneje do 7. maja. Za podrobnejša pojasnila naj se zainteresiranci obrnejo na pristojen občinski urad.
Podporno društvo za Goriško obvešča člane, da bo v četrtek. 18. a-prila s pričetkom ob 20. uri redni občni zbor. Zbor bo na sedežu, Ulica Malta 2.
Včeraj-danes
iz goričkega matičnega urada
ROJSTVA: Paolo Pribettich, Luca Bregant, Giulio Casella, Paolo Zacca-rin, Stefano Dose.
SMRTI: 60-lttni Pio Glessi.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
_____	Danes ves dan in ponoči je dežurna
Proces se bo nadaljeval v pone- ! lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel.
72480.
Kino
t. uri ca
VERDI 17.00-22.00 «Il figlio della donna seppolta». P. M. Rossi in G. Leboli. Barvni film.
CORSO 16.30—21.30 «Peccato veniale». L. Antonelli in A. Momo. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
MODERNISSIMO 17.15—21.30 «Joe Hill». T. Berggren in A. Skhimit. Barvni film.
VITTORIA 17.00—21.30 «Sensi proibiti». J. Bisset in R. Powel. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CFjVTRALE 17 00—21.30 «Kid il monello del West». A. Balestri in Cristiana. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30—22.00 «Quante volte ... quella notte». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00—22.00 «L’arbitro». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Violenze sadiche per dieci vergini». Barvni film.
Nora Corica
SOCA «Pobeg», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Tarzanova groba tišina», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Legenda o črnem Charliju», ameriški barvni film ob 19.30.
RENČE «Mož z imenom konj», a-meriški barvni film ob 20.00.
PRVACINA Prosto.
del jek.
..........................................................................................
Z NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA
Delovanje kmečko-obrtniške posojilnice važen dejavnik za doberdobsko občino
Zbora se je udeležilo veliko število članov
V nedeljo. 31. marca je bil v dvorani prosvetnega društva «Jezero» v Doberdobu letni občni zbor domače kmečko - obrtniške posojilnice. Od 164 vpisanih se je občnega zbora udeležilo 62 članov. Občni zbor je odprl predsednik Jože Ger-golet, blagajniško poročilo pa je prečital dr. Maks Gergolet.
Iz letnega poročila je razvidno, da je dne 31. decembra 1973 blagajna izkazovala skoraj 300 milijonov vlog. Temu kapitalu je treba prišteti še postavke rednih in izrednih skladov, kar v številkah pomeni, da je doberdobska posojilnica zaključila lansko poslovanje s 320 milijoni prometa. V primerjavi s poslovnim razdobjem leta 1972 je bilo skoraj za 50 milijonov ali 19 odstotkov več vlog.
Upravni svetf je med letom odobril 145 milijonov posojil raznim prosilcem. Z denarjem, vloženim za nakup državnih vrednostnih papirjev, naložbami v drugih poslovnih zavodih in raznimi amortizacijskimi postavkami, pa je lanskoletni aktivni obračun izkazal skoraj 324 milijonov lir prometa. Po odpisu še nekaj postavk od končnega računa kot so davki, amortizacija za nepremičnine in upravni stroški je blagajna doberdobske kmečko - o-brtniške posojilnice dne 31. decembra 1973 izkazala 1 milijon 677 tisoč lir čistega dobička. Ta znesek bo v novem poslovnem razdobju vpisan v navadni oziroma izredni sklad posojilnice, 10 odstotkov tega pa bo upravni svet razdelil v dobrodelne namene.
Poleg suhoparnih številk, ki jih je upravni svet posredoval članom, je še treba pripomniti, da je občni zbor sprejel sklep, da bodo sedaj odobrili prosilcem posamezna
IZ POROČIL NA OBČNEM ZBORU SPD
Slovenski jamarski klub «Kraški krti» bo kmalu imel na Vrhu svojo postojanko
Kljub pomanjkanju snega plodno delovanje smučarskega odseka
Na 27. občnem zboru Slovenskega planinskega društva, ki je bil v Gorici v sredo, 3. aprila letos, o katerem smo včeraj poročali, sta zanimivi poročili podala načelnika speleološkega in smučarskega odseka, Slavko Rebec in Niko Brešan. Zaradi zanimivih podatkov, ki sta jih na občnem zboru naštela, je prav da delovanje teh dveh odsekov nekoliko osvetlimo, saj ne zanima to le direktno zainteresiranih ljudi, marveč vso našo javnost.
Delo jamarjev, ki so združeni v jamarskem klubu «Kraški krti», kar je sestavni del SPD, je bilo zelo uspešno. Jamarji so lani raziskali precej votlin na našem Krasu, v «Kraljico», najlepšo votlino, ki so jo odkrili, so povabili razne krajevne predstavnike, priredili so na Vrhu, ob priliki proslave kmečkih puntov, jamarsko razstavo in sodelovali na raznih simpozijih in kongresih na tej in na oni strani državne meje.
S svojim raziskovalnim delom so bili jamarji zaposleni skoro vsako nedeljo in morda bi bilo suhoparno naštevati vse njihovo delovanje. Lani, 12. septembra, so začeli s pripravami za gradnjo jamarskega doma na Vrhu in kasnejša prizadevanja so jih, kot je povedal predsednik Slavko Rebec, docela zaposlila. Morali so zgraditi novo pot za dovoz potrebnega gradbenega materiala, 7. oktobra pa so položili temeljni kamen. Dom že stoji (sinoči so na Vrhu praznovali li-kof), zunanja dela so končana, stav-
ba je pokrita. Člani so opravili nad tisoč ur prostovoljnega dela, nekateri so davno prekoračili določeno normo 50 ur, drugi pa so se le poredko pojavili na gradbišču, nekaterih pa sploh ni bilo videti. Delajo ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikih in če so zadovoljni zaradi uspeha, jim je žal, ker nimajo dovolj časa za raziskovanje kraških jam.
O smučarskem odseku je spregovoril Niko Brešan. Snežne razmere niso bile v minuli mili zimi naklonjene, zato sta odpadla smučarska tečaja na Lažni in na Zatrni-ku. Na Lažni so se omejili na zi-movanje 27 naraščajnikov.
So pa mladi in odrasli smučarji sodelovali na raznih tekmovanjih, ki so jih priredile razne ustanove. Na občinskih mladinskih igrah, ki so bile 27. januarja v Trbižu, je bilo devet tekmovalcev - članov SPD, na pokrajinskih igrah, ki so prav tako bile v Trbižu, je sodelovalo osem tekmovalcev. Članica SPD Katjuša Ožbat je na dijaškem smučarskem prvenstvu (zastopala je slovensko učiteljišče) osvojila prvo mesto v veleslalomu. Razni člani SPD so sodelovali na dijaških tekmovanjih. Goriški smučarji so bili tudi na pripravnih tekmah v Črnem vrhu, ki so jih priredila tržaška društva. Lepe uspehe pa so dosegli smučarji SPD na tretjem posoškem smučarskem prvenstvu, ki je bilo 24. marca v Sappadi. Na Piancavallu pa so bile v nedeljo, 31. marca, osme slovenske zimsko-
športne igre in tudi tu so goriški tekmovalci dosegli lepe uspehe.
Starejši člani SPD so izvršili v tej sezoni nekaj smučarskih izletov. Društvo bo skušalo razširiti krog svojih članov. Zaradi tega je že priredilo prapagandno predavanje v Doberdobu, kjer je dokumentarec o Lažni vrtel odbornik Zdenko Vogrič.
Izleti
Slovensko planinsko društvo - Gorica priredi na velikonočni ponedeljek, 15. aprila, prvi tradicionalni spo-mladinski družinski izlet v Ajdovščino. Na programu je krajši izlet do izvira Hublja ter srečelov in prosta zabava, ki bosta v prostorih hotela «Planika». Vpisovanje sprejemajo do četrtka, 11. aprila na sedežu druš tva, Ulica Malta 2.
Mešani pevski zbor «Briški grič» iz števerjana, ki ga vodi Jožko Harej, bo nastopil na zadnjem, sedmem nastopu pevske revije «Primorska poje», ki bo v Kobaridu drevi, 6. aprila ob 20. uri.
Ob tej priložnosti bo števerjansko prosvetno društvo priredilo avtobusni izlet v Kobarid. Avtobus bo odpeljal iz števerjana v popoldanskih u-rah pevce in njihove spremljevalce. V avtobusu imajo še nekaj prostorov, zato naj se zainteresirani javijo pri poverjenikih društva: Klari Maraž, Sonji Terpin in Saveriju Rožiču.
posojila do 7 milijonov, medtem ko so do sedaj lahko nakazali le 5 milijonov na osebo. Upravni svet je pred občnim zborom tudi odobril povišek obresti na vloge in sicer od 4,25 na 6 odst. za vezane vloge in od 3 na 5 odst. za navadne vloge. Ostane pa nespremenjena obrestna mera na izposojen kapital, ki je trenutno odmerjena na samih 7 odst. za člane in 9 odst. za nečlane.
Sledile so volitve dveh članov v novi upravni svet. Po statutu vsako leto mora namreč občni zbor izvoliti ali potrditi eno tretjino u-pravnega sveta, tako, da v šestih letih morajo vsi člani sveta biti zamenjani ali ponovno potrjeni. Letos sta bila potrjena člana Andrej
Lakovič in Rado Gergolet. Od novih pa so imeli največ glasov Olinto Zanier, Andrej Gergolet in Leopold Vižintin.
V	ponedeljek občinski in pokrajinski svet
V	ponedeljek, se po večmesečni krizi v pokrajinski upravi, sestane vdrugič pokrajinski svet. Seja se bo pričela ob 17. uri.
Vedno v ponedeljek se sestane občinski svet, in sicer s pričetkom ob 18. uri. Med drugim bodo razpravljali tudi o nakupu novih poletnih oblek za občinske uslužbence.
.....................................■■■■■■....
DVA RODITELJSKA SESTANKA V GORICI
STARŠI SE ZANIMAJO ZA UČNE USPEHE OTROK
Postopna dobava novih šolskih klopi - Seja roditeljskega odbora • Nižješolci začeli izdajati svoje glasilo
Pretekli četrtek popoldne je bil na slovenski gimnaziji-liceju «Primož Trubar» v Ul. Croce v Gorici roditeljski sestanek za starše dijakov te šole. Ravnatelj prof. Boris Tomažič je omenil uspehe v drugem trimesečju. Iz ocen je razvidno. da so se dijaki nekoliko popravili, zlasti v nižjih razredih in da so povprečni učni uspehi dobri. Seveda jih bo treba tu in tam pred zaključkom šolskega leta še popraviti. V ta namen so organizirali pomožen tečaj za grščino ter še tečaj za angleščino, za katerega je pokazalo zanimanje precej dijakov. Učitelja so dobili iz Trsta, vendar pa je imel samo nekaj ur in zaradi bolezni ne more več priti. Dobili so nadomestilo zanj v Gorici in tako bodo v ponedeljek lahko redno nadaljevali s tečajem.
Dijaki bodo odšli 25. aprila na štiridnevni izlet pod vodstvom prof. Renerja. Obiskali bodo Raveno, si ogledali njene zgodovinske zanimi vosti, nato še Rimini, Pesaro in Ancono. Zadnji dan, 28 t.m. bodo obiskali tudi republiko S. Marino in se pozno zvečer vrnili domov.
Govor je bil o šolskih učbenikih. V zadnjem času so prejeli omenjeno število učbenikov za zgo devino v V. razredu na osnovi teksta, ki sta ga pripravila prof. Sirk in Mašera. Potrebno bi bilo pripraviti tudi še druge pomožne tekste, kjer manjkajo ustrezne šolske knjige. V ta namen pa bi šola potrebovala primeren razmnoževalnik.
Ravnatelj je omenil tudi. da so začeli prejemati nove šolske klopi in drugo opremo, ki jo je obljubila občinska uprava. Klopi pošilja tvrdka iz Vidma, ki je prezvela to dobavo, vendar je dostava počasna in bo trajala še nekaj dni. Po zaključku ravnateljevega poročila, h kateremu ni imel nihče nobene pripombe, so se sporazumeli, da bi sklicali še zadnji roditeljski sestanek v drugi polovici meseca maja.
Pred roditeljskim sestankom je imel svojo sejo tudi izvršni svet staršev te šole. Po poročilu predsednika Marinčiča o sodelovanju odbora z vodstvom šole in o dosedanjih ukrepih, je ravnatelj nrof. Tomažič podrobneje govoril o težavah s skripti za manjkajoče učbenike, kar je vezano s precejšnjimi stroški in nabavo ciklostila. Govorih so o seminarju za slovenske šolnike, ki je prav dobro uspel in o počitnicah o veliki noči in ob priliki referenduma o razporoki, ki bodo močno zmanjšale število učnih ur pred koncem leta. Pred zaključ-
kom seje je bilo sklenjeno, da bodo imeli proti koncu maja še zadnji posvet.
Pretekli četrtek ob 18. uri so imeli tudi na slovenski nižji srednji šoli v Ulici Randaccio običajni roditeljski sestanek, ki je vsakega 4. v mesecu.
Ravnateljica dr. Lojkova je številnim staršem, ki so napolnili dvorano. sporočila, da so bili uspehi v zadnjem času nekoliko slabši in da je tudi disciplina učencev nekoliko popustila. Ugotovila je nadalje, da so odsotnosti učencev prepogoste in priporočala naj to zadevo tudi starši bolj kontrolirajo in pomagajo za zmanjšanje neopravičenih izostankov od pouka.
Tudi na tej šoli so ugotovili, da je ostalo zaradi praznikov in drugih prekinitev le še malo dni za reden pouk, ki jih bo treba temeljito izrabiti, da bi predelali vso učno snov. Zato je ravnateljica priporočala, naj starši doma sledijo učenju svojih otrok. Sledil je razgovor staršev s profesorji, da so se seznanili podrobno o u-spehih ali neuspehih učencev v posameznih predmetih.
Pred zaključkom tega poročila naj še omenimo razveseljivo dejstvo, da so učenke in učenci tretjih razredov te šole izdali pred kratkim prvo številko svojega glasila «MI 96». V uredniškem odboru so: Aleš Figelj, Aleš Doktorič, Vanda Srebotnjak, Klavdija Vižintin in Renco Turri. Časopis na 10 straneh so razmnožili v 350 izvodih. V uvodniku omenjajo, da so dobili za izvedbo te namere tudi pomoč ravnateljstva šole in profesorjev.
Vsebina te prve številke, kateri naj bi sledile v kratkih presledkih še druge, je še preprosta in skromna, vendar starši ta prvi poskus učencev nižje srednje šole «Ivan Trinko» z veseljem pozdravljajo in želijo izdajateljem mnogo uspeha na tej poti.
I M.
šole ki bo
V Prosvetni dvorani drevi dijaški ples
Dijaki slovenske trgovske priredijo drevi plesni večer, v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13. Dijaški organizacijski odbor je za to priložnost najel sovo-denjski zabavni orkester, ki bo poskrbel za mlade in starejše. Na plesu, ki se bo pričel ob 19.30, bo deloval dobro založen bife.
Vabila za vstop se lahko dobijo pri dijakih trgovske šole.
BESEDILA DIPLOMATSKIH NOT IN USTNIH DEMARŠ MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
«Italijanska vlada s svojim enostranskim ravnanjem prevzema nase veliko odgovornost za nastali položaj»
Kot smo poročali že včeraj, je sekretariat za zunanje zadeve vlade SFR Jugoslavije v zvezi s sporom med Italijo in Jugoslavijo, ki ga je sprožila italijanska nota z dne 11. marca t.l., v kateri je del jugoslovanskega ozemlja označen kot italijansko ozemlje, sklenil objaviti besedila diplomatskih not in ustnih demarš, ki sta si jih izmenjali vladi Italije in Jugoslavije. Vsebino not je posredovala agencija Tanjug. Podnaslovi niso integralni del uradnih dokumentov.
1.	Jugoslovanskega veleposlanika M. Pavičevida so 21. februarja 1974 poklicali na italijansko ministrstvo za zunanje zadeve in tam mu je generalni direktor za politične zadeve veleposlanik R. Ducei izročil verbalno noto italijanske vlade, datirano s 15. februarjem 1974 in nanašajočo se na postavitev plošč z napisom «SFR Jugoslavija — SR Slovenija» na naši strani meje. Gre za topografske plošče, ki smo jih postavili na mejnih prehodih na jugoslovanski meji v skladu z u-stavnimi določili, po katerih je treba zraven napisa SFR Jugoslavija na oznake napisati tudi ime obmejne socialistične republike. Integralno besedilo te italijanske verbalne note, ki je bila pod številko 057/142 izročena veleposlaništvu SFRJ v Rimu, se glasi:
«Italijansko ozemlje označeno kot cona B»
«Ministrstvo za zunanje zadeve i-ma čast, da veleposlaništvu Socialistične federativne republike Jugoslavije sporoči, da so bile, kakor je obveščeno, postavljene na jugoslovanski strani, blizu razmejitvene črte s cono B (memorandum o soglasju), kjer so mejni prehodi Pesek, Škofije in Sveti Jernej, kovinske plošče z napisom SFR Jugoslavija — SR Slovenija.
Ta jugoslovanska odločitev, ki nima osnove v nobenem ustreznem sporazumu z italijansko vlado, je v nasprotju z mirovno pogodbo z Italijo ter z londonskim memorandumom o soglasju z dne 5. 10. 1954. Po navedenih sporazumih namreč jugoslovanska suverenost ni bila nikoli razširjena na italijansko ozemlje, označeno kot cona B neuresničenega svobodnega tržaškega ozemlja. Takšno ravnanje jugoslovanske vlade zlasti preseneča, če upoštevamo odnose sodelovanja in prijateljstva, ki so nastali zadnja leta med republiko Italijo in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo.
Ministrstvo za zunanje zadeve t-ma čast, da veleposlaništvu Socialistične federativne republike Jugoslavije sporoči, da bo italijanska vlada, tako kakor v preteklosti, še naprej spoštovala veljavne mednarodne sporazume s Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, ker meni, da je nedopustna sleherna enostranska sprememba obstoječega ozemeljskega statusa quo med Italijo in Jugoslavijo.
Ministrstvo za zunanje zadeve izkorišča priložnost, da veleposlaništvu Socialistične federativne republike Jugoslavije ponovi izraze svojega posebnega spoštovanja.
RIM, 15. februarja 1974»
2.	Po preučitvi besedila te note
je bila naslednjega dne, t.j. 22. februarja, v ustnem pogovoru med veleposlanikom M. Pavičevičem in generalnim direktorjem R. Duc-cijem izražena naša osuplost nad tem, da je bila v italijanski noti uporabljena formulacija :	«itali-
jansko ozemlje, označeno kot cona B neuresničenega svobodnega tržaškega ožemi ia», ki pomeni neprikrito ozemeljsko pretenzijo do SFRJ. Ob tej priložnosti je bilo izraženo naše opozorilo, da stališče, ki ga vsebuje nota. razen če gre za nanako v formulaciji, resno ogroža temelje prijateljskih in dobrih sosedskih odnosov med državama, ki smo jih doslej uspešno gradili, s tem pa tudi stabilnost v tem delu Evrope. Z naše strani je bilo ob tej priložnosti posebej opozorjeno da vztrajan.ie pri omenjenem stališču pomeni, da postajajo težnje iredentistov in fašistov sestavni del uradne politike italijanske vlade in da bo to imelo nedogledne negativne posledice.
Generalni direktor R. Ducei je po teh pripombah veleposlaniku M. Pavičeviču ustno sporočil, da italijanska stran umika noto, ki mu je bila izročena prejšnji dan. Deial je, da note niso bili odobrili vsi pristojni na italijanskem ministrstvu za zunanje zadeve in da jo je zaradi tega šteti za neobstoječo. Nato je generalni direktor R. Ducei predal velepo slaniku M. Pavičeviču naslednjo ustno demaršo:
«Italijanska vlada je zpIo presenečena»
«Ob postavitvi kovinskih plošč v bližini razmejitvene črte cone B meni Italija, da je to ravnanje jugoslovanskih oblasti v nasprotju z mirovno pogodbo in z memorandu-mem o soglasju. Po mirovni pogodbi se jugoslovanska suverenost ni razširila na ozemlje, ki je v mirovni pogodbi označeno kot cona B neuresničenega svobodnega tržaškega ozemlja Hali ia je zelo presenečena nad tem postopkom glede na prijateljske odnose, ki obstajajo že leta. Italijanska vlada bo še nadalje, kakor že tudi v preteklosti, spoštovala mednarodne sporazume, ki so v veljavi z, Jugoslavijo, ker meni, da je nedovoljena sleherna e-nostranska sprememba sedanjega obstoječega ozemeljskega statusa quo med Italijo in Jugoslavijo. Italijanska vlada prosi za pojasnilo v zveni z zadevo v prepričanju, da bo to
v duhu odnosov prijateljstva in duha Dubrovnika.» (Mišljen je sestanek zunanjih ministrov Jugoslavije in Italije v Dubrovniku 19. in 20. marca 1973 — pripomba zveznega sekretariata za zunanje zadeve.)
