■= IlafisoD 14.000. — Sfajerc pelja za celo leto eden goldinar. =■ Naročnina za celo leto K 2—. — Posamezna številka ve Ij.t 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol lota plačuje in se mora poslali v naprej. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične ŠteVuKC vposlali. Štev. 26. V Ptuju v nedeljo dne 27. decembra 1903. IV. letnik. Sveta noč. Milo donijo zvonovi iz stolpa, naznanjajo nam [rojstvo našega Odrešenika, oznanjevalca mirn in sprave. Tam v jaslicih v hlevu leži novorojeno dete, člo-keško bitje, katero je nebeški oče poslal na svet, učiti narode ljubezni, miru in sprave. NeiskonČna, nepopisna ljubezen do svojih vernih je naklonila vsegamogočnega in najvišjega Vladarja, [podeliti svojim narodom lastno Svoje meso, dati jim [Svojega edinega sina, da on naznanja ljudstvu neiz-pnemo dobroto, katero On sam občuti do svojih otrok. Kako radostno pretresate vsakogar dve besedici: LSveta noč!" Pri premišljevanju o velikanskem njih bomenu vsako srce hitreje bije, vsakdor pri njih izreku občuti Božjo dobroto, katera nam dopušča in [omogoči tesnejšo zvezo z nebeškim Očetom. V tej noči pač nikdo ne pozna razločka med fctanovi, med narodi. Vsako srce je polno kipeče ra-Hosti, polno hvaježnosti, polno veselja. Bodisi bogataš, bodisi siromak, vsakomur je v bpominskih urah rojstva našega Odrešenika edino le trdna želja, skazati se vrednega tega, kar nam' je ne-fteški oče v tej noči dodedil, namreč Njegove ljubezni. Vsakšno sovražtvo, vsakšen boj postane enemu, kakor drugemu zopern, vsakdor se hoče popolnoma ■dati le občutkom radosti in svetega veselja, katero |Tse mu doprinaša ta noč. Ako si ogledamo le nekoliko ra/.lične današnje kanove, povsod opazujemo le eno in isto, namreč nir, premišljevanje in kolikor mogoče vredno obha-knje teh presvetih dnevov. Vsakovrstni trdni naklepi nastajajo v srcih posameznikov, ta hoče svoje dosedanje razkošeno živ- ljenje opustiti, drugi zopet hoče mir s svojim sosedom itd., z eno besedo, ni ga bitja, katero ne bi v tej sveti noči kovalo vsakovrstne naklepe, bodisi na ta ali diugi način, to vse le edino že iz radosti, da mu je milost Božja naklonila srečo, dočakati noč rojstva Božjega Sina. In res je. Mnogim je bilo resnobno s tem naklepom in njih poznejše življenje tudi dokazuje, da jih ni samo radostni sveti občutek, s katerim jih navdaja ta noč, za nekoliko časa obvzel, temveč da jim je premišljevanje in uvidenje te velikanske Božje ljubezni tudi ostalo v srcu, ter da jim je za to, s svojimi dejanji se tudi izkazati hvaležnega za to Božjo dobroto. Toda žalibog, le premalo takih je. Strastna človeška srca nadvladana so preveč od dosedanjega njih delovanja; pač bo za nekoliko ur vskipela in občutila svoje slabosti, toda pozabljeno je hitro vse, pozabljeni so vsi naklepi in vse kesanje, strast je mogočnejša, kakor vse uvidenje tega, kar je Bog iz velikanske dobrote za nje storil in naprej teče staro življenje. Poželjivost, hrepenenje po posvetnem blagu, sovraštvo in boj, vse to nam je hotel nebeški Oče iz naših src izbrisati in nam zato v vzgled proti tem strastim poslal Svojega sina. V urah svete noči pač občuti zaničljivost teh strasti, a prešle so te ure in ž njimi pri mnogih tudi vsi verski občutki. Sovraštvo do bližnjega kujejo posamezniki tudi po vseh teh naklepih še vedno v svojih srcih, pozabljene so ure, v katerih se nam je pokazala Božja milost za poznejše življenje in preganjanje, hrepenenje po posvetnem blagu ostalo je eno in isto, ni je uničil prihod Odrešenikov, čeprav jih je za nekoliko ur potihnil. 2 In zakaj vse to ? Ker je poželjenje po posvetnem blagu močnejše, kakor pa po večnem življenja; zato ker je marsikomu ljubše. ako živi v sovraštvu s svojim bližnjim, kakor pa v mira ne ozirajoč se na to, da nas naš Odrešenik uči miru in sloge; zato, ker marsikdo uvidi, da s hnjskanjem lažje napolni svoje žepe s posvetnim blagom, kakor pa, ako bi se ravnal po Odrešenikovih vzgledih. Obdržite toraj svoje dobre naklepe, katere ste storili v sveti noči, ne dajte se vplivati od hujskačev, kateri se vam hlinijo in vam predstavljajo našega novorojenega Božjega Sina v vzgled, sami pa ravno nasprotno ravnajo, temveč ravnajte se sami po njegovih nazorih ter bodite prepričani, marsikatero težavo bodete lažjo prenašali in veliko večja sreča vas Čaka. Pustite sovraštto in druge enake strasti, skazite se vrednih biti Božjih otrok in hvaležnih za neizmerno dobroto, katero nam je Bog v tej noči pokazal s tem, da nam je poslal svojega Sina na svet. Podajmo si v spomin na sveto noč roke, združimo naša srca, odpustimo eden drugemu vse sovraštvo, kazimo resno voljo živeti v prihodnje v miru in ljubezni, izogibati se vsaki nesložnosti, da bodemo tudi mi dosegli to, česar nas naš Odrešenik nči — mir! Yeselo noro leto želimo našim naročnikom! Novo leto se bliža, staro gre h konca. Kakšni različni občutki nas navdajajo ob prestopu h starega leta v novo! Kako nam polnočni zvonovi vendar pojejo različne melodije! Knimu spremljajo še enkrat izgubljeno srečo, izgubljene upanje k pogreba, drugemu zvonijo pa k novemu življenju in k novi sreči. Brezskrbni mladini je to zvonenje vesela jutranjica, onemogli starosti pa večerni delapust. Tistim pa, ki stoje na visočini življenja, delovanja in sploh na vi-sočini svojih zmožnosti, kličejo svarilno in opominje- 'V Župnikov fant. Iz pisem nekega kmečkega duhovnika. NemSki spisa) P. K. Rosegger. Ponatis prepovedan. (Dalje.) 19. oktobra. Zastonj je. Kako sem vendar bil v hišah moie fare zmiraj dobro sprejet! Zdaj pa najdem vrata zaprta in taka koča se vidi. kakor da ne bi bilo nikogar v njej. Bogdana se bojijo. Mladi Vidnar hoče ga začasno vzeli; ne zavezal bi se za prihodnje, samo začasno. Pa prišel je danes po ma§i k meni in rekel, da ne bo nič, zgodilo se je nekaj izvanrednega; pri njegovi ženki se bi bila baje lastna vol.pi pokazala. In kaj bi k temu ljudje porekli, ko bi mlada zakonska dvojica, ki je bila šele pred tremi ledni poročena, imela malega otroka? Sveta nebesa, ko bi se ta reč tako vzela, ja potem je otrok za farovž še veliko kaj hujšega. Sploh — če se ne najde v kraikcm kaj, tedaj je prepozno. Deček se mi je priljubil. Molim brevir in se z Bogdanom norčujem, to storim vsak dan in — čisto po pogansko —■ pride mi včeraj na misel; kadar molim, stoji ljubi Bog resen in strog lam zgoraj, kedar pa se z otrokom srčkam, valno: „Postaj malo danes, ozri se nazaj, kar si dovršil, poglej naprej, kar imaš še storiti! Ne idi mimo ure, ki loči dve dobi našega pozernskega potovanja, post6j ob mejniku časa in življenja! Morebiti je ta mejnik važnega pomena za tvoje življenje, mogočo, da se- ob njim obrneš? Znabiti pomeni izpolnitev vseh tvojih želja, plačilo za tvoj neumorni trud, rešitev od vseh tvojih teženj.!?" Kakor popotnik na meji obstoji in se ozre nazaj v deželo, iz katere je prišel, ter gleda naprej v nove kraje, v katere se ima podati, tako postoj tudi malo ti, poglej nazaj in zri naprej! Bodi hvaležen za to, kar se ti je dalo, ne po-rajtaj na to, kar se ti je vzelo! Še enkrat se razveseli nad