3.	Upoštevajoč dejstvo, da italijanska nota z dne 15. februarja, izročena 21. februarja, pomeni odkrito ozemeljsko zahtevo do SFRJ in ogroža medsebojne odnose in stabilnost v tem delu sveta, smo zahtevali, da nam italijansko zunanje ministrstvo sporoči sklep o razveljavitvi in preklicu note v pismeni obliki, tako da bi zabrisali vsako negativno sled tega dejanja skrajne nevarnosti za naše odnose, in s tem odvrnili dvom glede dejanskega stališča italijanske vlade. Nujno potrebno je bilo, da to, kar je bilo storjeno v pismeni obliki, tudi pismeno prekličejo. V ta namen je veleposlanik M. Paviče-vič izročil generalnemu direktorju
R.	Ducciju 6. marca 1974 verbalno noto, ki citira integralno besedilo italijanske note z dne 15. februarja in ustno demaršo generalnega direktorja R. Duccija z dne 22. februarja ter zahteva, da ustno sporočeni sklep o preklicu navedene note jugoslovanski strani sporoče tudi v pismeni obliki.
4.	Italijanska vlada je po generalnem sekretarju zunanjega ministrstva R. Gaiu dne 11. marca 1974 izročila veleooslaniku M. Pavičeviču noto, datirano 8. marca, ki ponavlja stališče, vsebovano v prvi noti z dne 15. februarja. Integralno besedilo te note italijanskega zunanjega ministrstva, izročene veleposlaništvu v Rimu pod št. 010/141, se glasi:
«Nedopustna sleherna enostranska sprememba»
«Ministrstvo za zunanje zadeve i-ma čast, da Se sklicuje na verbalno noto veleposlaništva Socialistične federativne republike Jugoslavije št. V1II-794 z dne 6. marca 1974, da bi opozorilo na naslednje:
Generalni direktor za politične zadeve veleposlanik Ducei je bil zadolžen, da izroči («ebbe a presentare») veleposlaniku Pavičeviču verbalno noto v zvezi z jugoslovansko pobudo o postavitvi novih kovinskih plošč z napisom «S.F.R. Jugoslavija —
S.	R. Slovenija» v bližini mejnih prehodov Pesek, Škofije, Sveti Jernej.
V duhu prijateljskih odnosov med dižavama pa je bil veleposlanik Ducei hkrati pooblaščen, da odloži formalno izročitev note in vloži medtem ustni demarš, le-ta se po vsebini ujema z navedbami v verbalni noti, ki je bila izročena zato, da bi razložila italijansko stališče in zakleta la pojasnilo o jugoslovanski pobudi.
Ker ni dobilo zahtevanega pojasnila, ima ministrstvo za zunanje zadeve čast, sporočiti veleposlaništvu Socialistične federativne republike Jugoslavije, da je odločitev o postavitvi navedenih kovipskih plošč, ki nimajo osnove v nobenem zadevnem sporazumu z italijansko vlado, v nasprotju z mirovno pogodbo z Italijo in londonskim memorandumom o soglasju z dne 5. oktobra 1954. Po navedenih sporazumih namreč jugoslovanska suverenost nikoli ni bila razširjena na italijansko ozemlje, o-značeno kot cona B neuresničenega svot-odnega tržaškega ozemlja.
Takšno ravnanje jugoslovanske vlade zlasti preseneča, če upoštevamo odnose sodelovanja, ki so nastali zadnja leta med republiko I-talijo in Socialistično federativno renubliko Jugcstovijo.
Ministrstvo za zunanje zadeve I-ma čast sporočiti veleposlaništvu Socialistične federativne republike Jugoslavije, da bo italijanska vlada kakor v preteklosti tudi v prihodnje spoštovala veliavne mednarodne sporazume s Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, ker meni, da je nedopustna sleherna enostranska sprememba obstoječega ozemeljskega statusa quo med Italijo in Ju-gosPavijo.
Ministrstvo za zunanje zadeve izkorišča priložnost, da veleposlaništvu Socialistične federativne republike Jugoslavije ponovi izraze svojega na j večjega spoštovanja.
RIM. 8. marca 1974.»
Namesto da bi se italijanska vlada pridružila jugoslovanski vladi v skrbi za ohranitev dobrih odnosov in pismeno preklicala ustno preklicano z dne 15. februarja, je ostala pri stališču, s katerim izraža odkrite zahteve po jugoslovanskem ozemlju. S tem ravnanjem je italijanska vlada potrdila, da stališče najbolj reakcionarnih iredentističnih in revanšističnih krogov vključuje v svojo uradno politiko do Jugoslavije. Italijanska vlada je bila pravočasno opo zorjena na to, kakšne daljnosežne posledice za naše odnose in stabilnost razmer v tem delu Evrope bo imelo njeno stališče. Kljub temu pa je trmasto vztrajala pri svoji nameri, da interese dobrih sosedskih odnosov žrtvuje dvomljivim ciljem in ogrozi rezultate dosedanjega medsebojnega sodelovanja.
5. Jugoslovanska vlada je stališča, izražena v italijanskih notah, i ocenila kot grob napad na oze- |
meljsko integriteto SFRJ, in je nanje najodločneje reagirala. Namestnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Jakša Petrič je dne 15. marca v Beogradu izročil italijanskemu veleposlaniku G. W. Maccotti noto pod številko 412242, katere integralno besedilo se glasi:
«Popolnoma iste in enake suverene pravice»
«Zvezni sekretariat za zunanje zadeve Socialistične federativne republike Jugoslavije izraža svoje spoštovanje veleposlaništvu republike I-talije in ima v zvezi z verbalno noto ministrstva za zunanje zadeve icpublike Italije št. 057/142 z dne 15. februarja 1974 (vročeno 21. februarja 1974), ustmenim demaršem z dne 22. februarja 1974, noto st. 010/141 z dne 8. marca 1974 (vročeno 11. marca 1974) kakor tudi noto veleposlaništva Socialistične federativne republike Jugoslavije v Rimu št. 794 z dne •>■ marca 1974 čast, da v imenu vlade Socialistične federativne republike Jugoslavije sporoči naslednje:
Z memorandumom o soglasju z dne 5. oktobra 1954 in to na podlagi mirovne pogodbe, sklenjene in podpisane v Parizu dne 10. februarja 1947 med zavezniškimi in združenimi silami ter Italijo sta si Jugoslavija in Italija z novo državno mejo medsebojno razdelili ozemlje svobodnega tržaškega ozemlja. Na tej mednarodni pravni osnovi uresničujeta Jugoslavija in Italija, vsaka na ozemlju, ki ji pripada, popolnoma iste in enake suverene pravice.
Vlada Socialistične federativne republike Jugoslavije meni, da so i-talijanska stališča, navedena v noti in demaršu, kakor tudi sleherno drugo dejanje, ki ne bi spoštovalo obstoječe suverenosti Socialistične federativne republike Jugoslavije nad ozemljem, ki ji pripada po mirovni pogodbi in memorandumu o soglasju, grobo vmešavanje v notranje zadeve Socialistične federativne republike Jugoslavije in napad na njeno suverenost in ozemeljsko nedotakljivost. Vlada Socialistične federativne republike Jugoslavije ne more drugače, kakor da ocenjuje konstrukcijo o nekakšnem «italijanskem ozemlju, označenem kot cona B neuresničenega svobodnega tržaškega ozemlja», kot odkrito ozemeljsko zahtevo po delih Socialistične federativne republike Jugoslavije In kot poskus revizije sporazumov, sklenjenih po drugi svetovni vojni.
Taka dejanja italijanske vlade izpodkopavajo temelje, na katerih so zasnovana prizadevanja evropskih držav za utrditev miru, za nastanek ozračja večjega mednarodnega zaupanja in razvijanja sodelovanja.
Zavoljo navedenih not in demar-ša ministrstva za zunanje zadeve republike Italije vlaga vlada Socialistične federativne republike Jugoslavije najodločnejši protest pri vladi republike Italije, ker meni, da tako ravnanje kali doseženo stopnjo odnosov med državama in ogroža nadaljnji razvoj dobrega sosedskega sodelovanja na podlagi splošno sprejetih načel o nevmešavanju, spoštovanju suverenosti in ozemeljski nedotakljivosti v odnosih med državama.
Zvezni sekretariat za zunanje zadeve Socialistične federativne republike Jugoslavije izkorišča tudi to priložnost, da ponovno izrazi veleposlaništvu republike Italije svoje posebno spoštovanje.
BEOGRAD, 15. marca 1974.»
Ko je namestnik zveznega sekretarja Jakša Petrič izročil to noto, je italijanskemu veleposlaniku sporočil, da je jugoslovanska vlada presenečena in ogorčena nad tem, da italijanska uradna nota označuje območje Buj in Kopra kot «italijansko ozemlje». Očitno hočejo z italijansko noto odreči Jugoslaviji suverenost nad delom njenega integralnega ozemlja, to pa pomeni odkrito zahtevo Italije do tega dela jugoslovanskega o-zemlja. Nemestnik zveznega sekretarja je opozoril na to, da je Jugoslavija na ljubo razvoju dobrih odnosov z veliko žrtvijo privolila na mejo z Italijo. Če Italija misli, da je jugoslovanska suverenost nad območjem Kopra in Buj odprto vprašanje, bo Jugoslavija z enako pravico imela za odprto vprašanje italijansko suverenost nad območjem Trsta.
6.	Italijanska vlada je na našo noto z dne 15. marca odgovorila z noto z dne 18. marca, ki jo je generalni sekretar zunanjega mini-
strstva R. Gaia 19. marca izročil veleposlaniku Pavičeviču. Integralno besedilo te note zunanjega ministrstva, izročene jugoslovanskemu veleposlaništvu v Rimu pod številko 049/140, se glasi:
«Začudenje
in globoko obžalovanje»
«Ministrstvo za zunanje zadeve se sklicuje na verbalno noto, ki jo je izročil 15. marca 1974 veleposlaniku Italije v Beogradu jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve, in ima čast, da izrazi veleposlaništvu Socialistične federativne republike Jugoslavije svoje začudenje in globoko obžalovanje zaradi navedene verbalne note.
Po oceni italijanske vlade zelo izkrivljeno razlaga vsebino verbalne note, izročene 11. marca t. 1. veleposlaniku Socialistične federativne republike Jugoslavije v Rimu. Nota protestira zaradi jugoslovanske pobude, da se postavijo nove kovinske plošče z napisom «Socialistična federativna republika Jugoslavija — Socialistična republika Slovenija» v bližini mejnih prehodov Pesek, škofije in Sveti Jernej. V tej verbalni noti ni nobenih «zahtev po delih Socialistične federativne republike Jugoslavije» niti nobenega «poskusa revizije sporazumov, sklenjenih po drugi svetovni vojni», kakor je — nasprotno — presenetljivo navedeno v jugoslovanski noti z dne 15. marca.
Ministrstvo za zunanje zadeve 1-ma čast ponoviti, da zatorej italijanski protest vidi popolno opra vičilo prav v potrebi po tankovestnem obojestranskem spoštovanju obstoječih sporazumov. V resnici pravi memorandum o soglasju z dne 5. oktobra 1954 v 2. členu naslednje:
«Takoj ko bo ta memorandum o soglasju parafiran in ko bodo popravki demarkacijske črte, ki jih predvideva, izvedeni, bodo vlade Združenega kraljestva. Združenih držav in Jugoslavije končale vojaško upravo nad conama A in B tega o-zemlja. Vladi Združenega kraljestva in Združenih držav bosta umaknili vojaške sile iz cone severno od nove razmejitvene črte in odstopili u-pravo nad to cono italijanski vladi. Jugoslovanska in italijanska vMda bosta takoj razširili svojo civilno upravo nad cono, ki jima bo dodeljena v odgovornost.»
Dejstvo, da v navedenem memorandumu ni nobenega določila v zvezi s «suverenimi pravicami», jemlje sleherno osnovo razlagi v jugoslovanski verbalni noti z dne 15. marca.
Državna meja je določena z določili mirovne pogodbe z dne 10. februarja med Italijo in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo samo na delu Monte Forno - Dosso Giulio - Monte Goli in ta del še ni dokončno določen na terenu. Zaradi tega predstavlja sklicevanje jugoslovanske vlade v navedeni noti na memorandumu o soglasju in na mirovno pogodbo, da bi iz tega izluščila neutemeljene ugotovitve, razlog za hudo zaskrbljenost. Razlike med Italijo in Jugoslavijo v vrednotenju pravnega naslova, na podlagi katerega se uresničuje civilna uprava nad cono B bivšega svobodnega tržaškega ozemlja, nikakor ne ogroža ozemeljske nedotakljivosti Socialistične federativne republi-blike Jugoslavije.
Ministrstvo za zunanje zadeve o-pozarja pravzaprav, da je bilo v 1-menu italijanske vlade 21. januarja 1971 v poslanskem domu in nato 10. februarja 1971 ob italijansko • jugoslovanskem srečanju v Benetkah izraženo polno spoštovanje suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti Socialistične federativne republike Jugoslavije. To tudi ostaja politika italijanske vlade. V verbalni noti z dne 8. marca 1974 je točno potrjeno, da bo «italijanska vlada tudi v prihodnje, kakor v preteklosti, spoštovala veljavne sporazume s Socialistično federativno republiko Jugoslavijo».
Ministrstvo za zunanje zadeve izraža poleg tega ponovno popolno privrženost italijanske vlade splošno sprejetim načelom nevmešavanja in vzajemnega spoštovanja suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti.
Ministrstvo za zunanje zadeve pa je prisiljeno izraziti obžalovanje zažari tega, ker je jugoslovanska vlada tako v verbalni noti z dne 15. marca, kakor tudi v sporočilu za tisk zaradi izkrivljene predstavitve italijanskega stališča oblikovala arbitrarne in hude obtožbe proti ItaNjl. Ko torej ministrstvo za zunanje zadeve v celoti zavrača pravno in politično osnovo vseh krivičnih Iz-
jav v jugoslovanski noti, se sklicuje tudi na nasprotovanje jugoslovanskim tezam, izneseno verbalno, z obširno in točno argumentacijo, tako v Rimu pred verbalno noto z dne 8. marca letos in ob izročitvi te note veleposlaniku Pavičeviču, kakor tudi v Beogradu s strani veleposlanika Maccotte. Italijanska vlada obžaluje, ker se s takšnim izgovorom dramatizirajo italijansko-jugoslovanski odnosi, saj jih, nasprotno, ker ne dovoljujejo, da bi biSa speljana na ta teren, želi 1-meti in jih razvijati v znamenju dobrega sosedstva in prijateljstva, ki sta zanje značilna že mnogo let. Njena želja je, da je aktivnost jugoslovanske vlade v odnosih z Italijo navdihnjena z istovetnimi namerami.
Ministrstvo za zunanje zadeve izkorišča priložnost, da sporoči veleposlaništvu Socialistične federativne republike Jugoslavije izraze svojega največjega spoštovanja.
RIM 18. marca 1974.»
7.	Glede na to, da se italijanska vlada tudi v noti z dne 18. marca ne odpoveduje ozemeljskim zahtevam do SFRJ, izraženim v prejšnjih notah, je jugoslovanska vlada po pomočniku zveznega sekretarja za zunanje zadeve Raifu Dizdare-viču 30. marca 1974 izročila italijanskemu veleposlaniku G. W. Maccotti noto pod številko 415376, ki se glasi:
«Nesprejemljiv odgovor na jugoslovansko protestno noto»
«Zvezni sekretariat za zunanje zadeve Socialistične federativne republike Jugoslavije se sklicuje na verbalno noto ministrstva za zunanje zadeve republike Itailije št. 049/140 z dne 18. marca 1974, vročeno veleposlaništvu SFRJ v Rimu, in ima čast sporočiti veleposlaništvu republike Italije v Beogradu, da je po mnenju zveznega izvršnega sveta SFRJ omenjena nota nezadovoljiv in nesprejemljiv odgovor na jugoslovansko protestno noto z dne 15. marca tega leta.
Vlada republike Italije je v svoji noti z dne 18. marca povsem zaobšla glavni razlog, zaradi katerega je jugoslovanska vlada kar najbolj odločno protestirala, to je, da v italijanski noti z dne 11. marca tega leta imenujejo integralni del SFRJ «italijansko ozemlje, označeno kot tona B neuresničenega svobodnega tržaškega ozemlja». To pomeni, kot je jugoslovanska vlada v svoji noti z dne 15. marca t. 1. že ugotovila, odkrito ozemeljsko zahtevo po delih ozemlja SFRJ in poskus revizije sporazumov sklenjenih po drugi svetovni vojni. Zato jugoslovanska vlada v vsem odločno vztraja pri svojih stališčih in ocenah, ki jih je pojasnila v noti z dne 15. marca in izjavi z dne 20. marca tega leta.
Jugoslovanska vlada opozarja italijansko vlado, da je z določilom iz 21. čl. drugega odstavka mirovne pogodbe prenehala italijanska suverenost nad celotnim ozemljem, predvidenim za konstituiranje svobodnega tržaškega ozemlja, z dnevom, ko je začela veljati ta pogodba. Torej so tudi pravice, ki jih je Jugoslavija oziroma Italija dobila z memorandumom o soglasju z dne 5. oktobra 1954 na tem ozemlju, enako utemeljene in povsem enake.
Zadnja italijanska nota z dne 18. marca tega leta pa neenako treti ra pravice obeh držav do ozemlja, ki jima pripada po memorandumu o soglasju. Tako se skuša s pravnimi fikcijami prikriti ozemeljska zahteva italijanske vlade, izražena v njeni noti z dne 11. marca tega leta, v kateri je integralni del SFRJ imenovan «italijansko ozemlje».
Jugoslovanska vlada želi dati vedeti italijanski vladi, da je nemogoče govoriti o spoštovanju mednarodnih pogodb in teritorialne integritete SFRJ, hkrati pa v uradnem dokumentu imenovati območje Kopra in Buj italijansko ozemlje. S takim dvoumnim ravnanjem žele zavesti javno mnenje o bistvu stališč italijanske vlade.
Jugoslovanska vlada ponovno ugotavlja, da je bila na podlagi mirovne pogodbe iz leta 1947 in memoranduma o soglasju iz leta 1954 popolnoma določena enotna meja med SFRJ in republiko Italijo. Po tej mednarodno - pravni poti je SF RJ postala suverena nad območjem Kopra in Buj in to ne more biti več predmet kakršnihkoli razgovorov
Če se italijanska vlada v odnosih z Jugoslavijo zares želi držati «obče sprejetih načel nevmešavanja in vzajemnega spoštovanja suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti», kot je rečeno v njeni zadnji noti, mora spoštovati in priznavati zgoraj omenjeno pravno in dejansko stanje in se o tem uradno in nedvoumno izreči.
Jugoslovanska vlada želi opozoriti, da italijanska vlada s tem svojim enostranskim dejanjem načenja tako imenovano tržaško vprašanje, ki je bilo v medsebojnem in širšem interesu že davno rešeno in ki ga ima ves svet za urejeno. Ta rešitev je neločljivi in bistvni del u-reditve Evrope po drugi svetovni tojni. Italijanska vlada s tem svojim enostranskim ravnanjem prevzema nase veliko odgovornost za nastali položaj.
Jugoslovanska vlada tudi opozarja, da ni mogoče zastavljati vprašanja o suverenosti SFRJ nad o-zcmljem, ki ji pripada po memorandumu o soglasju, ne da bi s tem načenjali vprašanje tudi o suverenosti republike Italije nad območjem Trsta (bivšo cono A svobodnega tržaškega ozemlja).
Jugoslavija se je vselej konstruktivno lotevala urejanja vseh problemov v jugoslovansko - italijanskih odnosih. Italijanska vlada pa Se v zadnjem času z vsem svojim ravnanjem, še zlasti pa s stališči, navedenimi v notah z dne 11. in 18. marca, oddaljuje od duha sodelovanja, ustvarjenega po mirovni pogodbi in memorandumu o soglasju, kakor tudi od skupnega dogovora, sklenjenega na sestanku zunanjih ninistrov, ki je bil 19. in 20. marca 1973 v Dubrovniku. Zato jugoslovanska stran meni, da je krivda za poslabšanje odnosov med državama nasploh na italijanski vladi.
Zvezni sekretariat za zunanje zadeve izkorišča priložnost, da ponovno izrazi veleposlaništvu republike Italije svoje spoštovanje.
BEOGRAD. 30. marca 1974
Pomočnik zveznega sekretarja R. Dizdarevič je poudaril, ko je izročil noto, da glede na to, da italijanska vlada v svoji noti z dne 18. marca vztraja pri svojem stališču, izraženem v noti z dne 11. marca, v kateri označuje integralni del jugoslovanskega o-zemlja kot italijansko ozemlje, jugoslovanska vlada ne more sklepati drugače, kot da italijanska vlada ne čuti žefjgndjt bi premostili stanje v odnosih med državama, ki so ga povzročile omenjene note. Takšno italijansko ravnanje pelje k nadaljrijemu ogrožanju temeljev medsebojnih odnosov in pomeni udarec stabilnosti v tem delu Evrope. Pomočnik zveznega sekretarja R. Dizdarevič je na koncu poudaril, da se mora italijanska vlada zavedati, da s takšnim svojim stališčem prevzema veliko odgovornost za vse posledice.