dobrem ter pozabi hudo! In če ti je staro leto obilo hudega in le malo prijetnega prineslo, da si pod težo tvojih nadlog, tvojih skrbi, skoraj onemogel, tedaj pomisli v tvojem srcu na besede, da je Bog vse to v naš blagor tako uredil. Poglej kvišku s tolažilnim zaupanjem, da bodo prišli boljši dnevi in da bo novo leto za te srečnejše in veselejše, kakor kakor je bilo staro. Ako si pa v starem letu mnogo sreče in veselja užil, tedaj povzdigni na meji starega in novega leta tvoje srce še enkrat gor k Najvišjemu, zahvali se mu za vse to zaupno in veselo vstopi v novo loto! Zaupno in veselo! Pa tudi z dobrimi naklepi! Imej resno voljo, svoje dolžnosti storiti vselej in \edno! Srčna želja te naj navdaja, da bi se krepil in v vsem dobrem in znebil vsega slabega! Radostno in korajžno glej v tvoje prihodnjo življenje, izkoriščaj vsak dan in vsako uro, spopolnuj se neprenehoma in neutrudno ter tndi tvojega bližnjega k temu spodbujaj in navdušuj, nepopolnosti dragih pa skušaj kolikor možno potrpežljivo prenašati, in nastopilo bode za te, kakor ti „Štajerc" želi, veselo, srečno, blaženo novo leto! tedaj pride za nekaj stopnic bliže nizdol ter smehljaje naju opazuje. 2i. oktobra. Vendar proč! Pa ne otrok, temuč gospodinja. Nenavadno se mi je že zdelo, v kakšnem redu in s kako spretnostjo mi je danes kosilo pripravljala. Juho z možganov, pečenko s frisno solato, ki se ne dobi več z lahka, jajčni kolač z melinovo omako, pa ludi vino ni bilo več tako kislo. Pa moja najljubša jedila mi danes niso Sla, za tem nekaj tiči. si mislim, in resnično! Ko je z mize pospravila, obrne se k steni in začne milo plakati. »Otilijal* zakličem, >kaj pa ti je?« >0h,« je rekla, »bilo je pač najbrž danes zadnjikrat, da sem za gospoda župnika kuhala. Ze vidim, da sem preveč v tej hiši« Med tem pa vstopi pestema z otrokom. Hočem jo pomiriti, ona pa se huduje ter daje otroku in dekli imena, kakoršnih prav za prav nista pri krstu prejela, tolče s pestmi ob steno, da vapno ž nje leti. — Tukaj se ne da ničesar napraviti, si mislim in rečem: »Ja ljubi Bog, Oiilija, Če ti je stvar tako strašanska, tedaj bi ti delal krivico, ako bi te dalje časa v tej hiši zadrževati hotel.« »Tedaj pa hočem moje plačilo!« zavpije, »že skoz eden-indvajset mesecev nisem ničesar dobila.« 3 Prosimo pa tudi ob enem Vas cenjene naročnike, blagovolite nam zaostalo naročnino, katero imate nekateri še za plačati, v kratkem doposlati ter na-ročitev ponoviti, da se dopošiljatev ne prekine in da nam prihranite obilo nepotrebnega dela in neljube zamude! Ostanite zvesti Vašemu mišljenja in prepričanju, krepko stopajte in junaško naprej po poti, katero ste spoznali za pravo in ki edina pelje do spoznanja resnice in pravice I Navdušujte svoje sorodnike, prijatelje, znance k napredku, dramite jih iz njihovega duševnega spanja, vodite jih iz teme nevednosti k luči spoznanja! Razširjajte, priporočajte, podpirajte naš list, da ga bojo brali v vaakej kmečki hiši, v vsakej koči, v vsakej gostilni in v vaakej de-lalnici! Ne bojte se razun Boga nikogar, ako se držite pravice in resnice. Ne dajte se oplašiti ali zbegati, Vašega mišljenja Vam ne sme in ne more nikdo odvzeti, ako se zvesto in trdno oklepate Vašega pravega odkritosrčnega prijatelja BŠtajercaa. Našim kmetom. Zadnjič smo v našem članku pod naslovom „Našim kmetom" mimogrede omenili tudi šole, danes si hočemo to napravo malo natančneje ogledati, ter njeni pomen, namen in smoter nekoliko premotrivati. V mislih imamo ljudsko šolo, ker ta vsacega človeka, posebno pa kmeta najbolj zanima, Šola je podobna drevesnici, v katerej se nežna mlada drevesca gojijo, negujejo in požlahtujejo, da se potem presadijo v sadunosnik, ter nam dajejo okusnega, žlahtnega sadu. Šola je tisto mesto ali kraj, v katerem se naš zarod pripravlja za to, da stopi za nami na pozoriščo javnega življenja, da izpolnuje vrzeli, povzročene vsled izginjenja unih delov človeške družbe, ki so svojo odmerjeno dobo doživeli in so primorani, se svojim naslednikom nmakniti. Mladina je največji zaklad posameznih družin kakor tudi celih »Res je, toda odkodi naj vzamem 105 goldinarjev?« Blagajna je v samostanu, samostan pa je v Elmavi. Naš trgovec zve mojo zadrego. Zapišem mu moje dohodke prihodnjih mesecev in on mi posodi denar. Otilija zmeče vse, kar je menega, v svojo omaro, zaklene jo in odide, brez da bi se poslovila. Le v otrokovi sobi se je Se hotela svoje jeze iznebiti, zadere se, notri: »Adijo, hišni gospodari Peklenski pankert!« ter zaloputne vraia tako močno za seboj, da se celi farovž strese in Bogdan iz strahu divji krik zažene. Komaj je gospodinja odšla, stopi Marija v mojo sobo in reče, da ona tudi hoče iti. Ona je bila vzrok nemira, sicer Cisto po nedolžnem in nevedoma, ali o sebi govoriti ne pusti. Nato ji odgovorim; »Kakor gospodinjo nisem imel privezano, tako tudi tebe nimam. Če misliš, da smeS ubogega Otroka sedaj zapustiti, ko te najbolj potrebuje, ko si jaz ne vem Ž njim pomagali, pa ga vendar ne morem na cesto vreči, tedaj idi.t Pa ni šla. Streže otroku in je mi juho za večerjo skuhala. Pozno v noč prideta dva moža iz Spodnje vasi ter odpeljeta Otilijino omaro. Skoro nisem verjel, da bo ona to zadevo tako za resno vzela. Ko sem videl, kako irdosrčna zna biti, sem vesel, da je odšla. narodov, ona j*e np skrbnih roditeljev in nada vsega ljudstva. Ker je toraj šola tolikega pomena in tolike važnosti, moramo tudi vso našo skrb in pozornost na njo obračati. Uredba šole je merilo vrednosti duševnega blagostanja prebivalcev posameznih krajev, dežel in držav. A ne samo duševnega, temuč tudi gmotnega. Kar znaš, to imaš. Ako tudi izgubiš vse imetje, tvojega znanja ti ne moro nihče vzeti, kar si v Šoli pridobil, to ti ostane neprikrajšljiva lastnina do smrti, ako ti ljubi Bog ne odvzame razuma in ako sam svoje laati preveč ne zanemarjaš. Ljudska Šola ni namenjena samo poedinim stanovom, temuČ je ravno tako za otroke imenitne gospode, kakor za mladino iz kmečkih hiš in koč. Ona je podlaga in temelj poznejšemu izobraževanju in popolnjevanjn, brez katere ne more noben človek v človeški družbi tako nastopati, kakor si želi in kakor se mu spodobi. Sola ima nalogo, da oblaži čutstva, okrepi značaj, da naredi iz nevedne stvari razumnega Človeka, kakoršnega današnji svet, današnje okolščine in razmere potrebujejo in zahtevajo. Do šole pa nimamo samo pravico, staviti ji za-htevanja in želje, temuč do šole imamo tudi dolžnosti, katere ne smemo prezirati ali se jim umikati. Ona terja od nas popolno zaupanje in tudi primerno spoštovanje. Ako stariši ali reditelji nimajo zaupanja do šole, tedaj ga gotovo tudi otrok nima in vspeh vzgo-jitve je dvomljiv. Stvar je taka kakor pri bolnikih, katerim čestokrat zaupanje v zdravnikovo pomoč več pomaga, kakor pa njegovo zdravilo. Ničesar se ne more doseči brez zaupanja in trdne volje. Kakor sorodniki, prijatelji in znanci bolnika k zaupanju vspod-bujajo ter mu ljubeznivo prigovorjajo, naj le pridno rabi zdravila, akoravno so morebiti huda in brifcka in da se naj natanko drži zdravnikovih odredb, kakor ga ti-le tolažijo z boljšo bodočnostjo, tako naj tndi stariši ali njih namestniki otroka vedno in vedno spodbujajo, osrčujejo in, Če treba, tndi tolažijo. 