8.	Zvezni sekretariat za zunanje zadeve bo še naprej obveščal jugoslovansko javnost o razvoju odnosov med SFR Jugoslavijo in Italijo.
Horoskop
OVEN (21. 3. do 20. 4.) Potrebna bo skrajna prisebnost. Ostre besede v družini.
BIK (21. 4. do 20. 5.) S previdnostjo boste prilezli dlje. Nekdo išče vaše družbe.
DVOJČKA (21. 5. do 22. 6.) Ne dajajte nasvetov, pač pa jih sprejmite. Ljubosumni boste.
RAK (23. 6. do 22. 7.) Ne za-našatje se na dvomljive ljudi. Star sen se bo uresničil.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Povečali boste možnost nadaljnjega razvoja. V družini bo prijetno.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Veliko bo dela, bolj majhna pa bo bera. Nekdo rine v vašo družbo.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zagotovljen vam je uspeh, vendar ne kar tako. Na pot boste morali.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Brez presenečenja v poslovnem življenju. Pismo ali darilo.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Posvetite pozornost nerešenim problemom. Prijetno srečanje.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne odpovedujte se svojim načrtom. Neko osebo boste razžalili.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Pesimizem vas ne bo pripeljal nikamor. Zvedeli boste neke tajnosti.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Dana beseda veliko velja. Isto naj velja tudi v ljubezni.
CIHIL GALE
1
1
§
r /1
OBRAČUN V POSTOJNI E«:
SOBOTA, 6. APRILA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost
Veliki poveljniki druge svetovne vojne: ROMMEL
12.55	Komični filmi
13.30	DNEVNIK
14.10 Tedenska oddaja o vzgojnih problemih
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK - Izžrebanje loterije
17.15	Program za najmlajše OTOK KOBILIC
17.35	Program za mladino
18.30	Poljudna znanost Monografije
18.55	Sedem dni v parlamentu
19.20	Nabožna oddaja
19.30	Italijanske kronike
Danes bo na sporedu te tedenske oddaje cela vrsta bolj ali manj aktualnih problemov, med drugimi tudi na primer u-poraba ostarelih ljudi z vsemi njihovimi sposobnostmi in izkušnjami. Govor bo o zasedanju delegatov tovarniških svetov, ki bo te dni v Riminiju in kjer bo govor o ponovnem pospeševanju procesa za sindikalno združitev. Končno bo govor o posledicah podražitve testenin v Italiji, kar vpliva na življenjsko raven milijonov ljudi
20.00	DNEVNIK
20.40	MILLELUCI
Glasbena prireditev z Mino in Raffaela Corrà Nocojšnja četrta oddaja bo «obravnavala» svet televizije. Skoraj logično je, da bo nastopil Mike Bongiorno, ki bo v šaljivi obliki improviziral oddajo «Rischiatutto» z Mino in Raffaele v kabini. Alberto Lupo bo nastopil v TV priredbi nekega romana in hkrati parodiral samega sebe, oziroma svojo recitacijo «Besede, besede». Po dolgem času bo občinstvo spet lahko gledalo dolge noge dvojčic Kessler. Adriano Celentano pa bo ves program zapopral s svojo ne vedno posrečeno duhovitostjo. Na koncu še nekaj športa z Maurizipm Barendspnom
21.55	A—Z: Dogodek — Kako in zakaj?
22.30	DNEVNIK
DRUGI KANAL
15.00	Konjske dirke v Neaplju
18.30	Vzgojni problemi
19.00	Dribbling
Tedenska športna oddaja
20.00	Koncert pianista Marcella Abbada
20.30	DNEVNIK
21.00	MONTPARNASSE — LEGENDA Leta prve svetovne vojne
Ko je 1941. leta izbruhnila prva svetovna vojna, so morali zapustiti Pariz in Montparnasse mnogi umetniki, ki so jih poklicali pod orožje, pa naj so bili Francozi ali državljani tujih dežel. Toda na Montparnassu je ostalo še vedno veliko umetnikov predvsem mlajših in pa žensk. Ostali so tudi nekateri tujci, ki jih francoske oblasti niso mogle poklicati pod orožje. Od časa do časa se je vrnil na Montparnasse tudi kak u-metnik - vojak, ko je bil na dopustu. In tako je bilo v tej pariški četrti spet živo. Modigliani, ki ga je tuberkuloza že spodnašala, se je družil s Cocteaujem, tu je bil tudi Picasso, tu je bil Apollinaire, ki je za en edini večer uprizoril svojo komedijo «Tiresijine dojke». Medtem pa je šla vojna h koncu in brž ko so utihnili topovi, se je v Pariz zgrnilo veliko umetnikov, med njimi tudi Hemingway
21.40	JOE SENTIERI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.00	ODHOD TITOVE ŠTAFETE Neposredni prenos iz Skopja
11.00	- 12.05 in 13.30 TV šola
Bakrena doba, Matematika, Marksizem, Zagrebška opera, Pri-rodoslovje, Slovenska književnost
15.40	Nogometna tekma: Olimpija — Sloboda
17.30	Pesem pod Pancami
18.00	Obzornik
18.15	DINOZAVRI
Znanstveniki pravijo, da so dinozavri živeli pred 100 milijoni let. Nekateri trdijo tudi, da so izumrli šele pred 50 milijoni let, vendar je njihova doba na Zemlji trajala 120 milijonov let. Zanimivo je, da so, v geoloških merilih, kar nanaglo izumrli. Razlog tega ni znan, vendar menijo, da naj bi bilo prišlo na Zemlji do velikanskih sprememb, ki jih velikanske živali niso mogle prenesti. Sicer pa so dinozavri v raznih svojih podzvrsteh živeli malone na vsej zemeljski obli, celo na Antarktiki, kjer so našli njihove kosti. Našli so jih v Afriki, v Ameriki, iz Amerike pa prihaja poljudnoznanstveni film v barvah, ki prikazuje izkopavanje kosti dinozavrov v ameriški zvezni državi Utah, kjer so jih zasledili v okameneli pokrajini nekdanjega rečnega korita, morda močvirja 19.05 Modni nasveti in priporočila
19.15	Gledališče v hiši 19.45 Detel Nagajivček
20.00	DNEVNIK
20.20	Tedenski notranjepolitični komentar
20.35	Cannon — serijski film
21.30	PESEM EVROVIZIJE 74 Prenos v evroviziji iz Brightona
Osemnajst držav bo zastopanih na tem festivalu. Jugoslavijo bo zastopala skupina «Korni», ki bo zapela pesem «Generacija 42», Italijo pa bo zastopala Gigliola Cinquetti, ki bo ob spremljavi zbora zapela pesem «Da»
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
15.30	Nogometna tekma: Olimpija — Sloboda 19.45 Stanovi podvigi — serijski film
20.15	DNEVNIK
20.30	KAKO JE DEŽEVALO - film iz serije Colditz
21.30	PESEM EVROVIZIJE 74 Prenos iz Brightona
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glas ba po željah; 17.00 Program za Mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Fagotist Vojko Cesar; 18.50 Glasbena zlepljenka;
19.10	Družinski obzornik:	19.25
Zborovsko petje; 20.00 šport; 20.50 Damir Feigel: «Detektiv Belin»;
20.10	Igra Gianni Safred; 21.30 Popevke.
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Glasbeni dialogi; 16.20 Tržaški poklici; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.30 Minghettijev show; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Na dvojnem tiru; 15.30 Jugoslovanski pevci; 16.15 Poskočne;
17.00	Zapojmo in zaigrajmo; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 18.00 Vročih sto kilovatov; 19.00 Za prijeten konec tedna; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Glasbeni week-end.
NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Plošče;
12.10	Lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.07 Odprta linija; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.10 Veliki variete; 16.30 Pisan popoldanski glasbeni spored; 17.10 Alfredo Baldacci: «Un cielo di cavallette»; 18.35 Lahka glasba; 19.20 Kronike ital. Juga; 19.42 Plošče: 20.20 Ponovno na sporedu z D. Modugnom; 21.45
Glasbeno-govorni spored; 22.25 Glasba po željah.
n PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; .40 Lahka glasba; 8.40 Izbrane popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zbori iz vsega sveta; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj ; 14.00 Plošče; 16.35 Glasbeni inštrumenti; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Ping-pong; 18.05 Ital. folk, glasba; 18.35 Med nami rečeno: 19.55 Puccini: «Madame Butterfly».
Ili PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.40 Komorna glasba Stravinskega; 12.20 Ital. skladatelji: Baggiani, Gelmetti in Zosi; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Operna glasba Bedricha Smetane; 17.10 Strani iz albuma; 17.25 Brez naslova; 18.35 Lahka glasba; 18.45 Gledališče in kino: 19.15 Večerni koncert; 21.30 Koncert v Neaplju.
SLOVtNIJA
7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Najdene skladbe; 9.50 Predstavljamo vam...; 10.15 Glasbeni drobiž; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez travnike in polja; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga; 17.10 Orgle v ritmu; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Aktualnosti; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel J. Priv-ška; 20.00 Radijski radar; 21.00 Plesni orkester; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden.
Laoški mir
»Sefa laoškega osvobodilnega gibanja Pathet Lao so zmagoslavno sprejeli, ko je v torek dopotoval v laoško glavno mesto Vientiane«, poroča ameriška agencija AP. Dogodek simbolično obležu-je konec obdobja, ki se je začelo po ženevski konferenci o Laosu leta 1962, za katero sta dala pobudo Hruščov in Kennedy na Dunaju leto poprej, in začetek novega obdobja, ki bo po vsem videzu bolj stabilno od minulega, čeprav je zasnovano na obrobju pariških sporazumov, ki niso prinesli pravega miru Vietnamu, ne končali vojne v Kambodži.
Princ Sufanuvong prihaja v Vientiane po li mesecih trajajočem dialogu s predstavniki laoške vlade princa Suvana Pume, da bi sestavil koalicijsko vlado, o kateri sta se obe strani — neutrali-stična vlada v Vientianu in Pathet Lao — že predhodno sporazumeli do zadnje podrobnosti. Ta okoliščina utegne biti tudi najzanesljivejše jamstvo, da tokratni sporazum o tretji koalicijski vladi v zgodovini neodvisnega Laosa ne bo ostal le mrtva črka na papirju.
Tokratna politična rešitev laoškega problema se bistveno razlikuje od ženevske formule, ki je mednarodno zajamčeno nevtralnost Laosa zakoličila med tri politične komponente: neutrali-stično strujo premiera Suvana Pume, desnico, in levico Pathet Laa. Desničarska komponenta v vientianski vladi je povzročila že leta 1963 razkol, ki je imel za posledico, da so se ministri Pathet Laa umaknili na ozemlje pod njegovo kontrolo, čeprav so bili vse do zadnjega na plačnem spisku vientianske vlade in uradno označeni le kot »odsotni«. Do pariških sporazumov je bil sporazum nemogoč, ker sta ZDA in Tajska aktivno podpirala pritisk desnice na Suvana Pumo, čigar politika je iz »ženevske« nevtralnosti zdrsnila v »ameriško« nevtralnost. To je bil tudi glavni kamen spodtike med Vien-tianom in Pathet Laom, ki ni vladi premiera Suvana Pume nikoli odrekal zakonitosti. Stvari so se bistveno spremenile avgusta lani, ob poskusu desničarskega puča, ki ga je proti čuvana Pumi skušal izvesti general Thao Ma. Washington je puč obsodil, Bangkok pa je ostal popolnoma brezbrižen. Prižgala se je zelena luč za resnični sporazum, ki je dobil dokončno potrdilo včeraj s prihodom Sufanovonga v Vientiane.
V novi koalicijski vladi bosta obe strani enako zastopani — neutralisti Suvana Pume in levica Pathet Laa — formirali pa bodo tudi politični posvetovalni svet, sestavljen iz vseh političnih struj, ki se »resnično zavzemajo za Izvajanje v Ženevi začrtane nevtralistične politike«; ta svet bo deloval kot nekakšna »supervlada«, dokler ne bo iz splošnih volitev izšla »prava« vlada, ki se bo oslanjala na avtoriteto volilnih rezultatov.
MIRAN ŠUŠTAR
Kako obvladati„množice"
Novo računstvo
Veliko hrupa v ZRN zaradi nove metode v šolah — »Boj na glavah otrok, ki nas vse razbija na dva tabora... «
OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA
BONN, aprila — »Potegni črto okoli množice deklic! Potegni črto okoli množice dečkov! Potegni črto okoli množice otrok! Kaj ne spada k množici otrok?« To so prve naloge, ki jih letos rešujejo učenci v prvem razredu osnovne šole. »Oblikujemo množice« je naslov prve lekcije »čarobnega abecednika«.
PLANTU:
JEDRSKI SIMBOL
»Le Monde«, Pariz
Iz osame
Avstralski premier Whitlam letos v Evropo — Odpiranje v zunanji politiki
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
CANBERRA, 3. aprila. Premier zvezne avstralske vlade Gough Whitlam je na včerajšnji tiskovni konferenci v Canberri pritrdilno odgovoril na moje vprašanje, ali bo letos med popotovanjem v Evropi obiskal Jugoslavijo. Poudaril je pomen nedavnega obiska premiera Bijediča in dejal, da se bo odzval njegovemu povabilu.

Rast iz ruševin
V DR Vietnamu so naloge za letošnje prvo četrtletje opravili v skladu z razvojnim načrtom — Nagla obnova
HANOI, 3. aprila (Tanjug) Demokratična republika Vietnam je naloge za prvo četrtletje opravila v skladu z letošnjim državnim razvojnim načrtom. Ta dela so sodila v program ukrepov, sprejet na četrtem zasedanju narodne skupščine o obnovi in graditvi države v letošnjem in prihodnjem letu. K uspešnemu uresničevanju letošnjih nalog je v marsičem prispeval ugodni razvoj pri obnovi države v prvem letu po podpisu pariških sporazumov o Vietnamu
V pisanih barvah potem učenčki obkrožujejo modre in rdeče trikotnike in krogce, pa zelene in rumene kvadrate in kolobarčke. Balončki, hišice, drevesa, avtomobilčki, pa klobuki in lonci si sledijo. iPrimerjamo množice« je že druga stopnja. Potem učenčki razdeljujejo, razpolavljajo in podvojujejo primerjajo in razporejajo razne množice. Zabavajo se, igrajo se lepo in mimo učijo. Pane vedo, da se o teh njihovih množicah vsak dan huje prepirajo mamice in očki, župani in župniki. Nova matematika razburia duhove po vseh deželnih prosvetnih ministrstvih. Kaj pa je vendar spet narobe?
Kdo koga muči
Tako je s tole novo matematiko: Tile rdeči reformatorji so se spravili tudi na učenčke in jim zdaj vsilili nekakšne krožce in trikotnike namesto stoletja starih številk, računanja. Otroke mučijo zdaj po šolah z risbami, na koncu pa revčki sploh ne znajo računati. In še vid si poškodujejo pri tem, pa držo. Nekateri so čisto nori od teh množic ...
»Diisseldorfskega deželnega očeta Heinza Ktihna je ves ta preplah, ki so mu ga spustili v zrak krščanski demokrat-je, tako vznemiril, da se je pri priči podal v najbližjo osnovno šolo. Eno uro je sedel z učenčki pri novi matematiki v tesnih klopeh, potem pa šel še v drugo šolo in v tretjo in v četrto.
»Pa to je imenitna stvar, tale nova matematika. Otroci točno vedo, kaj računajo. In sploh ni res, da ne znajo računati s številkami!«
Ministrski predsednik naj-večje zahodnonemške zvezne dežele Severno Porenje-Vest-falija in podpredsednik socialnodemokratske stranke (SPD) Heinz KUhn je šele nalil olja na tleče smrdljive krpe, ki so jih zanetili »črni«.
»Preko glav naših otrok se zdaj bije boj, razbija učitelje in učence, starše in politike v dva tabora«, bije plat zvona hamburški Springerjev »Die Welt«, ki nosi zastavo v netenju tega nemira.
»Starši ne smejo I pomagati!«
Pc vzoru ZDA in na te-I melju gradiva, ki ga je pri-
pravila organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) leta 1965, so deželni ministri za prosveto in kulturo leta 1968 soglasno sklenili, da postopoma začnejo uvajate »novo matematiko« v osnovne šole.
Nova, manj abstraktna matematika, naj bi pomagala prebroditi razlike v izhodiščnih socialnih pogojih, ki jih imajo otroci delavcev, kmetov ali nameščencev. »Enakost šans« je temeljno vodilo, ki je prosvetne ministre pripeljalo do tega sklepa. Nova matematika, učenje o množicah je manj odvisno od okolja, v katerem učenec dobiva svoj besednjak, pravijo strokovnjaki. Torej gre za velikopotezno socialno emancipacijo Od konkretno ponazorjenih množic naj bi učenci našli pot do abstraktnih številk — da bi jim ostali vsi abstraktni pojmi tudi utemeljeni. Torej gre pri množicah hkrati za kritično metodo. Učenec naj bi se naučil konkremo dojemati tudi abstraktne reči, pojme.
Konservativci so seveda kmalu zaslutili »potuhe«, ki jih skriva v sebi učenje o množicah. Njihovi »strokovnjaki« zdaj iščejo dokaze za to, da »je način govorjenja v množicah v popolnem nasprotju z jezikovnim razvojem otroka«, da nova matematika ne pomeni nič več in nič manj kot učenje prvega tujega jezika. Namesto stavka »To je beli nagelj« se po njihovi »črni« logiki isti stavek glasi v množični inačici takole: »To je element pov-
Turisti iz Kitajske
LJUBLJANA, 5. aprila — Sredi maja se bo na svoji poti skozi nekatere evropske države na Bledu za tri dni ustavila prva skupina 45 turistov iz LR Kitajske. Vso organizacijo v zvezi z bivanjem 12 skupin, ki bodo prihajale na Bled vsakih štirinajst dni, je prevzel ljubljanski Kompas. Ta bo gostom iz daljne države pripravil tudi oglede blejskih zanimivosti in Ljubljane, pred odhodom Kitajcev naprej proti Trstu in Benetkam, pa jim bo pokazal tudi Postojnsko jamo.
prečja iz množice belih nageljnov in množice nageljnov ...«
Pa sta se konservativna prosvetna ministra v Stuttgartu (Baden-Wiirttemberg) in Kielu (Schleswig-Holstein) podvizala ter z okrožnico opozorila vse ravnatelje, da ne smejo v prvem in drugem razredu učitelji dajati učencem nalog, ki bi presegale 45 minut dela, sploh pa ne takšnih domačih nalog, ki bi zahtevale pomoč staršev.
»Rešite naše otroke!«
»Starši, ali ne bi bilo škoda, če bi zavrnili poskus posodobljenja pouka matematike samo zato, ker vam ni čisto dostopna ta nova metoda? Nekdo vendar mora prevzeti nase začetne težave. Tudi stari Egipčani in Grki so najprej začeli šteti s palicami, potem so šele abstrahirali. In šele poznejši razvoj je postavil vse na glavo«, tr ka na starše eden očetov nove matematike v tej deželi, profesor Heinz Haber.
Predstavnik staršev, častitljivi grof Alois von Wald-burg-Zeil pa zavrača novotarije: »Otroci imajo samo več gradiva, manj časa za mišljenje. Domače naloge so problem številka ena. 82 odstotkov vseh staršev se pritožuje, da imajo njihovi otroci zdaj več težav, večina tudi pravi, da se otroci zdaj bolj dolgočasijo kot pa zabavajo ...«
Temu pristavlja doktor, ot roški zdravnik in psihiater: »Otroškim možganom ne moremo ob vsakem času dajati vsakršne snovi. Vse več otrok zaostaja v matematiki«, pravi ta dr. Fritz Held. »Kaj pa tisti, ki so nekoč naredili samomor iz golega obupa, ker niso zmogli pošastne abstrakcije?!« — ga poziva na odgovor Haber.
Vse to se dogaja v Stutt-gartskem televizijskem studiu, pred kamerami. Zbrano občinstvo potem glasuje »pro« in »oontra«: 10 glasov Je »za«, 15 »proti«. Poskusno uvajanje nove matematike teče naprej, v tem šolskem letu prvič v osnovnih šolah. Otrok pa nihče ne vpraša. Za težave so zdaj krivi »rdeči« novator-ji...
ANTON RUPNIK
»V Avstraliji živi dosti Jugoslovanov in njihov prispevek k napredku dežele je zelo velik,« je rekel Whitlam. »Prav v mojem volilnem okraju je več volivcev jugoslovanskega rodu kot v kate rem koli drugem okraju v Avstraliji,« je dodal Whitlam kot dober politik, ki ne pozabi svojih volivcev. Whitlamo-va pot v Evropo in Jugoslavijo je samo nadaljevanje nje gove zunanjepolitične »ofenzive« — odpiranja Avstralije ne samo proti jugovzhodni Aziji in Daljnem vzhodu, ampak tudi proti Evropi in drugim celinam.
Med nedavnim obiskom v šestih državah jugovzhodne Azije je venomer poudarjal, da Avstralija »gleda navzven regionalno in tudi resnično internacionalno«. V Singapu-ru je rekel: »Prav moje prepričanje, da smo se izolirali od polovice sveta, od četrtine svetovnega prebivalstva na Kitajskem, od vse črne Afri ke, od druge polovice Ev rope vzhodno od Labe, od Latinske Amerike in celo od Indije v določenem pomembnem smislu, prav moje prepričanje, da naši odnosi z Japonsko in Indonezijo niso dovolj prisrčni, je navdihnilo in oblikovalo politične korake in odločitve moje vlade in na-
rekovalo, da sva jaz In moj zunanji minister odhajala na obisk v tujino.«
Na manilski univerzi je prelomil z dosedanjo tradicijo, ko je povabil 35 Filipincev na delo v Avstralijo in govori) o »zaničevanju vredni politiki v preteklosti, da mora Avstralija ostati bela«. Stališče Avstralije »se je globoko spremenilo. Ni se spremenila stopnja našega zanimanja in sodelovanja v jugovzhodni Aziji, spremenila se je narava tega zanimanja in sodelovanja«. Taka Whitlamova zuna nja politika uživa podporo večine Avstralcev, hkrati je izraz nove samozavesti in ponosa ekonomsko čedalje močnejše Avstralije, ki noče biti več privesek britanske ali ameriške politike ampak išče svojo lastno vlogo in položaj v naglo se spreminjajočem svetu. Izraz tega novega stanja je tudi zavest, da so bila v preteklosti naravna bogastva Avstralije preveč dostopna za vsak kapital, najsi je prispeval k razvoju dežele ali samo ropal njeno bogast vo. Od tod čedalje močnejše prizadevanje, da naj Avstralija učinkoviteje nadzoruje svoja naravna bogastva, pred vsem štirj osnovne energetske surovine: uran, črni pre mog, nafto in naravni plin.
BOŽIDAR PAHOR
V tem obdobju so popravili 100 mostov, 6 glavnih železniških prog in 15.000 km cest, pristanišča in vodne poti v notranjost države pa so usposobili za promet. Največje število tovarn, ki so jih bili premestili iz mest zaradi večletnih ameriških bombardiranj in jih velikokrat skrili pod zemljo, se je zdaj vrnilo na prvotne kraje. Rudniki so v glavnem obnovili delo, prav tako skoraj vse elektrarne, poleg tega pa so zgradili 330 km daljnovodnih omrežij. Bombažnih tkanin so prvo leto miru izdelali 2 milijona metrov več, kot so nameravali. Zakopali so več kot sto kraterjev od ameriških letalskih bomb. V nasipe in jezove so vgradili okrog 10 milijonov kubičnih metrov kamenja in popravili skoraj celotno namakalno omrežje. Kljub velikanskim in uspešnim medvojnim prizadevanjem, da bi izšolali čim-več otrok, je v tekočem šolskem letu v šolskih klopeh celo za 6 odstotkov več otrok kot pred letom dni.
Naše novosti v Brnu
Na sejmu od 20. do 28. aprila tudi okoli 50 raz-stavljalcev iz SFRJ
BEOGRAD, 4. aprila (Tanjug) — Mednarodni sejem blaga za široko potrošnjo, ki bo od 20. do 28. aprila v Brnu, bo tudi letos prikazal precej izdelkov Jugoslovan skih proizvajalcev.
Na približno tisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora ho okrog 50 proizvodnih m trgovskih organizacij prikazalo, .izdelke iz tek£til& konfekcijo, izdelke i?, usnja in PVC materialov
V skupini na j večjih raz-stavljalcev so Jugotekstil in Slovenijales iz Ljubljane, Jugodrvo in Progres iz Beograda, Elektronska industrija Niš, Rade Končar, Derma. Sipad in drugi, ki bodo predstavili tudi novosti jugoslovanske pohištvene indù strije, industrije radijskih in TV aparatov, električnih naprav, aparatov za gospodinjstvo in keramičnih izdelkov.
Vsi ti uspehi so omogočili, da je severnovietnamska narodna skupščina sprejela velikopotezen, vendar realističen načrt za obnovo in graditev v letošnjem in prihodnjem letu, tako da bi z letom 1976 lahko začeli uresničevati drugi petletni načrt države in da bi bilo to delo oprto na trdno gospodarsko podlago. Predvidevajo, da bo proizvodnja v industriji m obrti letos za 21 odstotkov večja kot lani, v kmetijstvu za 16 odstotkov, obseg transporta naj bi se povečal za 34, investicije v kapitalno ekonomsko graditev in kulturo pa za 50 odstotkov. Ključne industrijske panoge — strojegradnja, industrija premoga, elektroenergija, železa in jekla, lesna industrija, gradbeništvo, lahka in živilska industrija — naj bi še zlasti izrazito napredovale. Sicer pa naj bi se skupna vrednost proizvodnje pove čala v primerjavi z doslej rekordnim letom 1965 za 21 odstotkov, narodni dohodek za 14, vrednost industrijske
Bazeni prodani vnaprej
Zagrebški »Juvent« podpisal 5-letno pogodbo z »Molom«
ZAGREB, 4. aprila. V zagrebškem podjetju »Juvent« montirajo stroje in opremo za proizvodnjo bazenov iz poliestra, kar Je prva industrijska produkcija te vrste v naši državi.
t;.‘	>•;	u)J|M»m
Zagrebški »Juvent« je namreč minuli mesec sklenil petletno pogodbo z za-hodnonemško firmo »Mol« iz Solingena in se s tem obvezal da bo do konca leta 1974 'Vdelal 325 bazenov iz poliestra.
Proizvodnja bazenov iz poliestra je že vnaprej prodana kupcem v Zvezni republiki Nemčiji, Svici in Španiji.
m obrtne proizvodnje za 42, kmetijstva za 16, transporta za 81 odstotkov, celotni znesek kapitalnih investicij pa za 3,4-krat. Predvidevajo, da bodo letos 85 odstotkov državnih investicij vložili v proizvajalne panoge. Izvoz naj bi v primerjavi z lanskim letom narasel za 31 odstotkov.
Tako hiter razvoj in visoka stopnja rasti bo nedvomno omogočila tudi večje število strokovnjakov. Število tistih, ki se bodo izšolali letos — gre izključno za tehnične strokovnjake — znaša 110.000
Tako ima socialistična demokratična republika Vietnam hkrati s prizadevanjem za ponovno združitev severa in juga pred sabo celo vrsto nujnih velikih in težavnih nalog. Tisto, kar so storili v prvem letu po podpisu pariških sporazumov, oziroma tisto, kar so s tolikšnim uspehom opravili v prvih mesecih letošnjega leta na vseh področjih, je poroštvo in potrdilo, da si lahko obetajo še večje uspehe.
Vrednost del našega podjetja v Masratu 65 milijonov dolarjev
TRIPOLI, 3. aprila (Tanjug) — Naše podjetje Ivan Milutinovič je v Masratu, 22o km vzhodno od Tripoli-ja, začelo graditi novo pristanišče. Jugoslovansko podjetje bo v Masratu zgradilo doke, ki bodo lahko hkrati sprejeli 16 ladij, dalje skladišča in administrativna poslopja. Vrednost del, ki jih bo opravilo jugoslovansko podjetje, znaša okrog 65 milijonov dolarjev.
Z zgraditvijo tega pristanišča hoče Libija razbremeniti zelo zasedeno pristanišče v Tripoliju in omogočiti večji izvoz iz svoje juža» province Fezan.
Od našega posebnega poročevalca
NEW DELHI, aprila — Združeni narodi so~letošnje leto razglasili za Jleto prebivalstva« ~7n prva uradna konferenca na meddržavni ravni, po-svečena temu vprašanju, ki bo letos avgusta v Bukarešti, dokazuje, da je konirola rojstev skupaj z onesnaževanjem okolja postala uradna skrb sve-'tn Toda v Aziji, posebej v Indiji in 'na Kitajskem, traja leto prebivalstva že dolga leta.
Indijske statistike govorijo, da zdaj živi v Indiji 580 milijonov prebivalcev. Kitajski predstavnik v komisiji OZN za prebivalstvo pa je nedavno izjavil, da je Kitajcev »nad 700 milijonov«. To pa lahko pomeni 700 do 830 milijonov, zakaj oba podatka sta »uradna«: prvega je da io eno kitajsko ministrstvo, drugega pa drugo kitajsko ministrstvo.
Azija je gotovo tista celina, ki je najprej začela razmišljati o kontroli rojstev. Točneje: elita v azijskih deželah je začela razmišljati o tem vprašanju V Indiji so se intelektualci najprej zdramili in so na temelju maltuzi-lanskih napovedi razmišljali o teh vpra-gani ih že v dvajsetih in tridesetih letih Toda kakršno koli »klinično« razpravljanje o tej zadevi v tistih časih je bilo za vse razen za razumnike, tabu. Dandanes govorijo v oddajah, ki jih poslušajo tudi nepismeni po tranzistorskih sprejemnikih, o pilulah, materničnih vložkih in drugih kontracepcijskih posegih vštevši stenh-zacijo prav tako neprisiljeno kot o negi dojenčka.
Ko so v Sri Lanki, takratnem Cejlonu, začeli uporabljati prašek DDT, se je v enem samem letu zmanjšala smrtnost za 40 odstotkov. Toda veselje nad tem »čudežem« se je naglo pomračilo, ko so ljudje spoznali, da ima zadeva tudi drugo plat: 40 odstotkov življenj je bilo rešenih, toda to pomeni hkrati 40 odstotkov več ljudi, ki bi bili sicer umrli »po narav-ni poti«. Zato je treba zmanjšati število rojstev. Toda kako?
V Indiji so začeli kampanjo za na črtovanje družine že v začetku petdesetih let, začenši s prvim petletnim planom. Država je dala tiskati domiselne plakate in brošure, izdelali so propagandno gradivo, začeli ustanavljati centre za načrtovanje druži-
ne in ponujati vsakomur kontracepcijska sredstva zastonj.
Z vsakim naslednjim peUetnim pia nom so se ta prizadevanja večala. Četrti petletni plan je posebej pou darjal sterilizacijo in zastavil nalogo »čimprej« zmanjšati število rojstev na 25 od tisoč s 40 od tisoč leta 1961. Toda sredi leta 1972 je bila stopnja rojstev še vedno 37,1 od tisoč.
Poglavitne ovire
Leto dni pozneje so se začele finančne težave. Zaradi čedalje hujše gospodarske krize je indijska vlada zmanjšala sredstva za izvajanje raznih programov načrtovanja družine. To se je zgodilo v času, ko so se začeli kazati prvi resnični uspehi na tem področju. Ministrstvo za zdravstvo in načrtovanje družine je ocenilo, da zajadi zmanjšanih finančnih sredstev do leta 1974 ne bo mogoče znižati števila rojstev na 32 od 1000 in do leta 1981 na 25 od Usoč. Če se bo prebivalstvo množilo po isti stopnji kot leta 1973, se bo sedanjih 580 milijonov prebivalcev podvojilo v 31 letih.
Toda kako prepričati dostikrat nepismenega moža in ženo, da je v njuno in splošno korist, če omejita število otrok? Z grafikoni ekonomistov in apokaliptičnimi grožnjami uerno-grafov, v kakšni kaši bo svet leta 2000? S parolami? S pridigami o »kvaliteti življenja«? Matere z otroki v naročju, ki so se že ob dveh zjutraj postavile v Colombu pred pekarnami v vrsto, zanima kvečjemu »kvantiteta« kruha, ki ga bodo dobile za svojo družino po trikrat višji ceni kot pred pol leta, kakor pravi neki sodelavec OZN pri izvajanju programa »leto prebivalstva«.
Skratka, treba je najti oziroma ustvariti »motivacijo« — kot so mi govorili indijski planerji — ustvariti nagib v človeku, da bo SAM hotel imeti manjšo družino. Če pride nosečnica v kliniko prosit, da bi ji odpravili plod — za abortus v Indiji praktično ni zakonskih ovir — je že »motivirana«. Taki ženski ni potrebno več dokazovati prednosti manjše družine. Treba jo je le poučiti in ji omogočiti, da bo v prihodnje znala preprečiti spočetje.
V Indiji so prišli do spoznanja, da je nekaj pomembnih razlogov, ki tudi pojasnjujejo odpor do načrtovanja družine: potreba po delovnih rokah v kmečkih družinah; potreba po
Prispevek s poti
Azija v letu prebivalstva
V človeku je treba vzbuditi nagib, da bo sam hotel imeti manjšo družino
otrokih, ki naj bi prispevali k skupnemu zaslužku kmečkih in nekmeč kih družin; potreba po sinovih, ki naj bi starše preživljali v starosti, in strah pred smrtnostjo otrok, ki sili starše k temu, da imajo več otrok. Tudi prezgodnje poroke, premajhna izobrazba, podrejen položaj ženske — vse to vpliva na to, da se ljudje teže odločajo za načrtovanje družine.
Predsednik Mao je govoril, da je zelo dobro, da ima Kitajska dosti prebivalcev, toda morda si m mislil preveč prebivalcev. V zadnjih letih so se kitajski voditelji zavedeli, da jih ima morda le preveč, in so sprožili ob sežno kampanjo za zmanjšanje števila rojstev, ki jo še vedno vodijo v zdravstvenih ustanovah, šolah m po partijski organizaciji. Tako kot v Indiji tudi Kitajci zastonj delijo kontracepcijska sredstva, ustanavljajo klinike za kontrolo rojstev ter vzgajajo mladino v šolah in delavce po tovarnah. Posebej pozivajo mlade ljudi, naj počakajo s poroko: ženske do 25 leta, moški do 29. leta. Tudi sterilizacija in abortusi so del te kampanje, ki naj bi po besedah ču En Laja do leta 1980 pripeljala do samo 1,5-odstot ne letne stopnje rasti prebivalstva.
Poudarek na poznih porokah je tembolj pomemben, ker bi se z izva janjem te politike izključile najbolj rodne starostne skupine žensk. Hkrati s to politiko poskuša politično vodstvo izkoreniniti starodavne kitajske ženi-tovanjske običaje z nevestino doto
in zgodnjimi porokami vred. Kitajsko časopisje obsoja »zle običaje, podedovane od stare družbe, po katerih je ženska zgolj blago v poslovni kupčiji«.
Toda v nečem se kitajska politika kontrole rojstev razločuje od indijske. Kitajska ima širna območja — predvsem v Tibetu, Sinkiangu in drugod ob meji s Sovjetsko zvezo — ki so redko naseljena. Peking tam nima namena izvajati politike kontrole rojstev. Z naseljevanjem in drugimi prijemi poskuša povečati število prebivalstva v teh delih Kitajske.
Toda vprašljivo je, ali se bo kitajskemu vodstvu posrečila tako zapletena in kočljiva dvojna operacija: zavirati število rojstev v enih delih Kitajske in jih pospeševati v drugih.
»Kitajska vlada se sicer globoko zaveda, kolikšno nevarnost pomeni populacijska eksplozija zdaj, ko je učakalo najbolj rodno obdobje še več mladih žensk iz obilne »setve« po letu 1949, toda predvsem mlada kmetica je zdaj spričo zdravstvenih ustanov, raztresenih po vsej Kitajski, spoznala, da lahko doseže, kar je bilo nedosegljivo njenim babicam — zdaj je prepričana, da bo po vsaki nosečnosti rodila zdravega dojenčka, ki bo kre pak učakal zrela leta. Temu Oiolo-škemu imperativu se bo morda teže upirati kot pekinški propagandi za izvajanje kontrole rojstev,« meni hong konški tednik »Far Eastem Economie Review«.
Preden je generalni sekretar OZN U Tant odšel leta 1971 s svojega položaja, je takole povzel svoje svarilo svetu: »Ne želim, da bi moje besede zvenele preveč dramatično, toda iz podatkov, ki jih imam kot generalni sekretar, lahko sklepam samo to, da imajo članice OZN morda še deset let, da poravnajo stare prepire in stopijo v svetovno družabništvo, da bi omejile oborožitveno tekmo, izboljšale človekovo okolje, preprečile eksplozijo prebivalstva in pospešile prizadevanja za razvoj. Ce v prihodnjem desetletju ne bo prišlo do takega svetovnega družabništva, se zelo bojim, da bodo problemi, ki sem jih omenil, dosegli tako ogromen obseg, da jih ne bo mogel nihče obvladati.«
Ni mogoče trditi, da bi bile njegove besede pretresle svet, čeprav je bil takrat že skovan izraz »eksplozija prebivalstva« Danes pa vendarle že vsi govorijo o tem problemu in predlagajo najrazličnejše rešitve in — kritizirajo. Najbolj številne so kritike na račun politikov, češ da so se predolgo izogibali temu vprašanju, da niso dajali dovolj denarja za preprečevanje rojstev, da so vtikali glavo v pesek in podobno. Toda med temi kritikami je en očitek, ki še posebej bode in razburja predstavnike dežel v razvoju s številnim prebivalstvom.
Ta očitek se posplošeno in poenostavljeno glasi takole: ko se tako naglo razmnožujete, mislite malo na to, da so sredstva na zemlji omejena. Ustavite naraščanje prebivalstva v svoji deželi, sicer nas bo vseh konec.
Kdo več sne?
Pri ljudeh, ki razmišljajo o tem problemu ali si prizadevajo za zmanjšanje rojstev, sem čutil strah žara di takega položaja. Ni jim bilo oreba govoriti, kako omejena so sredstva za življenje, predvsem v njihovi lastni državi. Tudi niso dostikrat varčevali s kritiko lastnih ustanov in po litikov. Toda z jezo in nejevoljo so odgovarjali na očitek o »odjedanju svetovnega hlebca«, predvsem kadar ta očitek leti od Američanov in drugih »sitih« narodov. Mar ZDA, ki imajo samo nekaj nad 200 milijonov prebivalcev, ne »pojedo« štirideset odstotkov svetovnega hlebca kruha?
Bivši urednik revije »The Asian« Tarzie Vittachi, ki zdaj dela za Združene narode v letu prebivalstva, takole osvetljuje to zadevo:
»Skrajneži, ki zagovarjajo mnenje, da bi spričo omejenosti sredstev za življenje na zemlji morale države z naglo rastočim prebivalstvom (kot so Indija, Indonezija in Filipini) ukrepati za zmanjšanje pritiska na svoje omejene možnosti, samo povzročajo hudo kri, ker se ne zavedajo, da šesti ali sedmi otrok Bengalca, Indonezijca ali Filipinca porabi samo delček Ustih dobrin, ki jih porabi pm otrok prebivalca Kalifornije ali Zvezne republike Nemčije. In če ljudje, ki zagovarjajo tako mnenje in ka'erih otroci se rodijo v družini s tremi avtomobili v garaži in omrežjem desetpasovnic, niso pripravljeni nekolikanj skromneje živeti, da bodo imeli samo dva avtomobila v garaži in šestpasovnice in tako omogočili Indonezijcu, da bo imel enopasovnico, se njihov argument razblini.«
V pogovorih sem slišal še ostrejša mnenja na račun enostranskih očitkov bogatih revnim. Števila rojstev ni mogoče zmanjšati samo s prizadevanji ene države ali skupine držav ampak s prizadevanji in pomočjo vsega sveta, predvsem razvitega, ker ključ za rešitev tega vprašanja tiči v stopnji razvitosti in naglici, s katero se določeno območje razvija.
Zdaj je že dovolj statističnih dokazov za to, da se število rojstev manjša z večanjem dohodka. Tudi izobrazba pomembno vpliva na kontrolo rojstev. Ko se je na Japonskem, v Hongkongu, Singapuru in Tajvanu in drugod povečeval dohodek na prebivalca, je začelo število rojstev upadati. Danes je že skoraj dokazan pojav, in če razviti del sveta resnično misli, kar govori o eksploziji prebivalstva na svetu — pravijo v Aziji — naj nam izdatneje pomaga, da se bomo hitreje razvijali.
Toda najbolj »izviren« predlog je lani sprožil profesor susseške univerze John Postgate. Predlagal je, da bi izdelali pilulo, ki bi zagotovila, da bi se rodili samo otroci moškega spola. S tem predlogom je najbrž hotel ubiti dve muhi na en mah: šte-vilo delovnih rok bi se povečalo, a število rojstev bi nedvomno upadlo. Seveda je vrli profesor namenil svoj predlog deželam v razvoju, čeprav se po Londonu in drugih britanskih mestih tudi gnete preveč ljudi. Vendar v Bukarešti tega predloga gotovo ne bodo obravnavali, ker bi si sicer svet nakopal na glavo drugačno eksplozijo.
Božidar Pahor
PRIMORSKI DNEVNIK 6
IZBOR IZ DELA
6. aprila 1974
Novi kilovati iz Tuzle
Stekla je TE Tuzla IV z 200 MW inštalirane moči
TUZLA, 3. aprila — Sinoči ob 21.45 je TE Tuzla IV. proizvedla prve kilovate električne energije in s tem začela poskusno obratovati. Inštalirana moč četrte faze je 200 megavatov. Celokupna letošnja proizvodnja 600 milijonov kilovatnih ur električne energije bo dobavljena SR Hrvatski, ki je s 50 odstotki investirala v ta objekt. _
H. MUHAMER AGIC
Spet
izvoz
mesa?
Iščemo možnosti za prodajo mesa na novih tujih trgih
LJUBLJANA, 3. aprila — S prvim aprilom je prenehala veljati prepoved uvoza mesa v države evropske gospodarske skupnosti, kar pomeni, da lahko Jugoslavija spet izvaža meso v Italijo ka mor ga sicer največ izvažamo.