27. novembra. Upam, da bo srolle slednjič vendar odiSlo. Zunaj v Zaški gori živi stara, samska in — kakor se pravi — bogata gospica, ki je baje se že večkrat izrazila: Ko bi zamogla otroka dobiti, brez da bi na svoji ženski časti trpela, tedaj bi ga vzela. Pri tej stari jungferci bi še rad enkrat svojo srečo poskusil. 28. novembra. Gospodična Pezelka Čuti 5e revolucijske strahote v svojih sklepih. Od leta 1848 noče več v nobeno mesto. Skozi osemnajst let že pripoveduje, kako je takrat nek »rudeč Hrvat« v njeno stanovanje prilomastil in jo hotel z bajonetom prebosti. Iz spošiljivosti pred starim plemstvom, na katerega ga je, ka-zaje na diplom, opozorila — tudi gospica je bila takrat blizu sedemdesetih — ji ni storil zla, zato da je Jonatana prehode!. Pred njenimi očmi! Pred njenimi lastnimi očmi Jonatana, njenega edinega prijatelja, črnega pinča! — Vedno si še bojazljivo obličje zakrije, kolikrat o strašnem zločinstvu pripoveduje. Komaj je Windischgrfttz na Dunaju red napravil, zapustila je mesto ter se naselila na deželi, kjer hoče v tihej žalosti svoje življenje dokončati. Gospica Pezelka je sedaj sest-inosemdeset let stara; včasih ji je baje prav dolg čas. Psa si ni več oskrbela, tedaj sem si hitro mislil, da bi ji bil morebiti Bogdan všeč. 4 Otrok mora, kakor po domače pravimo, veselje do šole imeti. Brez zanpanja pa ni veselja in kjer veselja ni, ni povoljnega vspeha, ali pa zgolj nobenega. Z veseljem v tesni zvezi je korajža, kjer pa je ta, tam gre vse; vsaka zapreka, vsaka ovira se premaga in' zaželjeni cilj se doseže prej ali slej. Kakor mala četa junakov, katera ima srčnost in pogum, pri tem pa tudi neomejeno zanpanje do svojih vodnikov in brezpogojno pokorščino njihovim poveljem, premaga mnogoštevilnejšega sovražnika, tako prebije tudi šolska mladina vse težavo in zapreke, resnične in domišljene, ako se z veseljem in korajžo loti nka ter so zaupljivo oklene svojega učitelja in vodnika pri nastopu poti v burno življenje. Povedali pa smo že. da je lo na stariših ali njih namestnikih ležeče, imajo H njih otroci veselje do šole aH ne. Ne zamujajmo toraj nikoli, naš mali zarod vnemati in navduševati k neutrudnemu uku in k vztrajni marljivosti in ko bodo otroci spoznali, da se na ta način z lahka premagajo vse težave, dobili bodejo veselje in stem je pa tudi že vse dobljeno. Seveda jim ta navodila in pravila ne smemo podajati suhoparno in utrudno, temuč ljubeznivo, pred vsem pa jim moramo biti mi sami v vzgled, katerega tako-rekoč nehote želijo posnemati. Taka reč ne gre „na komando", posebno pa pri otrocih ne! (Dalje prihodnjič.) Iz delegacij. Zadnje dni so imele na Dunaju delegacije svoja zasedanja, to se pravi, določeno število državnih poslancev avstrijske in ogerske državne zbornice, ki so iz njih sredine izvoljeni, se je sešlo na Dunaju, da se posvetujejo, razpravljajo in sklepajo o skupnih zadevah obeh državnih polovic. Delegacije se snidejo eno leto na Dunaju, drugo leto pa v Budimpešti in tako naprej. Letos so se sešle na Dunaju. Pri njih sejah so navzoči vsi ministri, k sklepu pa tudi sam Gospica me je prav prijazno in Častitljivo sprejela. Večja ni, kakor kakšno sedemlelno dekle, je bledega in bistrega lica s črnimi očmi, nosi črnosvileno obleko z vlekom z belimi čipkami, belo havbico, na vrata pa brošo z Jonatonovo podobo. Stanovanje je lako Čedno in pospravljeno, da sern imel