Kljub tej sprostitvi uvoza pa prodaja mesa v države EGS teče slabo, so povedali pri Grudi, enem največjih izvozni kov mesa in živine. Baje je v zvezi z izvozom precej tehničnih ovir, razen tega pa so v EGS na novo določili tudi zaščitne carine, ki so precej večje, kot so bile pred prepovedjo uvoza.
še vedno pa ni stekel izvoz žive živine. ZIS je načelno pristal na izvoz 10.000 glav živine, vendar uradnega dovoljenja izvozniki še niso dobili, razen tega pa na področju EGS izgubljamo tržišče, saj se ponudba žive živi ne iz vzhodnoevropskih držav (Madžarska, Romu nija, Bolgarija in Polj ska) vedno bolj povečuje.
Sicer pa so razmere na domačem trgu v glavnem nespremenjene. Ponudba živine m mesa se namreč kljub odkupu zvezne direkcije za rezerve ni zmanjšala. Zato v okviru zveznega živinorejskega sklada (STOPO) iščejo tudi druge možnosti plasmane tržnih viškov me sa. Tako je nekaj skupin naših strokovnjakov obl skalo pr jateljske države (Egipt, Libijo, Kuvajt, Kubo in še nekatere), kjer se pogovarjajo o možnostih proda e mesa na njihovo tržišče.
RAJKO OCEPEK
Pesem združuje
V soboto bo v Kobaridu sklepna revija primorskih pevskih zborov — Na letošnjih nastopih 63 pevskih zborov
KOBARID, 5. aprila. V soboto ob 20. uri bodo z nastopom osmih pevskih zborov s Primorske in zamejstva končali letošnjo peto revijo »Primorska poje«, ki pomeni nastop zborovstva primorsko-zamejskega kulturnega prostora. Letos se ga je udeležilo kar 63 pevskih zborov.
Nastope v Trstu, Vipavi, Gorici, Dobrovem, Ilirski Bistrici, Divači in sobotni nastop v Kobaridu sta ob sodelovanju in pomoči ZKPOS, kulturne skupnosti iz Kopra, Nove Gorice, Ajdovščine, Postojne in Sežane pripravila združenje pevskih zborov Primorske in Slovenska prosvetna zveza iz Trsta.
V zadnjih petih letih se je na številnih odrih Primorske zvrstilo vsako leto povpreč-
no 150o pevcev, ki so tako utrdili prepričanje, da je zborovsko petje najbolj živa 1 j ud sko ^prosvetna	zvrst in
mobilizacijska sila za narodno življenje Slovencev v Italiji. Zborovsko petje je živo med primorsko-zamejskim ljudstvom. Na prvem srečanju pred petimi leti, ki je bilo v Kopru, se je zvrstilo 49 zborov, med njimi 24 iz zamejstva in 25 iz matične domovine. Vsakoletne množične
manifestacije v okviru »Primorska poje« predstavljajo uspešno mobilizacijsko silo za narodno življenje, ki ima v tem trenutku še posebno mesto pri utrjevanju narodnostne zavesti v zamejstvu.
Zadnjega letošnjega srečanja se bo v Kobaridu udeležilo osem zborov. Tokrat se bodo predstavili; mladinski mešani zbor iz Mirna, moški zbor »Janko Premrl-Vojko« iz Dvorij nad Izolo, moški zbor »Srečko Kosovel« iz Ronk, ženski zbor iz Postojne, mešani zbor iz Divače, moški zbor iz Mirna, moški zbor iz Postojne in moški pevski zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine.
PETER POTOČNIK
100 let vlaka na Kosovu
Osrednja proslava 15. aprila — dneva železničarjev — bo v Prištini
BEOGRAD, 4. aprila (Tan jug) — Letos bo tradicionalna proslava 15. aprila — dneva železničarjev — v Prištini v počastitev stoletnice prve železniške proge na Kosovu. Proslava se bo začela 13. aprila » Prištini ob začetku remonta ibarske magistrale, potem pa bo slovesna akademija. V tridesetih železniških središčih bodo ob proslavi prikazali filme o gradnji proge Beograd—Bar.
Znati izvažati glasbo
Oktet Gallus je pel v Krakovu, Varšavi in Gdansku — Lep uspeh v okviru kulturne izmenjave — Vprašanje, ki se nanaša na tuje glasbene razmere
Oktet Gallus se je pred i koncertnega gostovanja po dnevi vrnil z enotedenskega | Poljski. Pot je vodila od Krakova, stare poljske prestolnice, preko Varšave do prav-tako starodavnega, jantarske-ga Gdanska. Pripraviti ugoden glasbeni vtis v deželi, ki je danes glasbenoustvarjalna velesila, je bila nezavidljiva popotnica vokalni skupini malega naroda. Naši »petelini« so slavnega Jakoba Petelina imeli s seboj kot varnega in zanesljivega zaščitnika. Prav zares se jim je tako vsestransko obnesel, da bi ga lahko priporočili vsem drugim pojočim Slovencem, predvsem pa onim, ki preko narodnostne meje kupčujejo s tujim glasbenim blagom.
Vrsta drugih del slovenskih in jugoslovanskih skladateljev je bila sprejeta ponekod bolje drugod nekoliko bolj rezervirano, predvsem pa ne enodušno in večdimenzionalno kot Gallusova. V kratkem zapisu se ni moč zaustaviti ob bistvenem delu pevskega ali pa sploh glasbenega izvoza, se pravi, izbiri dei in oblikovanju koncertnega sporeda. Vsekakor te" Vredno, posebej pa potrebno poznati glasbeno-kuitumo raven dežeie, - v katero potujemo, za tem pa še vedeti, kakšni vrsti poslušalcev se bo skupina predstavila.
Našega okteta koncertni program je bil oblikovan v tn dele: najprej 8 Gallusovih skladb ( različni kompozicijski načini: polifonija, ho-mofonija, dvozborje), sledila so dela Ipavca, Maška, Srebotnjaka, Merkuja in Kogoja slavni Requiem (zgoščen in izvajalsko tehnično ter in terpretacijsko zahteven). Po slednji del sporeda je zajema iz folklorne zakladnice, ki so jo zastopali avtorji iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Makedonije.
Krakovski koncert se je odvijal v glasbenem ambi-entu, v dvorani Floxianka (glasbenega liceja) Poslušal-
Gneča
na
Brniku
Sredi turistične sezone preusmeritev letal iz Zagreba na Brnik
BRNIK, 3. apr. — Na brniškem letališču bo poleti huda gneča. Nanj bodo na mreč med 24. junijem in 26 avgustom preusmerili promet z zagrebškega letališča, ki ga bodo zaradi povečevanja in obnove začasno zaprli.
Na Brniku se pospešeno pripravljajo na povečani promet. Razširili bodo ploščad za letala in do nje priključno stezo, povečali skladišče za gorivo in parkirne pro stoie, nekoliko preuredili letališko zgradbo in drugo Okrepili bodo carinsko n mi-Učniško službo, kolektivu le-taljšča pa bo priskočilo na pomoč tudi blizu sto ljudi. z zagrebškega letališča tn podjetja JAT.
Poleti bo na Brniku pri stajalo po 40 do 60 letal na a»n ob konicah pa do 10 na uro V juliju in avgustu je š o lani čez brniško letališče 120 000 potnikov, letos pa ra čunajo, da jih bo v tem ob d< bju več kot 300.000. Tolik ši •: število potnikov bodo z omenjenimi povečavami m okrepljeno službo na Brniku tudi zmogli, hkrati pa opozarjajo, da zaradi hude gne če utegnejo nastati zamude au pa bodo usluge nekoliko siabše.
LADO STRUŽNIK
c1 so bili povečinj mladi pevci, študentje glasbe. Kar po-
Univerza
v Črni gori
Ustanovitev univerze v Titogradu zelo pomembna pridobitev
TITOGRAD, 2. apr. (Tanjug) — V Titogradu so danes slovesno podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi prve univerze v Črni gori. Najmlajšo univerzo v naši državi bodo sestavljale ekonomska, tehnična in pravna fakulteta, zgodovinski inštitut, inštitut za biološke in /medicinske raziskave ter kmetijski inštitut s sedeži v Titogradu, višja pomorska šola v Kotoru in pedagoška akademija v Nikšiču. Ustanovitev univerze ▼ Titogradu je ena najvažnejših pridobitev Cme gore, saj so s tem ustvarjeni pogoji za hitrejši in bolj vsestranski gospodarski, kulturni ter skupni razvoj te republike.
BERITE REVIJO
IÌWI
žirali so ubrano izvajanje 8 pevcev. Na koncu so morali dodajati.
Varšavsko glasbeno življenje je bogato, odvija se v različnih zvrsteh in prostorih; na komornem področju tudi v gradiču, kjer domuje Društvo Predericha Chopina. Vsako nedeljsko dopoldne so solistični koncerti, med tednom ' tudi; posebno urejeni prostori, majhen muzej, omogočajo med drugim organiza-cijii glasbene mladine, da izvaja svojemu cilju namenjene akcije. Oktet Gallus je v tem gradiču pel v izredno akustični dvorani in v očitno zadovoljstvo poslušalcev.
Gdansk je bil končni cilj gostovanja. Obmorsko, baltiško mesto je dom gostiteljev, akademskega zbora me-dioimcev, ki je bil v okviru meddržavnega kulturnega sodelovanja lani septembra gost okteta Gallus in je imel koncerte v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu in Kopru. Po naporni vožnji, se morajo Gallusovci truditi, da pokažejo človeško in pevsko zmogljivost. V restavriranem rotovžu jim pesem teče, obenem pa tudi znoj, ko jih osvetljuje, jim suši grla televizijska svetloba. Vendar na trud pozabijo, ko izvedo, da so Gallusova dela in njih izvajalci programirani v po sebni oddaji za poljsko TV (v barvah). 2e med izvajanjem so dobili od poslušalcev dovolj močne znake, da je njih petje prineslo zadovoljstvo. Poseben, slučajen dogodek je pripravilo rotovško zvonjenje (večglasni koralni najjev), ki je prekinilo začeto pesem; vendar so se zvonovi oglasili tudi v trenutku, ko je v pianisimiu izzvenela Karla Pahorja Pa se sliš Gdanskim so se torej pridružili šentviški zvonovi.
MARJAN GABRIJELČIČ
Letališče Maribor
Skupščina občine Maribor je ustanovila podjetje letališče Maribor v ustanavljanju in mu zagotovila denar za začetek dela — Poroštvo za kredite
MARIBOR, 4. aprila. Danes je mariborska občinska skupščina razpravljala o pripravah na graditev letališča v Mariboru. Predsednik pripravljalnega odbora dr. Danilo Požar je med drugim poudaril, da so predstavniki gospodarstva podprli zamisel o graditvi letališča kot gospodarsko utemeljeno in koristno za celotno severovzhodno Slovenijo.
V pogovorih z avstrijskimi predstavniki so ugotovili, da bi bili poleti z mariborskega letališča na Jadran za avstrij ske potnike za 40 odstotkov cenejši kot z graškega letališča.
Mariborska občinska skupščina je ustanovila podjetje letališče Maribor v ustanavljanju in zagotovila temu podjetju za ustanovitev in začetek dela 1 milijon dinarjev brez obveznosti vračanja. Skupščina občine je prevzela
Zastava: staro z novim
Na beograjskem salonu bodo predstavili fiat 132 in dve ladi
KRAGUJEVAC, 4. aprila (Tanjug). Na trmajstem beograjskem avtomobilskem salonu, ki bo od 15. do 21. aprila, se bo kragujevaška Crvena zastava pojavila s celokupnim asortimanom potniških in tovornih vozil. Čeprav definitiven spisek raz-stavkov še m znan, se Je zvedelo, da bo Zastava predstavila na 5.500 kvadratnih metrih okoli 30 različnih vozil. Razen 101, 750 tn 1300, naših starih znancev, pričakujejo, da bo Crvena zastava prvič razstavila »fiat 132« z motorjem, ki ima 1600 kubikov. Ta avto bodo sestavljali v Zagrebu. Beograjski avtomobilski salon bo imel še eno premiero. Na osnovi pogodbe o industrijskem sodelovanju s SZ bodo predstavtli »lado lux special« in lado familiare«, ki bosta pmč, tako obljubljajo, zapeljali na naše ceste maja.
Naši zidarji v Lagosu
LAGOS, 3 aprila (Tanjug) — Stalni sekretar nigerijskega ministrstva za javne posle George Ige in pomočnik generalnega direktorja beograjskega Energoprojekta Boža Mitrovič sta v Lagosu podpisala pogodbo, s katero je dokončno sprejet sporazum o gradnji velikega sejmišča v Lagosu. Podpisu je prisostvoval tudi veleposlanik SFRJ v Nigeriji Aleksander Božovič.
Vrednost del, ki jih je Energoprojekt dobil v hudi konkurenci z več znanimi tujimi družbami, znaša okoli 70 milijonov dolarjev.
i tudi poroštvo za kredite za j izgradnjo letališča, ki jih bo najelo podjetje letališče Maribor v ustanavljanju. Letališče Maribor v ustanavljanju pa se mora zavezati, da bo končalo pogovore o udeležbi zvezne uprave civilnega letalstva in JLA pri graditvi letališča in v obojestransko zadovoljstvo uredi vprašanje delovanja letalskega centra Maribor, za kar preskrbi sredstva podjetje oziroma ustanovitelj v okviru njihovega današnjega proračuna.
V tem času bo štafetna palica, ki jo je tokrat izdelal akademski kipar Toma An-drejevski, prepotovala tisoče in tisoče kilometrov ter obiskala na stotine delovnih or ganizacij, šol in drugih kolektivov.
Makedonski mladinci si bodo pet dni podajali štafetno palico, 11. aprila pa jo bodo predali srbski mladini. Od 16. do 20. aprila se bo karavana mladosti zadrževala na Kosovu, potem se bo napotila v Cmo goro, od koder se bo po dobrih 4 dneh ponovno vrnila v Srbijo. Vojvodinska mladina bo štafeto prevzela
Po sprejetih smernicah o poslovni politiki naj bi železnica omogočila večji obseg prevoza, smotrnejše izkoriščanje vseh zmogljivosti, bolj kakovostne prevozne storitve, zmanjšanje stroškov poslovanja in povečanje dohodka na železnici.
V skupni zmogljivosti vie ke jugoslovanskih železnic pride od maja letos na elek trične in dizelske lokomotive 87,4, na parne lokomotive pa 12,6 odstotka; železnica Je
Občinska skupščina Maribor je določila tudi novo turistično takso, ki znaša v hotelih 4 dinarje od nočitve, v kampih pa tri dinarje od nočitve.
Odborniki so dali soglasje k višjim cenam za tarife tržne uprave na tržnici ter k višjim cenam vode. Od prvega odčitanja vode v aprilu bodo vsi porabniki vode v Mariboru in gospodinjstva v Rušah in Sentilju-Ceršaku plačali 2,50 dinarja za prostominski meter vode, industrija in obrt
27. aprila, na Hrvatsko pa jo bodo prinesli 30. aprila. 8 maja jo bodo na križišču cest Kumrovec—Senovo prevzeli mladi iz Slovenije, od tod bo skozi Hrvatsko pre šla v BiH, 2 dni pred zaključno majsko svečanostjo na stadionu JLA pa se bo vrnila v Srbijo.
25. maj proslavljamo kot dan mladosti že 18 let, letos pa proslavljamo 30. obletnico štafete mladosti.
Kot je znano, se je misel o Titovi štafeti porodila v Kragujevcu. Iz tega mesta so jo 25. maja 1945 s helikopterjem prepeljali v Za-
namreč nabavila okrog sto dizelskih lokomotiv in pet električnih, ki bodo maja zamenjale 287 parnih lokomotiv.
Z novim voznim redom bo železnica zagotovila ugodnej še pogoje za prevoz potnikov na daljših relacijah, zlasti v poslovnih vlakih, ki povezuje jo gospodarski» politična in kulturna središča v državi, ter v mednarodnih in turističnih vlakih. Za zboljšanje pot niškega prometa bodo število
v Rušah 2,60 dinarja, industrija in obrt v Sentilju-Ceršaku pa 4 dinarje za vsak prostominski meter vode. Direktor mariborskega vodovoda Tone Dobrajc je dejal, da želijo s povečanjem cene vode zagotoviti Mariboru zadostne količine pitne vode.
MARJAN KOS
•••••••••«
Berite
^Primorski
dnevnik"
greb in jo tam izročili tovarišu Titu. Potem so jo sprejeli po vsej državi in zdaj vsako leto obide vse naše republike m pokrajine. V njej se skriva nešteto želja, da bi vsak mlad človek, ki Jo ima v rokah, prisrčno stisnil roko človeka, ki je ves čas vodil naše borce na slavni poti revolucije ter jih pripeljal do svobode.
Titova štafeta je postala štafeta mladosti leta 1956, ko je predsednik Tito izrazil željo naj 25. maj postane dan mladosti, praznik mladih, prikaz njihovega duhovnega in telesnega razvoja.
motornih vlakov povečali za 22, v načrtu pa je tudi obnovitev precejšnjega dela voznega parka v potniškem prometu.
Skupščina skupnosti jugoslovanskih železnic je na današnji seji sprejela tudi predlog, da sodeluje pri finansiranju popravila vlaka vrhovnega štaba iz leta 1944 za bližnjo razstavo, ki jo bodo organizirali v Drvarju v okviru proslave 30-ietnice poloma fašističnega desanta na vrhovni štab NOV in POJ. Ta vlak bodo potem razstavili pred Titovo votlino v Drvarju kot eksponat muzeja »25. maj 1944«.
30 let štafete
Štart letošnje štafete mladosti bo 6. aprila v Titovem Velesu — Ideja o štafeti vzklila leta 1945 v Kragujevcu
BEOGRAD, 3. aprila (Tanjug). Od trenutka, ko bo 6. aprila kvalificiran kovinarski delavec Lazar Sirkovski iz Titovega Velesa prvi ponesel štafeto mladosti, pa do trenutka, ko jo bodo 25. maja, ob dnevu mladosti, slovesno izročili tovarišu Titu s toplimi čestitkami za rojstni dan, bo minilo natanko 47 dni in pol.
Skupščina skupnosti JŽ je sprejela smernice o poslovni politiki in novi vozni red — Več poslovnih vlakov
BEOGRAD, 3. aprila (Tanjug). Skupščina skupnosti jugoslovanskih železnic je na današnji seji sprejela smernice o poslovni politiki in novi vozni red, ki bo po sklepih evropske potniške konference veljal od 26. maja 1974 do 31. maja 1975.
Pomorsko gospodarstvo
Pod tujimi zastavami
Bosta ladjedelništvo in trgovska mornarica našla skupen korak?
Velika večina v naših ladjedelnicah Izgrajenih plovil ima tuje botre in pluje po svetovnih morjih pod zastavami severnih dežel, Japonske in drugih pomorskih velesil kjer se jim diskretno izogibljejo v tujini kupljene ladje naše trgovske mornarice, ki se tudi na sidriščih domačih pristanišč 'čedalje redkeje ustavljajo. Ladjedelnice in pomorska podjetja že skoraj ce-lo desetletje opozarjajo na nenormalno stanje in trkajo na vrata zveznih teles, da hi našli izhod iz njega.
Zvezni sekretar za finance Janko Smole je pred nedavnim napovedal ukrepe, ki naj bi omogočili, da bodo naše ladjedelnice same gradile ladje za domačo trgovsko mornarico, ki bo morala v pospešeno tekmo s prevozni, ki drugih držav. V začetku so vzbudile njegove izjave precej optimizma, ki pa je kmalu splahnel. Pokazalo se je namreč, da predlagani predpisi še zdaleč ne bodo rešili finančnih m organizacijsko tehničnih ovir za dosego optimalnega sodelovanja med ladjedelnicami in pomorskimi podjetji.
Naše večje ladjedelnice so osredotočene v Hrvaški. Uljanik v Pulju, 3. maj na Reki in splitska ladjedelnica so tehnično usposobljene za gradnjo nekaj deset lažjih, srednjih in velikih ladij na leto. Ob njih pa je ob Jadranu razmeščenih še več manjših ladjedelnic predvsem za remont in popravila ladij, ki prihajajo v naša pristanišča. Okoli 20.000 delavcev v združenem ladjedelniškem podjetju Ja-dranbrod veže nase vsaj še 80.000 zaposlenih v kovinski industriji in drugih predelovalnih obratih; 12.000 jugoslovanskih pomorščakov pa praktič-no ne pozna njihovega dela, saj — če izvzamemo nekaj manjših naročil Ju-golinije pri 3. maju letos in lani — na navezih naših ladjedelnic že zelo dolgo ni bilo njihovih naročil.