le malo upanja zaradi mojega malega Bogdana. Vkljub temu svojega namena nisem dolgo prikrival, ona pa mi je takoj svojo besedo dala. Hoče vendar še nekaj dobrega storiti, predno se loči od tega sveta. Bada bi imela tudi koga krog sebe, ki bi jo na njena slara leta vsaj malo ljubil. Samo to bi še bilo pomislili, če bodete njeni dekleti, ki je ima, znali z otrokom ravnali? Ena je sicer že bolj pri pameti, pa ta mlajša je razposajena stvar, z otroki pa še ni imela Nančka in tudi ne Velka kaj opraviti. »O Bog,« sem djal, tako dobro, kakor pri meni, bode otrok na vsak način imel, ko bi pa deklici resnično bili tako neizkušeni, da bi ne znali malemu detetu streči, tedaj bi ja lahko dosedanja strežnica pri njem ostala. Gospica postopica k rujavo bliščečemu predalniku, na katerem je slala pod steklenim pokrovom lično izrezlana ura — zraven je bil zvonček in stem je pozvonila. Zdaj pride iz kuhinje stara, suha oseba. Imela je svoje bele lase čedno razčesane in bila povsem tako snažno oblečena, da bi je ne mogel za služkinjo smatrati, ko bi ne bila tako cesar. Eden od predsednikov ima na cesarja nagovor ter v kratkih obrisih razloži delovanje in sklepe, na kar potem cesar odgovori ter politični položaj države pojasni. Proračun skupnih potrebščin znaša za leto 1904 374 miljonov 975 tisoč 389 kron, pokritih komaj 6 miljonov 865 tisoč 471 kron, toraj ostane še 368 miljonov 9 tisoč 919 kron, za 1 miljon 957 tisoč 546 kron več kakor lanskega leta. Colninski prebitki so nastavljeni na 113 miljonov 272 tisoč 419 kron. Izvanredne potrebščine so vojne in povoljništva v zasedenih deželah znašajo 7 miljonov 563 tisoč kron, od teh je 80 tisoč pokritih, ostane še toraj zahtevek 7 miljonov 483 tisoč kron, za 331 tisoč kron manjo od lanskega leta. Prestolni odgovor cesarjev je bil povsem takšen, kakoršen se je dal pričakovati. Za prvi čas se ni bati vojske. Obiska nemškega cesarja Viljema in ruskega cesarja Nikolaja pri našem cesarju sta občni evropejski mir le še kolj potrdila in tudi poset našega cesarja pri angleškem kralju Elvardu je bil važnega pomena. Dokler živi na$ cesar Franc Jožef, bode se tudi mirovna trozvczt Avstrije Nemčije in Italije ohranila, ki je najboljši porok, da se ne prekrši mir. Laška vlada jo pa tudi začela vso svojo pozornost na gibanje iridentovcev obračati, ki rujejo in ščuvajo proti Avstriji. Tako ostrih besedij ti predrz-neži dosedaj še niso slišali. Edina nevarnost nam preti le od Balkana, kjer še tamošnjim homatijam ni konca, temveč je pričakovat"; da se nasprotja v pomladi še bolj poostrijo. Jzzid so nikakor ne da presoditi. Prav krepko obsoja., vladar umor srbske kraljeve dvojice ter naznani, da se ž njim strinjajo tudi drugo velesile, ko bodo te dni svoje zastopnike v IJelgradu domov poklicale. No, to pa že nekaj pomeni ! Cesar ima navado, da se ob priliki delegacij-skega sprejema s posameznimi udi delegacij dalj ali manj časa razgovarja. Posebno nemilostno je nagp- ponižno pred gospico stopila in »kaj zapove Vaša milosU, vprašala. >Pojdi Nančka«, je rekta gospica »in mi pokliči tudi Vefko!« >Nančkat tedaj je bila ta. Zavoljo mladosti, sem si mislil, se tej že sme mali otrok zaupali. Gospica je najbrž moje misli uganila, ker rekla je: »Naučka je že prav, služi že devetinštirideset let pri meni in se zamorem na njo zanesti. Vefko pa Se premalo poznam.« Med tem vstopita obe. Vefka ni bila veliko mlajša kot njena tovaršica, imela pa je prav prijazen obraz, na gornji ustnici pa nekaj muštačem podobnega. Ta je toraj bila lista razposajenka. »Ta se pač ni dolgo pri meni,« opomni gospica, »povej mi vendar Vefka, koliko Časa si že pri meni?« »Petnajst let, Vaša milost!« odgovori Vefka ter se nežno prikloni. >No vidite, gospod župnik,« mi reče gospica, »moja Vefka se tudi dobro nosi,« pri tem je imenovano po licu potapljala, »le včasih je malo živa. No, sčasom pa bo že Sto. — Dekleti, zdaj pa hočem vama nekaj povedali. Hočete malega otroka imeti?« Dekli ste zapored zarudeli in Vefka si od samega sramu ni upala kvišku pogledati. Dalje prihodnjič. 5 voril tokrat poslanca Šušteršiča, rekel mn je, da se vršijo seje v Kranjskem deželnem zborn jako burno, na kar^ Šušteršič odgovori : „Zalibog, Veličanstvo! Ne veseli nas, da se moramo tako bojevati, pa mi se bojujemo v domoljubnem smislu pod geslom: za Boga, za cesarja in za domovino!" Nato cesar: BPa vi se preveč prepirate med seboj, pri tem pa deželni zbor nič ne opravi, kar celo škoduje.14 Šušteršič: »Veličanstvo! Glavni vzrok temu je deželna vlada, katera nas sili na to radikalno stališče." Cesar : »Deželna vlada Vam vendar ničesar ne stori." Šušteršič: „ Veličanstvo! Deželna vlada se je žalibog kot izvrševal ni organ takozvane večine deželnega zbora pokazala, ki pa predstavlja le neznatno manjšino. Tako je morala velika veČina dežele polagoma zavzeti radikalno, opozicjonelno stališče. Boli nas, da smo prisiljeni v boj v takej radikalnej obliki, toda mi smo že pred leti pred tem svarili. Pred tremi leti sem že prorokoval, da bode moralo tako priti, ako se okolščine ne bodo spremenile. Žalibog, okol-ščine se niso spremenile in tako je prišel sedanji položaj." Cesar je nato nevoljen Sušteršičn hrbet pokazal, brez da bi mu na njegove besede kaj odgovoril. Jasno je s tem obnašanjem pokazal, da mu hujskanje in kričanje posameznih kranjskih petelinov jako mrzi. In komu bi tudi ne! Ali bode temu počenjanju že vendar enkrat konec? Želeti bi bilo, toda upati ni. Ako malo ponehajo, s tem večjo silo v kratkem spet začno, ako na enem kraju premolknejo, oglasijo se v drugem s tem večjim krikom in truščem. Le tako naprej, bomo videli, kam da bodemo prišli. Spodnje-štajerske novice. Iz Ptuja. Dne 11. t. m. se je vršilo v dvorani Nemškega doma obilno obiskovano zborovanje volilcev mestnih odbornikov. Gospod župan Ornig je v jasnih besedah poročal o svojem poslovanju in delovanja v času devetletnega županstva svojega, ter jo pri tej priliki tudi opomnil, koliko lažnjivega obrekovanja, nesramnega opravljanja, častikraje i. t. d. je moral od strani brezznačajnih političnih in osebnih nasprotnikov pretrpeti, mislil je že od županstva odstopiti, a naposled je vendar vztrajal, ker hotel je svoje so-vražniko razšemiti in jih ponižati ter vsemu svetu pokazati, da je vse te nesramne spletkarije povzročila potulmjena banda, obstoječa iz slovenskih kakor tudi nemških hujskačev, za katero noben slovar nima dovolj značilnega imena. Laž ima kratke noge, resnica pride prej ali slej na dan. Dokazalo se je, da je čast gospoda župana Ptujskega kljub tolikim napadom ostala neoroadeževana, neoskrunjena, neprikrajšana, ter da je, če le kdo, on vreden popolnega in neomejenega zaupanja svojih volilcev, ki si bodo tudi s vsemi silami prizadevali omogočiti, da jim toli za- služni in za blagor svojih somestnajov vneti mož še v prihodnje ostane naklonjen, skrben in pravičen oče — župan. Omenili smo to le zategadelj, da našim čitatcljem pokažemo, kako klerikalna stranka blati može, kateri se vesele" pri ljudstvu popolnega zaupanja in so tega tndi vredni, pokazati pa