V Uljaniku in 3. maju so nam pripovedovali o svojih izkušnjah pri gradnji ladij za tuje naročnike. Ob dobrih kadrih, ki so rasli in se usposabljali s tradicijo jadranskih mest v ladjedelništvu, so dosegli v obeh ladjedelnicah tehnično visoko raven dela. Nekatere ugledne pomorske družbe se celo pretežno ali izključno oskrbu jejo z njunimi ladjami. Postopoma je prišlo med ladjedelnicami tudi do medsebojne delitve dela: Uljanik je prevzel predvsem gradnjo večjih ladij do 400.000 ton nosilnosti, 3. maj in splitska ladjedelnica pa sta se posvetila manjšim in srednjim plovilom. V Uljaniku, kjer so pred kratkim spustili v morje tristoto ladjo, so osvojili med drugim tehnično zelo zahtevno spajanje dveh polovic ladij v morju, ki jo uporabljajo le v nekaterih največjih ladjedelnicah po svetu.
Podatki o izkoriščanju zmogljivosti ladjedelnic so spodbudni. Medtem ko so izročile pred petimi leti tujim in domačim kupcem za okoli pol mi lijona registrskih ton plovil, so izdelale predlanskim že za skoi'^) 1,200.000 ton različnih ladij. Zdaj ima jo zasedene zmogljivosti že do sredine 1976. leta. Z njimi bodo realizirali skupaj 885 milijonov dolarjev. Navkljub tem podatkom pa položaj ladjedelnic ni rožnat. 3. maj je na pnmer sklenil minulo poslovno leto pri por drugmilijardni realizaciji z okoli 35 milijonov dinarjev dobička. Pri Uljaniku je bil dobiček oh skoraj 1.800 milijonih le dober milijon dinarjev. Ladjedelnica »Split« pa je v primerjavi s puljsko le malo na boljšem.
»Vzrok za trenutno zelo zaskrblji-vo stanje je v monetarnih pretresih zadnjega časa,« nam je dejal finančni direktor 3. maja Slavko Turak. »Po nasvetu pristojnih organov smo zadnja leta sklepali pogobde s tujimi kupci v dolarjih. Za dolar smo tedaj prejemali po 17 dinarjev. Z devalvacijo dolarja nasproti nekaterim drugim valutam pa smo se znašli v Škarjah cen med našimi dobavami ter reprodukcijskimi materiali in opremo, ki
jo vgrajujemo na ladje ter kupujemo za marke in jene.«
Medtem ko naše ladjedelnice pos pešeno gradijo plovila za tuje naročnike, pa naša trgovska mornarica izgublja sapo v tekmi s tujimi pomorskimi družbami na odprtih morjih. Glede na geopolitični položaj naše države pa bi bilo lahko drugače. Namesto da smo pristali po tonaži nosilnosti na dvaindvajsetem mestu med državami, ki so udeležene v pomor skem prometu, bi si lahko delili z njimi vsaj eno od prvih deset mest. Po tej poti smo tudi šli v petdesetih letih, ko smo takoj po osvoboditvi v vojni izgubljenih plovil tudi naglo večali zmogljivosti pomorskih podjetij. Potem pa smo postavili trgovsko mornarico v položaj, da Je morala z devizami, ki jih je ustvarjala sama, skrbeti za svoje ladjevje.
Kakšen je položaj trgovske mornarice v naših splošnih gospodarskih gibanjih, bo nemara razvidno iz tehle podatkov: 1963. leta so naše ladje prevozile 54 odstotkov vsega blaga, ki smo ga imeli v trgovinski menjavi po morju; tri leta je padel njegov prevoz na 50 odstotkov; medtem ko
se je v letih 1966 in 1970 skrčil na 26 odstotkov in 1972 leta pristal na petini.
V zadnjem poldrugem desetletju je seveda prihajalo tudi v mednarodnem pomorskem prometu do različnih nihanj in kriz. Ne le naši, tudi tuji pomorščaki so doživljali huda obdobja. Toda zadnje poldrugo desetletje je bilo značilno tudi po uvajanju novih tehnologij v pomorskem prometu. Uveljavljali so se kontejnerski prevozi industrijskega blaga, prevozi nafte v ogromnih tankerjih itd. Pravijo, da se je v kriznih obdobjih treba pripravljati na konjunkture, ki jim nujno sledijo. Pri nas pa je bilo žal tako, da smo zamujali.
Energetska kriza tn usmeritev razvitih dežel k surovinskim virom manj razvitega sveta, napovedano bližnje odprtje Sueškega kanala, naši ener getski načrti — to so elementi, ki glede na politični ugled in zemljepisni položaj naše države obetajo našim pomorcem velika dela — če bodo pripravljeni nanje.
»Napačna je predstava, da mi gra dimo naše ladje v tujini,« sem slišal oceno na reški gospodarski zbornici.«
Dejansko je ne gradimo nikjer, kajti tisto, kar je kupljeno zunaj so pretežno starejše ladje. Tonažo, s katero zdaj razpolagamo, smo dosegli že okoli 1968. leta.« Po podatkih, ki so jih posredovala pomorska podjetja ustreznim organom za planiranje, bo treba zgraditi v prihodnjih šestih letih 21 ladij s skupno 1,600.000 ton nosilnosti. Planirane so povsem sodobne ladje za kontejnerske prevoze ter za prevažanje nafte in njenih derivatov.
Ne le v zainteresiranih podjetjih, marveč tudi v gospodarskih in upravno političnih krogih ugotavljajo, da sta ladjedelništvo in pomorsko gospodarstvo perspektivni panogi tako z vidika prodiranja naše države v mednarodno delitev dela kot tudi ustvarjanja deviznega priliva. Zaradi tega terjata tudi posebno mesto v tekoči in dolgoročni gospodarski politiki dr žave.
Naše ladjedelništvo je trenutno vezano le na sklad za izvoz industrijske opreme in ladij, prek katerega nam daje narodna banka izvozno stimulacijo, ki se giblje od 12 do 24 od-stokov glede na usmeritev izvoza. Prav ta izvozna stimulacija dejansko usmerja ladjedelnice k poslovnim aranžmajem.
»Za nas bi bilo najbolje graditi kakih 40 odstotkov ladij za konverti bilno tržišče ter po 30 odstotkov za klirinško področje in domače potrebe. S tako zemljepisno razdelitvijo in finančno konstrukcijo del bi dosegli najboljše rezultate,« ugotavlja Slavko Turak iz 3. maja. Vendar pa v prihodnjih dveh letih ni pričakovati večjih sprememb v usmeritvi ladjedelnic, ker bodo morale izpolniti že sprejeta naročila za tuje kupce. Kljub temu pa ne gre čakati na sprejemanje ustreznih sistemskih ukrepov, ki naj bi omogočili vsaj delno preusmeritev njihovega dela k domačim kupcem, saj ladjedelnice programirajo svoje delo na daljša obdobja, ker traja včasih praibria ene ladje po leto In več. Po še do konca izoblikova-
nem predlogu naj bi naše ladjedelnice gradile domače ladjevje s tujimi krediti in pod pogoji, ki veljajo za izvoz ladij. Pri sedaj veljavnih sistemskih rešitvah bi sklepale pogodbe s tujimi finančnimi inštitucijami, ki bi takoj ob njihovi dobavi potem dajale ladje našim pomorcem.
Ko so zvedeli za ta predlog, so si tako graditelji ladij kot morebitni kupci že zastavili vprašanje o ceni kreditov. V tujini kupljene ladje dobijo pod sorazmerno ugodnimi pogoji. Običajno jih plačujejo po osem let ob osemodstotni obrestni meri. Krediti v denarju pa so seveda dražji. Niti v ladjedelnicah niti v pomorskih podjetjih pa niso za to, da bi pokrivali nekajodstotno razliko, ki bi nujno šla na škodo akumulacije. Pomorci celo pravijo, da s tako kupljenimi ladjami sploh ne bi mogli v konkurenčni boj na mednarodnem pomorskem tržišču. Zato mislijo eni in drugi, da bi morali v tekoči gospodarski politiki uveljaviti pri gradnji ladij za domače porabnike enako stimulativna merila, kot veljajo za izvoz v dežele v razvoju in ob tem zagotoviti tudi zadostna sredstva v republiškem skladu za financiranje opreme in ladij. Za pričakovano usmeritev dela v ladjedelnicah bi moral ta sklad razpolagati v prihodnjih nekaj letih s 300 do 400 milijoni dinarjev.
Po srednjeročnem razvoju trgovske mornarice bi moralo imeti naše ladjevje že konec prihodnjega leta okoli 3 milijone bruto registrskih ton. Trenutno pa je obstalo pri nekaj nad 1,600.000 tonah. Ali torej lahko računamo, da bo plulo pod zastavami jugoslovanske trgovske mornarice leta 1980 okoli 4 milijone bruto registrskih ton? Bojimo se, da je tudi za največje optimiste ta številka preop-timistična in da bomo še naprej ugotavljali, da moramo odštevati veliko deviz za prevažanje našega blaga po različnih morjih.	(
Lojze Kante
SPORT SPORT SPORT
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 6. aprila 1974
ODBOJKA
ŽENSKA C LIGA
20.00	v Dolini
Breg — Monselice * * *
1. MOŠKA DIVIZIJA
21.15 v Gorici, Ul. Nizza
Dom — Il Pozzo
20.30	v Trstu, telov. Morpurgo
Are Linea — Bor
MOŠKA D LIGA
18.00	v Gorici
Olympia — Ferroni * * *
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
20.00	v Trstu, stadion «1- ma]'»
Bor — Sokol
* * *
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
18.00	v Trstu, stadion «1. maj»
Bor — CUS
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
16.00	v Dolini
Bor — Kontovel * * *
MLADINCI
16.30	na Opčinah
Polet — Radici Arte A * * *
KADETI
16.30	v Trstu, Ul. Caravaggio
Scoglietto — Bor * * *
DEČKI
17.30	v Trstu, Ul. Caravaggio
Bor — CGS
JU'PRI
NEDELJA, 7. aprila 1974
KOŠARKA
DEČKI
10.00	v Trstu, Ul. Montecengio
Lloyd A — Kontovel * * *
11.00	na Opčinah
Polet — Ferroviario
ODBOJKA
2. MOŠKA DIVIZIJA
10.30	v Rocolu
S. Giacomo — Kras • * *
2. ŽENSKA DIVIZIJA
10.30	v Trstu, Ul. Conti
Farit B — Kontovel ..,^v. .
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Križu
Campanelle — Juventina * * *
11.30	v Trstu, Ul. Flavia
Libertas — Zarja * * *
9.45 v Trstu, Ul. Flavia
Inter SS — Breg * * *
15.30	na Proseku
Primorje — Vesna * * «
3.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Gorici
Libertas Montesanto — Mladost * * *
15.30	v Lečniku
Azzurra — Sovodnje
NARAŠČAJNIKI
10.00	na Opčinah
Supercaffè — Union * » »
1030 na Padričah
Gaja — Edera
* » *
10.00	v Križu
Vesna — Inter SS
* * *
ZAČETNIKI
10.30	v Dolini
Breg — Tergeste
PLANINSTVO
2. SPOMLADANSKI IZLET NA VREMŠČICO
7.10 v Trstu, žel. postaja
Prireja SPDT
NAMIZNI TENIS
PRISOTNIH 25 REPREZENTANC
Danes prvi dan nastopov za 9. evropsko prvenstvo
V italijanski reprezentanci tudi Sonja Miličeva
Danes se bo v glavnem mestu Vojvodine Novem Sadu odprl zastor nad 9. evropskim namiznoteniškim prvenstvom, ki bo trajalo do prihodnje sobote, 13. t. m. Jugoslavija bo tako drugič (po EP leta 1960 v Zagrebu) imela v svoji sredi najboljše evropske mojstre bele žogice. Prva srečanja za zeleno mizo bodo na sporedu že v jutranjih urah, medtem ko bo zvečer slovesna otvoritvena svečanost ob prisotnosti pokrovitelja podpredsednika predsedstva SFRJ Mitje Ribičiča.
V	Novem Sadu vlada za EP veliko zanimanje in prireditelji so prepričani, da bo dvorana, ki sprejme do 3.000 gledalcev, v teh dneh nabito polna. Prijavilo se je skupno 25 držav, ki bodo nastopale v moški in ženski konkurenci.
Pri moških so vsa predvidevanja za Švedsko, ki bo branila naslov evropskega prvaka iz Rotterdama leta 1972. Zanimivo je, da so Švedi osvojili zlato kolajno že petkrat zaporedoma in kljub precejšnjemu napredku ostalih kandidatov za najboljša mesta imajo skandinavski reprezentanti, vsaj na papirju, že zagotovljen šesti zaporedni naslov. Jugoslavija pa bo sodeč po zadnjih poprečnih nastopih, s težavo ubranila naslov podprvaka. Resno jo namreč ogrožajo Madžarska, SZ in če škoslovaška. «Plavi» bodo nastopili v nekoliko spremenjeni postavi: poleg veteranov Stipančiča (ki brani bronasto kolajno med posamezniki) in šurbeka, bo tokrat nastopil kot tretji reprezentant Čordaš, ki bo pre vzel mesto Korpe (obesil je lopar «na klin») in Karakaševiča, ki je trenutno v slabi formi.
V	ženski konkurenci brani naslov evropskih prvakinj Madžarska, «outsider ji» pa bi morali biti: SZ, Romunija in švedska. Jugoslovanke, ki bodo nastopile z Jelerjevo in Pala-tinuševo, nimajo visokih ambicij in bi se zadovoljile z uvrstitvijo okoli sedmega, osmega mesta.
Evropskega prvenstva se bo udeležila tudi Italija s svojo moško in žensko izbrano vrsto. Medtem ko imajo fantje dobre izglede za solidno uvrstitev, pa zaostajajo dekleta za večino nastopajočih reprezentanc in bi morala po predvidevanjih obtičati nekje na repu lestvice. Za za-n ejske Slovence pa je važno, da bo nastopila v državni reprezentanci tudi Sonja Miličeva, ki bo skušala skupno z Grecijevo in Saporettijevo priboriti Itahji nekaj zadoščenja v mednarodni areni.	’
Sonja nam je pred odhodom v Novi Sad dejala: «Dobro se zavedam, da je zame in sploh za našo reprezentanco nastop na EP le nagrada, nekakšna formalnost, ker je večina nastopajočih ekip boljša od nas. Ne bi bila iskrena, če bi računala na boljšo uvrstitev. Po manjši krizi v mojih zadnjih nastopih, je zame pozitivno, da sem ostala na seznamu državnih reprezentantk.»
Vprašanje :«To pomeni, da si s svojim položajem v ekipi povsem zadovoljna?»
«Nikakor ne! Hotela bi utrditi svoje mesto v reprezentanci, ki se je malo zamajalo. V Novem Sadu bom zato skušala nabrati čimveč izkušenj in predvsem samozavesti, da bom lahko čim uspešneje zaigrala na državnem prvenstvu v Fiuggiju, ki se bo pričelo 25. t. m.»
KOLESARSTVO
NA DIRKI PARIZ — ROUBAIX
Merckx računa na četrto zmago
PARIZ, 5. — V nedeljo bo na sporedu kolesarska dirka od Pariza do Roubaixa, ki je skupno z italijansko klasično dirko Milan • Sanremo med najzanimivejšimi evropskimi enodnevnimi nastopi profesionalnih kolesarjev. Največ prognoz za zmago so pobrali belgijski kolesarji, in seveda Merckx, ki so v začetku letošnje sezone zelo razočarali. Poleg tega pa bi Merckx z novo zmago potolkel vse dosedanje rekorde.
saj je na tej dirki zmagal že trikrat, kar se je posrečilo tudi nekaterim slavnim kolesarjem, četrtič pa ni uspelo še nikomur zadeti v črno na tem tekmovanju.	
	
Poraz Olimpije	
Košarkarji ljubljanske	Olimpije so
v zadnjem kolu prvenstva zgubili	
včeraj v Beogradu proti	Oveni zvez-
Infili [|	rn
1. — prvi	1 X
drugi	2 X
2. — prvi	X 1
drugi	1 X X
3. — prvi	1 X
drugi	X 1
4. — prvi	2
drugi	1
5. — prvi	1 X
drugi	X 1
6. — prvi	2
drugi	X
di s 128:123. Ljubljančani so se tako uvrstili na šesto mesto s 26 točkami, lahko pa jih prehiti še Radnički FOB, ki bo igral danes.
* * #
PARIZ, 5. — Prvi evropski košarkarski pokal za državne :eprezen-tance bo od 22. maja do 12. junija. Sodelovalo bo šest državnih reprezentanc, med katerimi bosta tudi Jugoslavija in Italija. Turnir bo služil tudi kot kvalifikacija na medcelinsko pokalno tekmovanje, na katerem bodo od prihodnjega leta dalje nastopale po štiri evropske in štiri ameriške reprezentance.
KONJSKI SPORT
NEAPELJ, 5. — Jutri bo na neapeljskem hipodromu Agnar.o letošnja velika nagrada za loterijo v konjskih dirkah. Med največjimi favoriti za zmago je konj Latest Record.
TENIS
BOSTON, 5. — Sloviti teniški igralec Rod Laver se ne bo udeležil letošnjega wimbledonskega turnirja. Avstralski igralec je v Wimbledonu doslej zmagal že štirikrat.
ODBOJKA
DANES ZAČETEK PRVENSTVA 2. ČEANSKE DIVIZIJE
Krasovi fantje upajo na osvojitev prvega mesta
V 1. diviziji pomembno srečanje za Dom
Danes bodo na sporedu prvi spopadi za točke moškega odbojkarskega prvenstva 2. divizije. Prijavilo se je skupno 9 ekip iz tržaške pokrajine, ki so razdeljene v dve skupini po štiri oz. pet ekip. V B skupini nastopajo Kras, Are Linea, Sauro, S, Giacomo in Libertas Rocol B. Ekipe se bodo srečale po dvakrat med seboj, zmagovalca obeh skupin pa si bosta priborila pravico do nastopa na kvalifikacijah.
Težko je napovedati favorita za končno zmago. Krasova druga ekipa, ki bo letos v športni areni sama branila ugled slovenske odbojke, bo zvrstila vse registrirane igralce, ki niso nastopali v C ligi. Poleg treh «starih lisjakov» bo igralo tudi nekaj mladih, nadobudnih odbojkarjev. Krašovci ne gojijo posebnih ambicij za končno zmago, čeprav na tihem u-pajo, da jim bo to uspelo. Važnejše in koristnejše za društvo je, da igralci izpopolnijo svoje tehnično znanje in si zagotovijo dovolj izkušenosti za napredovanje v prvo ekipo.
Krasova ekipa bo jutri zjutraj gostovala pri solidni ekipi S. Giacoma. Že lani je bil ta nasprotnik med najmočnejšimi in je delal našim predstavnikom precejšnje preglavice.
b. s.
iimiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiniHmniiimmmiiiiHiiiHtiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiitiiiiiiiiiiMiii
NOGOMET
V DRUGI AMATERSKI LIGI
JUTRI PRIMORJE IN VESNA V BORBI ZA TRI LESTVICE
V tretji ligi startajo Sovodnje na obe točki
2. AMATERSKA LIGA
V	nedeljskem desetem povratnem kolu 2. AL bo v središču pozornosti slovenski derbi Primorje - Vesna.
V	taboru obeh ekip gledajo z optimizmom na to srečanje, posebno v Križu, kjer so z zadovoljstvom sprejeli odločitev disciplinske komisije, ki je registrirala tekmo Vesna - Audax (odigrano 24. marca v Križu) z 2:0 v korist Vesne. Srečanje se je na igrišču končalo pri neodločenem stanju 2:2, toda zaradi nepravilne zamenjave vratarja z rezervnim igralcem, ki je nosil št. 13, je na podlagi sodnikovega zapisnika in .jfljt^pzmaga pripadala Vesni. .. i ■ „, »
Na proseškem igrišču se bosta o-be enajsterici po vsej verjetnosti predstavili v najboljši postavi, saj bo izid tega srečanja, {»leg lestvice, veljal tudi za dve posebni lestvici. Obe ekipi imata realne možnosti za osvojitev obeh pokalov. Nedeljski izid bo odločilnega pomena. Prav zato lahko pričakujemo borben in napet derbi, ki bi moral zadovoljiti ljubitelje nogometa.
Pokal «Primorski dnevnik»
Juventina	8	5	1	2	10:6 11	
Vesna	5	3	1	1	6:3	7
Primorje	6	3	1	2	8:6	7
Zarja	5	2	1	2	4:5	5
Breg	6	0	0	6	1:9	0
Pokal		«Elio»				
Vesna	5	3	2	0	7:2	8
Primorje	6	3	2	i	8:6	8
Duino	8	1	4	3	7:9	8
Zarja	5	2	1	2	5:6	5
Breg	6	1	1	4	2:6	3
Medtem ko	bi	Vesni		zadostovala		
tudi delitev točk, mora Primorje zmagati, če hoče ostati v borbi za pokale. Upoštevajoč trenutno formo obeh ekip mislimo, da imajo Križani vsekakor večj možnosti za zmago.
Juventina bo šla v goste h Cam-panellarn. Štandrežci, ki so praktično že na varnem, bodo sedaj lahko igrali bolj umirjeno in sproščeno in imajo vse možnosti, da se vrnejo domov s točko v žepu.
Zarja bo šla v goste k Libertasu, za katerim zaostaja za štiri točke. Bazovci, ki se borijo za obstanek v ligi, bi bili gotovo zadovoljni tudi z delitvijo točk. Pozabiti pa ne sme-
mo, da Tržačani niso še na varnem in zato računajo na zmago, da bi se izmuznili z dna lestvice.
Breg, ki je matematično že obsojen, bo gostoval pri Interju. V tem srečanju bosta obe ekipi skušali dati še nekaj zadoščenja svojim navijačem, ki ob začetku prvenstva prav gotovo niso predvidevali kaj takega. Tekma je zato popolnoma odprta in možen je vsak izid.
3. AMATERSKA LIGA
Na Goriškem so v nedeljo odigrali osmo povratno kolo v katerem je vodeči Isonzo. še_ povišal prednost pred zasledovalci.
Izidi: Sovodnje - Borgo Fasuli 8:1, Lib. Montesanto - Sudest 1:4, Mladost - Azzurra 2:2, Falco - Romana 1:3, Staranzano - Vermeglia-no 0:0, Isonzo - Lib. Tržič 4:1.
Lestvica: Isonzo 37, Vermegliano 32, Romana 23, Sovodnje 22, Staranzano in Mladost 19, Azzurra in Sudest 16, Lib. Montesanto 13, Falco 12, Borgo Fasuli 10, Lib. Tržič 8.
Jutri bodo odigrali deveto povratno kolo z Lib. Montesantom. Mladost računa na remi, upoštevajoč, da domačini niso trenutno v najboljši formi. Sovodenjci pa se hočejo v Ločniku maščevati proti Azzurri za poraz, ki so ga doživeli v zimskem delu prvenstva v Štandrežu in zato računajo na obe točki.
ATLETIKA
NA 42 KM DOLGI PROGI
Ženske kot Filipidcs
Vse pogostejša so poročila o ženskah, ki tečejo maraton, 42,195 km dolgo progo. V razvitih deželah, kjer ima šport poleg tekmovalne vrednosti zelo široko podlago tudi kot razvedrilo, se tudi ženske dosti bavijo s tekom.
V ZRN prirejajo ženski maraton vsako leto v mestecu Waldniel blizu Koelna. Komaj lani so tekmovanju dali malo več reklame. Rezultati so bili presenetljivo dobri. Zmagovalka Christina Koferschla-ger je progo pretekla v 2 urah 59’25”6. Startalo je 32 deklet, na cilj Pa jih je prišlo 26. Zmagovalka je bila v drugi polovici proge
kar za 9 minut hitrejša kot v prvi.
Precej deklet je bilo tudi na maratonu blizu Kopenhagna na Danskem, ki je imel skoraj ljudski značaj, saj se ga je skupno udeležilo 300 tekačev. Karin Pagaard je progo pretekla v času 3.2’45”, kot pravo čudo pa je bila označena Nina Koustrup, tedaj stara komaj 14 let, ki je dobrih 42 km poti premagala v 3 urah 16'39”.
Zadnje vesti o ženskih maratonih so iz ZDA. Pred kratkim je v mestecu San Mateo v Kaliforniji 31-letna Yudy Ikenberjy, mati treh otrok, pretekla progo v 2 urah 58’44". Na progi je bila tudi 10 let stara Mary Etta Boitano, ki je nenavadno dolgo progo pretekla v izrednem času 3 ur 1T5".
Ne glede na starost omenjenih deklic je pojav ženskih maratonov zanimiv. Na bolje obdelanem področju atletskih tekmovanj na stadionih so dekleta v zelo kratkem Času pridobila dve novi dolgi progi: 1500 m in 3000 m. Splošno je znano, da zna ženska več pretrpeti kot moški in ni zato izključeno, da bodo atletskemu programu z leti dodane še druge dolge proge.
k. b.
1.	divizija — člani
Domovce čaka danes zvečer nastop, ki bo odločal ali se bo Dom dokončno rešil problema izpada ali se bo ponovno vključil v to neljubo borbo.
Če bodo goriški fantje danes zmagali proti R Pozzo iz Pradamana, bodo dosegli 10 točk, kar bi pomenilo zanje končno rešitev. Toda zadeva ni lahka. Moštvo II Pozzo je solidno, zlasti pa borbeno. Zato bodo morali «belo-rdeči» drevi držati vajeti igre stalno v svojih rokah.
Po zmagi v Pordenonu so Domovi odbojkarji optimisti. Vendar moramo omeniti, da bo odsoten Stano Cijan, ki je ta teden odšel k vojakom. Danes bi se moral ponovno vrniti v moštvo, po enomesečnem premoru, Feručo Mužič.
V	prejšnji tekmi z H Pozzom v Vidmu so domove! zmagali 3:1. Tekma Dom (Gorica) — Il Pozzo (Pra-damano) bo drevi ob 21.15 v telovadnici Stella Matutina v Gorici (Ul. Nizza 38).
Za to tekmo je trener Doma J. Prinčič pozval vse igralce, ki se bodo morali zbrati ob 20.15 pred telovadnico.
L K.
• * •
V	drugem povratnem zavrtljaju se bodo Tržačani pomerili v mestnem derbiju z Are Lineo, ki je trenutno na tretjem mestu lestvice. V prvem srečanju so zmagali borovci.
C liga — članice
Odbojkarice Brega bodo drevi sprejele v goste nič manj kot prvo ekipo na lestvici, Monselice. To bo torej več kot idealna priložnost za prekinitev porazov prav proti enemu najmočnejših tekmecev v tej skupini, vendar le pod pogojem, da bodo varovanke trenerja Jurkiča zaigrale tako kot v gosteh, ko so prepričljivo zmagale s 3:1. Vprašanje pa je, ali so Brežanke trenutno sposobne prikazati tako odbojko.
D liga — člani
Tudi zastopniki v tej ligi so prišli do dvanajstega kola. Olympia iz Gorice bo nocoj igrala pred domačimi gledalci proti solidnim nasprotnikom Ferronijem iz Verone. Za Goričane bo to izredno težek spopad, saj je njihov današnji nasprotnik igral celo v 2. ligi in je trenutno na sredini lestvice.
1. divizija — članice
V	tej ligi se bo orevl pričel povratni del prvenstva. V pr vi skupini se bo Sloga pomerila v Gradišču s Torriano. Prva tekma med tema dvema šesterkama ni bila še odigrana. V dosedanjih nastopih je Torriana pospravita štiri točke. Sloga pa dve manj.
V	drugi skupini bo na stadionu «L maj» derbi med Borom in Sokolom. Zastopnice Brega bodo sprejele v goste vodečo Julio.
2.	divizija — članice
Tretja ekipa Bora bo igrala doma s CUS. Novoustanovljena univerzitetna ekipa ima v svojih vr-
stah nekaj izkušenih odbojkaric. Torej težka naloga za najmlajše «pla-ve». Naš drugi tekmec Kontovel pa se bo pomeril z drugo ekipo Farit.
G. F.
MOTOCIKLIZEM
Jutri bo v Imoli 200 milj dolgo tekmovanje za motorje do 750 kubi-kov, katerega se bodo udeležili tudi tekmovalci iz tržaškega motociklističnega kluba «Parlotti». Na dirki bodo nastopili najboljši svetovni vozači, med katerimi tudi Agostini, Lansivuori in Janonec Kanaya.
OBVESTILA
ZSŠDI sporoča, da so uradi odprti za občinstvo vsak dan od 8. do 14. ure v Ul. Ceppa 9. telefon 31119.
* # *
SPDT vabi na drugi spomladanski sprehod na Vremščico, ki bo jutri, 7. aprila. Odhod z vlakom z glavne postaje ob 7.10 ali z Opčin ob 7.50. Vzeti je treba vozovnico do Košane. Povratek v večernih urah z vlakom iz Košane ali iz Divače, kot se bomo domenili na izletu.
ATLETIKA
Na šolskem stadionu na Kolonji
Visoko število nastopajočih na današnjem tekmovanju
Za današnje atletsko tekmovanje za dijake nižjih šol se je prijavilo razmeroma visoko število tekmovalcev. Najbolje bo zastopana openska šola s 67 tekmovalci. Sledi ji Prosek (52), srednja šola pii Sv. Ivanu (26) in druge šole s skupno približno 50 tekmovalci. Urnik tekmovanja bo naslednji:
15.30: zbor sodnikov in tekmovalcev, 16.00 : 60 metrov serije, 16.30: met krogle, 17.30: 60 metrov finale, 17.45: skok v višino. 18.45: štafeta 10x100 m, 19.00: nagrajevanje. Tekmovanje bo na šolskem stadionu na Kolonji.
K. B.

Cagliari - Sampdoria Cesena - Juventus Genoa - Foggia Inter - Fiorentina Napoli - Lazio Roma - LR Vicenza Torino - Bologna Verona - Milan Arezzo - Bari Spai - Como Ternana - Perugia Cosenza - Pro Vasto Siracusa - Pescara
X
2
1
1
1
1
1
n.v.
X
X
1
1
X
1 2
iiiiimiiiiuiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuitummiiiiiiiiiiiituiiiiiitiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
KOŠARKA
V promocijskem prvenstvu
Bor in Kontovel skupaj v poslovilnem srečanju
Pri mladincih bo Poict odigral zaostalo tekmo
Promocijsko prvenstvo
V zadnjem kolu promocijskega prvenstva se bosta v derbiju spoprijela slovenska predstavnika Bor in Kontovel. Bor je na zadnjem mestu s štirimi točkami, Kontovel pa skupno z Villessejem na predzadnjem mestu s šestimi točkami, že to nam jasno kaže, da je bil nastop obeh slovenskih ekip vse prej kot zadovoljiv. Današnje srečanje pa bo jalovo zadoščenje za eno ali drugo ekipo, da zasede predzadnje mesto na lestvici. Kontovel-ci so izkušena ekipa, v kateri so bivši Borovi igralci Peter Starc, Adrijati iZav^dlal .in Rajmund Kralj glavna gonilna šila. ,
Bor je v glavnem mlada ekipa, morda najmlajša v tem prvenstvu. «Plavi» so dvakrat zmagali (proti Villesseju in Sagradu). Vse preveč pa so bili naivni, saj bi lahko o-svojili še nekaj zmag, če ne bi napravili precej začetniških napak. V Borovih vrstah je «veteran» Boris Fabjan še vedno najučinkovitejši. Žal, pa Fabjan ne more trenirati, ker služi vojaški rok.
Postavi :
BOR: Barazzutti, Kapič, Fabjan, Klobas, Francia, Ražem, Hrvatič,
Nogometna ekipa naraščajnikov kriške Vesne
Kralj, Pertot in Vatovec.
KONTOVEL: Starc, A. Zavadlal, Kralj, D. Zavadlal, B. Daneu, Lisjak, Lukša, Persi, Daneu.
Mladinci
Poletovi mladinci bodo danes i-grali prvo od dveh zaostalih tekem. Spoprijeli se bodo z Radici Arte A iz Gorice, ki je z 12 točkami na sredini lestvice. Naši košarkarji so v prvem srečanju v Gorici dokaj slabo igrali, zato se bodo danes skušali oddolžiti za pekoč poraz, ki so jim ga zadali Goričani.
Openci bodo nastopili z naslednjo postavo: Sosič, Daneu, Jugovič, Guštin, Dolenc, Gantar, Kraus, Tavčar, škferlavaj in E. Sosič.
Kadeti
Po razburljivi tekmi z Interjem 1904 bodo danes Borovi kadeti igrali proti Scogliettu, ki je še brez točk. čeprav bodo «plavi» igrali z okrnjeno postavo, mislimo, da bodo vseeno iztržili nov par točk.
Borovci bodo igrali tako: Žerjal, Mazzucca, Parovel, E. Košuta, R. Furlan, čok, Buffon, Siega, Perko.
Dečk'
V	tem kolu čaka Bor in Kontovel težka naloga. V A skupini bodo borovci igrali odločilno tekmo za drugo mesto z močno peterko CGS. Oba sta doživela le po en poraz (proti Interju 1904). če bodo «plavi» sproščeno in odločno igrali predvsem v obrambi, potem lahko upamo, da bodo premagali nevarne nasprotnike. Postava Bora: Mazzucca, Dovgan, Furiar, Udovič, Race, Zlobec, Lozej, Gombač, Trevisan, Pegan.
V	B skupini pa bo Kontovel igral celo za prvo mesto. V gosteh se bo spoprijel z vodečim Lloydom Adriaticom A. Obe peterki sta še nepremagani.
V	drugi tekmi te skupine bo Polet na lastnem igrišču nastopil proti Ferroviariu. Po nepričakovanem spodrsljaju s Flaminiom bodo skušali naši košarkarji osvojiti nov par točk, da bi tako popravili svoj neugoden položaj na lestvici.
b. 1.
zn
DIJAŠKO MAIIHI!
TONE
SVETINA
Mira in Stane sta imela srečo. Zaradi hudih težav pod vrhom, ko smer zapro previsi, sta prenočila v steni. Po enaintridesetih urah sta dosegla vrh. Preplezala sta eno od težkih nepreplezanih evropskih sten...
Joža in Miha sta se vzpenjala vse više in više. Obstala sta, ko sta zaslišala tenak zvok klinov in besede, ki jih je nad prepadi trgal veter. Na pripravnem mestu sta sedla In skušala v sivih plateh nasprotne stene odkriti oba plezalca. Jože je drsel s svojim enookim daljnogledom od vrha piramide navzdol. Kmalu je zagledal žensko, ki je ihtavo vihtela kladivo In zabijala kline v previs.
«Poglej jo!» je pomolil daljnogled Mihu. «Tu baba je Pa od hudiča!»
«Strašna, res strašna je Pavla,» se je čudil Miha, ki ni mogel odmakniti oči od daljnogleda
«Saj ni tako težko, kot je videti. Veš, če bi bilo v steni res tako težko, kot ti kaže daljnogled, ne bi nikoli plezal. Saj sem bolj živčen, ko jo gledam, kot bi bil, če bi na eni roki visel pod previsom.»
Pogled je bil v resnici strašen, ženska je kot pajek visela nad globino. Zdelo se jima je. da bo vsak hip strmoglavila čez plezalca, ki se je za dolžino vrvi pod njo stiskal v 6mo duplino in jo varoval.
«Res je fantastična ta milijonarka! Kdove kaj jo žene, da tehta svoje kosti na tako nevarni vagii? Zame je občudovanja vredna!» je dejal Miha.
«Saj ni samo zate! Pavla in Mira Marko, to sta dve, ki danes v Evropi nekaj pomenita. Vidiš, tako je — med seboj tekmujeta. Ena napravi svojo smer, pa jo hoče še druga in tako gre veriga naprej... Vsak bi bil rad boljši od drugega ...»
Miha je skomignil z rameni.	Bil	je	še mlad in	je skrival
svoje namere, zakaj tudi	on bi	se	bil	rad vzpel	med elito
plezalcev. «AH se oglasiva?» je predlagal Jožu.
«O, ne! Kar pustiva	ju pri	miru.	Ne smeva	ju motiti,
ko	premagujeta najtežje.	Ženska	se	bo	že izvlekla. Saj ima
dovolj dolge noge in močne roke! Kar ta prime, obdrži! Kako bo spravila onkraj svojega Guero, tega pa ne vem!»
Joža je že plezal z njo. Bila sta v Triglavski steni, na Jalovcu, v Martuljku. Sam se je prepričal, da je ta ženska vredna posebne pozornosti. Nekako	drugačna	je	bila	od
običajnih meščanov, ki jih ni maral.	Ti so tvegaU	le, če	je
šlo za denar, drugače pa so iskali	možnosti,	da	bi živeU
čim bolj zlahka. Ona je bila drugačna. Želela si je težav. Pravzaprav je ni nihče povsem razumel in z nikomer ni bila zadovoljna. Kot mlado dekle je prišla k «skalašem» in kmalu mnoge prekosila v drznosti in v tehniki plezanja. Prekosila je tudi svoje učitelje. Nu nikogar se ni vezala. Plezalce je menjavala po potrebi. Plezati je hotela vedno prva, vsaj toliko časa, dokler ji ni šlo preveč za nohte. Umaknila se je šele tedaj, če je odletela, ali pa če je bila povsem utrujena. Šele takrat je s težkim srcem dovolila soplezalcu, da poskusi.
Potem ko je Tinca nekako svojevoljno odtavala Iz njegovega življenja, sta ga začeli zanimati obedve, Mira	in	Pavla.	V
obeh je bilo nekaj zagonetnega. V mnogih, res mnogih preizkušnjah sta bili boljši od mnogih izrednih moških.
Njegov življenjski ideal je bila še vedno ženska-plezalka : prijateljica v naravi, žena v dolini.
Toda obe sta pripadali svetu, ki mu je bil bolj tuj kot domač. Pred gospodi je še vedno imel rahle občutke manjvrednosti, razen seveda takrat, ko jih je imel na vrvi. Obe sta biH kot večina ljudi, ki jih srečaš v gorah, nenavadno tovariški — v hribih so si bili kmalu zelo blizu, v dolini pa so ostali daleč vsaksebi.
Posebno Pavla se mu je zdela skrivnostna. S svojo vihravo energijo je vsekakor postavila v spoštljivo razdajo od sebe, njemu pa je izkazovala nenavadno pozornost in ga na mah osvojila, zato je rad plezal z njo.
Tudi primerjal ju je. Pavli	je	šlo	zato, da	bo prekosila
Miro pred samo seboj. Miri pa	za	to,	da	bi Pavlo prekosila
pred javnostjo. Ni se jima čudil. Zakaj tudi moški so tekmo-vaU med seboj in vsa družba je bila ena sama tekma, vsi so plezali drug čez drugega... Plezanje je postala stvar časti in prestiža.
Po polurnem boju je ženska premagala previs in zavpila Gueri, naj gre naprej, ker ga varuje, šele sedaj je Joža zavriskal, da je odmevalo od vseh skal Odgovorila je z glasom, iz- katerega sta razbrala veselje.
«Vidiš, Miha, naju ne bo ozmerjala,» je rekel Joža.
Kako ne bi bila vesela! Sonce se je že nižalo. Lahko bi se zgodilo, da bi obstala — že četrto noč — tik pod vrhom. Že sama zavest, če je nad njima nekdo, ki bo pomagal, če se kaj zgodi, jima bo pognala	kri	po	žilah	in pomnožila
voljo, je pomislil Joža. «če pa	bi	se	na	vrhu	pojavil Sloki
in če bi samo s prstom pomignil, bi potem povsod raztrobil, da je Pavlo potegnil iz Špika. Tega si pa ona ne dovoli ne od njega ne od koga drugega... Preklela bi ga...» je dejal Joža Mihu.
Na vrh Špika sta prispela v času, ko sta plezalca prišla pod izstopni previs. Joža je legel na trebuh in pogledal
v prepad. Pavlin boj s previsi je bil obupen. Steno je zagrinjal mrak.	J
«Hohoj! Ali naj kaj pomagam, Pavla?» je zavpil.
«Meni nič! Za onega spodaj pa ne vem! Tak je kot cunja,» je zavpila.
«Samo varoval bi te čez previse, če ne, vaju bo zatekla noč! Si za to?!»
«No ja, pa daj...»
Zabila sta kline in vrgla čez steno štiridesetmetrsko vrv.
Ženska se je privezala. A vseeno je minilo pol ure, preden so se na robu pokazale roke in za njimi kodrasta glava-potlej pa se je prevesila prek roba.
Miha jo je gledal, kako se je spravila kvišku. Bila je vitka, močna in lepa. Obraz ji je spreletaval smehljaj, ki ga ne bi znal opredeliti. Dobrodušno je usekala Joža čez pleča
«No, da si le prišel, Joža! Veš, nate sem mislila, čeprav sem odgnala Slokega, češ da mi ni sile. Za tegale me je skrbelo,» je pokazala navzdol na plezalca, Id ga je Miha, oprt z nogo ob skalo, potegnil kvišku. «Nekajkrat mi je zdrsnil,» je nadaljevala, «in ml zadejal takšne težave, da sva zato najmanj eno noč preveč prebila in zmzovala v skalah.»
«Vidiš, jaz pa prihajam, ker berem tvoje misU in vem, kdaj me potrebuješ.»
«Vsa čast ti, Joža. Kaj bolj pametnega se še nisi spomnil »
«No, Pavla, če pa gre Gueri tako težko, se mu ne bo zdelo za malo, če mu vržemo še eno vrv, ker nas bo sicer ujela noč!»
Bila je za to in vrgli so mu še eno vrv. Prav nič ni ugovarjal, ko so mu z nategi vrvi pomagaH čez najtežja mesta. Toda brž ko je stal na varnih tleh, je ta obraz zasijal v nadzemski sreči — bil je kot mornar, ki ga potegnejo na barko iz žrela morskega psa.
(Nmlaljevanlt sledi)
Uredništvo, uprava, oglaml oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r.l.
Stran 8
6. aprila 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel ^a'a 'n y ^	^rst
Ì1REDN0 POMEMBEN DOGODEK ZA LAOS IN VSO INDOKINO SPLOH
NA PROCESU VALPREDA V CATANZARU
Koalicijska laoška vlada dobila Gargamelli o krožku «22. marec»:
investituro od kralja Savanga Vatana
Suvana Fuma ministrski predsednik, Sufanuvong pa predsednik političnega posvetovalnega sveta ■ Predstavniški dom ZDA zavrnil Nixonov predlog za večjo pomoč Thieujevemu režimu
VIENTIANE, 5. — Nova koalicijska laoška vlada je danes dobila investituro od kralja Savanga Vaiane. Ministrski predsednik je kot je znano vodja nevtralistov Suvana Fuma, voditelji osvobodilnih sil princ Sufanuvong pa je bil imenovan za predsednika posvetovalnega političnega sveta. To novoustanovljeno telo, v katerem je 16 predstavnikov vientianske vlade, 16 predstavnikov osvobodilnih sil in deset osebnosti, ki sta jih nasprotujoči si stranki imenovanili sporazumno, ima praktično isto oblast kot vlada. V njegovi pristojnosti je
NOV POKLIC: POSOJEVALEC JABLAN
Američani, ki živijo v majhnih in zatohlih mestnih stanovanjih, bodo odslej lahko u-živali nekaj trenutkov zdravega kmečkega življenja, tako da si bodo najeli jablano.
Podjetni kmet Michael Martin, ki ima v Sebastopolu 96 km severno od San Francisca 5 hektarov sadom jaka, je namreč sklenil dajati svoje jablane v najem turistom za celo leto. Najemnina je še kar zmerna (od 25 do 150 dolarjev letno — od 15.000 do 90.000 Ur) in za tako ceno bo najemnik lahko sedel pod drevesom in dremal v prijetni senčki, zalival in obrezoval jablano, se naslajal ob sočnih sadežih, ne bo smel pa posekati drevesa ali pa ga izruti in ga nesti domov. Podjetni kmet trdi, da drevo za 25 dolarjev rodi do 90 kg jabolk na leto, drevo za 150 pa skoraj tono.
DVAKRAT ZA LAS
Romunski železničar Triain Radu je na postaji Sibiu v nekaj trenutkih dvakrat za las ušel smrti. Pri premiku ga je lokomotiva sunila na sosednji tir, po katerem je pripeljal brzec. Radu je dobil le nekaj bušk.
ZA BOLJŠO OMAKO
Nasvet na deski v gospodinjskem kotičku nekega bonskega društva: «Če je omaka preveč svetla, prilijte pol skodelice mrzle kave. Verjemite, to je zadetek v črno.»
MAČKA V PRIPORU
Rosalba Caffi iz Stradelle je morala k zdravniku, ker jo je njena siamska mačka opraskala po obrazu in rokah. Zdravnik je obvestil prijatelja živinozdravnika, ki je po pregledu živali priporočil «učinkovit ukrep». Tako je dobila mačka kot napadalka na ljudi 10 dni hišnega pripora.
dajati vladi nasvete, ki zadevajo vsa državna vprašanja.
Sploh je značilnost koalicijske laoške vlade dejstvo, da imata stranka Suvane Fumé in Patet Laa enako težo v vseh državnih telesih. Premierovi stranki je pripadlo pet ministrstev in prav tako pet jih je pripadlo Patet Lau, dve ministrstvi pa sta pripadli nevtralistom. Mestu ministrskega predsednika, ki je pripadlo Suvani Fumi, je za protiutež predsedstvo posvetovalnega političnega sveta, ki je pripadlo Su-fanuvongu. Prav tako je v policijskih silah enako število vladnih kot partizanskih enot z enako oborožitvijo, upravno prestolnico Vien-tiane in kraljevo Luang Prabang stražita po dva bataljona oziroma dve stotniji vladnih oziroma partizanskih enot. Do sedaj so se torej dogovorili za številčno ravnovesje, nikjer pa ni združevanja ali enot-neka političnega in ideološkega nastopa.
Upravni mehanizem, ki so ga izumili in ki naj bi privedel do dokončne pomiritve in sprave v Laosu je zelo kompliciran, in v tem je njegova resnična šibkost. Druga negativna plat je dejstvo, da so pri podeljevanju mest in funkcij izredno pazili na ravnovesje med stranko Suvane Fumé in Patet Laom. Tako je zunanje ministrstvo pripadlo predstavniku Patet Laa, o-brambno ministrstvo pa premiero-vemu pristašu. Premierova stranka je dobila finančno ministrstvo, partizani pa ministrstvo za gospodarstvo. Taka razmejitev funkcij pa lahko zavre, če že ne onemogoči učinkovito ukrepanje. Vsekakor pa je novi stroj komaj stekel in preuranjeno je ugibati, če bo dobro deloval ali ne. Če se bo utekel, bo postal Laos zgled ostalim indokin-skim državam.
če je v Laosu orožje utihnilo, vojna divja z vso silo v ostalih dveh državah Indokinskega polotoka. Iz Vietnama poročajo, da so sile začasne revolucionarne vlade zavzele saigonsko topniško postojanko pri An Locu O nanadih partizanov na položaje Thieuieve vojske poročajo tudi z osredniih planot in s področij ob kamboški meji.
V Kambodži pa partizani in Lon
Nolove čete bijejo ostro in krvavo bitko za nadzorstvo Kampota, pomembnega pristanišča jugozahodno od prestolnice Phnom Penh. Boji so izredno ostri in partizanske e-note, ki že dober mesec oblegajo mesto, so zavzele severno predmestno četrt.
* * *
WASHINGTON, 5. — Predstavniški dom je danes s 177 glasovi proti 154 zavrnil predlog predsednika Ni-xona, da bi zvišali za 274 milijonov dolarjev ameriško pomoč juž-novietnamskemu režimu. Zbornica pa je odobrila povišek 1,14 milijarde dolarjev za ameriški obrambni proračun, o katerem se bo moral sedaj izreči še ameriški senat.
Argentina se upira nadvladi ZDA v IDB
BUENOS AIRES, 5. — Napetost med Argentino in ZDA se je precej zaostrila po zadnjih izjavah ministra za gospodarstvo Joseja Gelbarda v zvezi z nadvlado ZDA v Medameriški banki za razvoj — IDB. Spor se je začel že pred časom, ko je Argentina sklenila
s Kubo pogodbo za dobavo motornih vozil, ki bi jih morali proizvesti med drugimi tudi argentinski podružnici tovarn «Chrysler» in «ford». Vlada ZDA pa se tej dobavi p-otivi, kar je seveda sprožilo reakcijo argentinske vlade, ki smatra stališče Washingtona za vmešavanje v svoje notranje zadeve.
Minister Gelbard je na povratku s Santiaga, kjer je bil sestanek Medameriške banke, izjavil, da je treba omejiti vlogo ZDA v banki, saj imajo Američani pravico do veta in tako lahko zavrejo ali pospešijo razvojne načrte južnoameriških držav povsem samovoljno. Gelbard se je tudi opredelil, podobno kot večina njegovih kolegov, za tesnejše sodelovanje z evropskimi državami, z Japonsko in z Izraelom, ker samo v stiku z industrijsko razvitimi državami lahko najdejo protiutež premoči svojih severnoameriških sosedov.
V Buenos Airesu pa so ugrabili 27-letnega Fernanda Quinterosa. Trije neznanci, ki so se izdajali za policiste, so ga naložili na avtomobil in ga odpeljali na bližnji trg. Tu so ga umorili s tremi streli samokresa.
slika naivnih revolucionarjev
Zasliševanje Valpredove tete Rachele Torri - Danes na vrsti načelnik rimskega političnega oddelka dr. Bonaventura Provenza
MiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiaiiiiiniiiiiiiiiiuimmiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniummmimmiiinMiHimHui
DANES ZAČETEK V RIMINIJU
Enotni kongres delegatov osnovnih delavskih organizacij
Tajnik UIL Vanni kritiziral vladno delovanje
RIMINI, 5. — Jutri se bo pričel vsedržavni enotni kongres delegatov z baze — zastopnikov osnovnih delavskih organizacij sindikatov CGIL, CISL in UIL. Zasedanja, na katerem bodo obravnavali najvažnejša sindikalna in politična vprašanja, ki se danes postavljajo italijanskim delavcem, se bo udeležilo 3.600 zastopnikov: 500 tajnikov in voditeljev strokovnih federacij, 600 voditeljev pokrajinskih in deželnih sindikalnih organizacij ter 2.500 delegatov z baze.
Kongres se bo začel s poročilom vsedržavnega tajnika CGIL Luciana Lame, ki bo govoril «o splošni politiki in strategiji sindikata ter o obnovitvi procesa sindikalnega poenotenja». Razpravljali bodo tudi o dveh dokumentih o sindikalnih zahtevah in o osnovnih sindikalnih organizacijah.
Enotno zasedanje v Riminiju je izredno pomembno za sindikalno gibanje, ker se bo moralo izreči o sindikalnem poenotenju, ki so ga določeni krogi zavrli, ter o splošni strategiji delavskega gibanja zlasti v zvezi z vladno politiko do reform, nadziranja cen in drugih osnovnih smernic družbenega razvoja.
Prihodnja številka tednika «Panorama» bo objavila intervju s tajnikom UIL Ralfaelejem Vannijem. Tajnik UIL med drugim pravi: «Sindikati so še vedno pripravljeni na obnovitev pogovorov z vlado, vendar ne bodo več pristajali na meglene pogovore brez vsakih rezultatov.» Vanni je tudi izrazil globoko nezadovoljstvo sindikatov za dosedanje vladno delovanje, zlasti zaradi zadnjih poviškov poštnih in železniških pristojbin. «Na tak način,» je še dejal Vanni, «se bodo letos cene povišale za 20 odstotkov.»
Sindikati zato predlagajo, naj bi poenotili vrednost točk draginjske doklade in strožje nadzorovali cene. Samo na tak način se namreč zajamči delavcem kupno moč plač.
Pogajanja za novo dopolnilno delovno pogodbo za Alfa Romeo so se danes razbila. Zastopniki Intersinda — zdi oženja poldržavnih industrij — niso sprejeli nobenega predloga enotne federacije kovinarjv FLM Zato je KcM nocoj napovedala splošno 24-urno stavko v vseh kovinarskih poldržavnih obratih. Stavka bo 19. aprila: istega dne bo v Rimu vsedržavna manifestacija.
CIPE odobril načrt za železarsko središče v Gioii Tauro
RIM, 5. — Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje — CI PE je odobril gradnjo železarskega središča v Gioii Tauro v Kalabriji. Za peto italijansko železarsko središče so namenili tisoč 116 milijard lir in bodo potrebovali najmanj štiri leta. Od kar je pred dvema letoma IRI izdelal načrt, so se predvideni stroški povišali za 36 odstotkov.
Ob zaključku zasedanja CIPE, ki mu je predsedoval minister za proračun Giolitti, je minister za Jug Gullotti izrazil zadovoljstvo za sklep, ki «dokazuje bolj učinkovito gospodarsko politiko za italijanski Jug».
Na zasedanju so tudi obravnavali načrt za investicije ustanov z državno soudeležbo in petrolejski načrt.
Vsaj 340 mrtvih in več tisoč ranjenih zaradi neurja v ZDA
NEW YORK. 5. - Doslej so u-gotovili 341 smrtnih žrtev na področju ZDA, ki ga je predvčerajšnjim prizadelo silovito neurje. Nad 100 zračnih vrtincev je povzročilo škodo za več milijard dolarjev. Ranjenih je bilo več tisoč oseb.
WASHINGTON. 5. - Ameriški predstavniški dom je odobril z 255 glasovi proti 94 glasovom postavitev pomorskega vojaškega oporišča na britanskem otoku Diego Garcia v Indijskem oceanu.
CATANZARO, 5. — Mariano Lombardi, javni tožilec na procesu za pokol v kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu, je zastavil le deset vprašanj Robertu Gargamelli-ju, rimskemu anarhistu, obtoženemu, da je postavil bombo v klet banke «Nazionale del lavoro». Tudi pri zasliševanju Gargamellija je Lombardi, kot že včeraj z Valpre-do, vztrajal pri nebistvenih podrobnostih.
Rimski anarhist je v odgovorih na vprašanja tožilca in odvetnikov opisal delovanje krožka «22. marec». Slika, ki jo je dal, prikazuje petnajst revnih anarhistov, ki so si za sedež izbrali zakotno klet, v kateri je manjkala električna razsvetljava in kjer so namesto stolic rabili kot sedeže stare lesene zaboje. Torej slika skupine ljudi, ki se je trudila za vsakdanji kruh, daleč od slike odločnih atentatorjev, veščih v uporabi vseh najmodernejših naprav, ki kujejo zaroto, kot jih prikazuje rimski preiskovalni sodnik Cudillo v obtožnici.
Proces se je začel ob 9.25 s posegoma dveh odvetnikov. Nicola Lombardi je v imenu svojega klienta Emilia Borghese ja sporočil, da bo obtoženec prihodnji teden zagotovo prisostvoval sodni obravnavi, odvetnik Franco Madalari pa je prebral telegram, s katerim se Merlino oprošča sodišču zaradi odsotnosti in jo utemeljuje z boleznijo.
Po Gargamelliju je bila vrsta na Valpredovi teti Rachele Torri. Živahna in postavna kljub 71 letom je ženska sproščeno odgovarjala na vprašanja predsednika dr. Zeu-lija in javnega tožilca Lombardija. Govor je bil predvsem o preiskavi, ki sta jo agenta političnega oddelka milanske kvesture opravila v njenem stanovanju takoj po aretaciji Valprede.
Predsednik: «Trdite, da ste na zasliševanju govorili resnico?»
Torri: «Da.»
Predsednik; «Ste vedeli, da je policija aretirala Valpredo?»
Torri: «Istega dne, ko so aretirali mojega nečaka, sta se pri meni zglasila agenta, da bi me obvestila. Ko sem vprašala, zakaj so ga aretirali sta mi odgovorila, da proti njemu nimajo dokazov. Vprašala sem, zakaj so ga torej aretirali. «Veste gospa, naše delo je nehvaležno, a predstavljamo pravico,» sta mi odgovorila. Vem da je enemu bilo ime Panessa.»
Predsednik: «Kako poznate njegovo ime?»
Torri: «Se mi je predstavil. Poudaril je, da bi si rad ogledal Pie-trovo prtljago. Ko sem vprašala, če imata dovolienje za preiskavo, sta mi odgovorila pritrdilno, doku-
niiitmiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii
PLAMENI SO IZBRUHNILI V SKLADIŠČU PAPIRJA
TRIJE MRTVI V POŽARU V GENOVSKEM ŽUPNIŠČU
Umrli so župnik, njegova priletna mati in mladi namestnik
GENOVA, 5. — Ponoči je v žup-1 nišču genovske fare «Nostra Signo-1 ra della Provvidenza» izbruhnil si- ' lovit požar. V plamenih so umrli 50-letni župnik, njegova 74-letna mati in 27-letni namestni župnik. Plameni so izbruhnili verjetno zaradi kratkega stika ali pa zaradi cigaretnega ogorka v skladišču knjig in papirja v pritličju novega župnijskega doma. Iz plamenov so rešili samo župnikovega očeta in sestro, ter namestnega župnika, ki pa je kmalu potem umrl.
Župnik Antonio Acciai je bil v Genovi zelo znan in priljubljen. Spadal je v skupino naprednih duhovnikov in je deloval v eni izmed najrevnejših mestnih četrti, kjer živijo večinoma emigranti iz južne Italije. Župnijo in cerkev je zgradil s prostovoljnimi prispevki in s pomočjo faranov. Zaradi njegove napredne usmeritve vodijo preiskavo tudi agenti političnega oddelka kvesture, ki ne izključujejo možnosti fašističnega atentata.
11. junija proces proti Niču Azziju
GENOVA, 5. — Nico Azzi, mladi fašistični atentator, ki je obtožen poskusa atentata na brzec Turin-Rim se bo moral 11. aprila zagovarjati pred genovskim porotnim sodiščem. Skupaj z njim bodo na zatožni klopi še Mauro Marzorati in Francesco De Min, ki sta mu pomagala pri izvedbi atentata. Porotniki pa bodo morali soditi v njegovi odsotnosti Ginafrancu Ro-gnoniju, voditelju prevratniške skupine «La Fenice», ki je pripravil načrt za atentat. Kot je znano je Rognoni v Švici.
Atentat na brzec, ki bi lahko terjal na desetine žrtev, je spodletel le po naključju:	Azziju je
zaradi tresljajev vlaka eksplodiral detonator v rokah, medtem ko je v stranišču železniškega vagona pripravljal bombo.
Po ugotovitvah padovskih preiskovalcev kaže, da je bil Azzi tudi član prevratniške skupine Vetrov-nica, zaradi delovanja katere sedi v padovskem zaporu že več prevratnikov.
Danes razsodba proti fašističnim izsiljevalcem
MENDRISIO (Švica). 5. — Jutri zjutraj bo porotno sodišče iz Men-drisia odločalo o usodi Renata Padovanija, Angela Angelija, Gio-vannija Orsija in Antonia Attolinija, ki so obtoženi izsiljevanja zakoncev Cupertino. Kot je znano je Padovani s pomočjo Angelija, Orsija in Attolinija prisilil Cupertina, da mu je sledil v Švico, da bi mu vrnil skoraj milijardo lir, ki mu jc bil dolžan, ker mu je «plačal» dolg z nekritimi čeki.
Kot vse kaže se je tožilec omejil le na obtožbo izsiljevanja in je povsem prezrl politično plat dogodka. Po njegovem mnenju, naj bi Padovani najel škvadriste le da bi mu pomagali pri «prepričevanju» Cupertina. Zato ie tožilec zahteval obsodbo vseh štirih na deset mesecev zapora pogojno in izgon iz Švice. Obramba pa je zahtevala oprostitev, češ, da obtoženci niso zagrešili v Švici nobenega prestopka.
menta pa mi nista pokazala, iz česar sklepam, da ga nista imela. Ne spominjam se, če sem jima povedala, da je Valpreda ležal bolan pri meni doma. Morda ne, saj ni šlo za hudo bolezen. Ko sem poudarila, da imam pravico zahtevati prisotnost svojega odvetnika, sta zavrnila, da odvetnika nimam za vogalom in da se jima mudi. Pogledala sta v Valpredov kovček in odnesla s seboj listič z naslovi bank. Zapisnika nista sestavila.»
Rachele Torri je še povedala, kako je zahtevala od milanskega preiskovalnega sodnika Paolilla prej in nato od rimskega sodnika Cudilla naj jo sooči s taksistom Rolandi-jem. Rimski sodnik pa ji je odgovoril, da se mu to ne zdi potrebno. Obtoženka (Torrijeva je kot je znano obtožena, da je pričala po krivem, ker trdi, da je Valpreda na dan atentatov ležal bolan pri nji doma) je nato povedala, kaj je počela na dan pokola in v naslednjih dneh. Na vprašanje predstavnika zasebne stranke odvetnika Azzariti-ja Bove, ki ga ženska ni razumela, je prišlo do ostrega spora. Odvetnik je zatulil v mikrofon, a priletna Valpredova teta ga je umirjeno zavrnila: «Glejte gospod od-
vetnik, da nisem pes, sem priletna ženska. Ni treba kričanja.»
Ob koncu razprave je branilec voditelja rimskega škvadrizma Stefana Delle Chiaieja, odvetnik Nigli, še enkrat skušal obrazložiti sodišču položaj svojega klienta. Poudaril je, da bi Delle Ghiaie prišel na proces, če bi sodniki umaknili zaporni nalog, ki ga je dr. Cudillo podpisal proti njemu. «Pričati na sodišču bi bilo tudi v interesu mojega klienta, da bi pobil trditve milanskega preiskovalnega sodnika dr. D’Ambrosia, ki trdi, da se je on 18. aprila udeležil znanega sestanka v Padovi (na katerem naj bi odločali o prevratniškem načrtu), čeprav je dobro vedel, da je bil Delle Chiaie v Rimu...» je poudaril odvetnik. V odgovor mu je Valpredov branilec Calvi prebral odstavek iz D’Ambrosiovega zapisnika, v katerem je izrecno poudarjeno, da se Delle Chiaie omenjenega sestanka ni udeležil. Odvetnik Nigli se je skušal opravičiti, češ da je bral vest v nekem levičarskem listu.
Proces se bo nadaljeval jutri z zasliševanjem načelnika političnega oddelka rimske kvesture Bonaventure Provenze.
Predsednik Tito na oddihu v Bu£on j ah v Bosni
....


Predsednik Tito je s soprogo na kratkem oddihu v bosanskem letovišču Bugonje. Na bližnjem lovišču Koprivnica je med lovom s predsednikom CK ZK Bosne in Hercegovine Brankom Mikuličem ustrelil medved»
garbar!
v.

1)	Mladosten trenčkot iz drobnorebrastega žameta po 33.000 .
2)	Moški jopič iz drobnorebrastega žameta po 29.000 lir Hlače iz gabardena iz čiste volne po 8.500 lir
3)	Ženski jopič iz drobnorebrastega žameta po 21.500 lir vsklajen z zelo aktualnim krilom longuette po 7.000 lir
# Opisani modeli so na razpolago v veliki izbiri modnih tkanin in barv.
konfekcija
. )
TRST
Ulica Carducci, 23 - Tel. 30313
GORICA
Korzo Italia, 51 - Tel. 2687 trgovine
Trento ■ Treviso - Padova - Gorica - Belluno ■ Vicenza • Verona - Benetke • Videm * Bolzano - Trst
darbar!
NAČIN OBLAČENJA