tudi, kako se ta natelcevanja na sama na sebi maščujejo. Putuh-njenci so se pa spet enkrat prav pošteno blamirali, in rudečica bi jih morali preleteti do vrh glave, ako bi imeli le količkaj sramu in vesti. V zadoščenje pa naj vzame gospod Ornig popolno zaupanje in zahvalo svojih volilcev, nemških in slovenskih, ki so mu to eneglasno izrekli. Nova železnica se je dovolila od ces. kr. mini-sterstva za železnice z odlokom z dne 19. oktobra t. 1. in sicer od postaje Rajhenburg, (proge južne železnice Zidanmost-Sieek), do Rajštajna, ter se bode Otlprl ondašnjemu premogokopu živahen promet. Pričakovati smemo, da bode našlo mnogo delalcev Brežiškega kakor tudi sosednih okrajev, kateri si morajo sedaj v daljnih tujih krajih, celo v Ameriki, kruh služiti, v doglednem času v domačiji dovolj dela in povoljnega zaslužka. Lokalna železnica Grobelno — Rogatec se bode z 31. decembrom t. 1. javnemu prometu izročila. Glasom voznega reda bodeta vozila na dan v vsakej smeri po dva vlaka in sicer: Odvoz iz Rogatca ob 12. uri poldne, pride ob 1. uri 33 min. v Grobelno. Odvoz iz Rogatca ob 5. uri 58 min. zvečer, pride ob 6. uri 58 min. v Grobelno. Odvoz z Grobelno ob 9, uri 45 min. predpoldne, pride ob 11. uri 12 min. v Rogatec. Odvoz z Grobejno ob 3. uri 50 min. popoldne, pride ob 5. uri 17 min. v Rogatec Poštarico pri Sv. Bolfanku v Slov. gor. opozarjamo, da ima vse pošiljatve, ki dojdejo na ondotno pošto, brez izjeme in brez razločka clo-tičnim adresatom nemudoma in redno oddajati, kakor to poštni predpisi zahtevajo. Pritožilo se je pri nas že mnogo ondotnih prebivalcev čez poštarico gpdčno. Faniko Kocuvan, da jo v svojem peslovanju jako površna, zato ji dajemo nasvet, naj se v prihodnje drži poštnih predpisov natančneje, inaČe bodemo to zadevo ces. kr. poštnemu ravnateljstvu v Gradcu naznanili in ob enem v našem listu gospodično Faniko pod krtačo vzeli. Hujskarija v Št, Lenartu v Slov. Goricah ne preneha, temveč jo klerikalni kričači na vse mogoče načine podpihujejo. V umazanih časnikih blati ta sodrga nemške prebivalce tamošnjega trga na tako nezaslišan način, da mora človek zares dobrega želodca biti, da mu ne postane slabo. Sosebno se zaganjajo ti klerikalni petelini v obrtnike, kateri nočejo ž njimi tuliti, a upamo, da jim bode nameravani bojkot izpodlctel ter se njih nesramne nakane izjalovile, da bodo morali strup, katerega so drugim nastavili, sami požreti. Vsak kmet pač gre tjekaj nakupovat, kjer pričakuje dobro in pošteno postrežbo on ne gleda na to, je-Ii trgovec Nemec ali Slovenec, mestjan ali kmečki kramar, pa tudi ve, da to 6 hujskanje ni povzročeno od ljudstva, temuč narav-noma od posameznih tržkih pisaČev, katerim jo samo na tem ležeče da napravljajo prepir, za hrbtom se pa potem smejijo. Ne gre toraj pametnemu človeku, te ničvredneže poalušati, temuč pljnno naj vsakdo pred takim malopridnežem, ki ni vreden, da med nami živi. Kmetje so pošteni ljudje, pa jim tudi ni za hujskarijo, ter želijo mir; spoznajo naj te nemir-neže, Če pa ne, tedaj bodejo se prepozno zavedli, da so zašli v zanke klerikalnih izkoriščevalcev in zape-ljivcev. Njih podjetja imajo le kratek obstanok, izgledov, za to imamo na Spodnjem Štajerskem dovolj. Od Ptujskih SBJmov. Živinski sejem dne 16. decembra t. 1, je bil dobro obiskovan; prigDalo se je 30 konjev, 591 goved in 320 svinj. Gene so bile srednje nastavljene, kupčija je bila vsled tega precej živahna. Kupcev je bilo precejšno število iz iz daljnih krajev, posebno iz Srednjega Štajerja. — Špeharski sejem se je vršil 12. in 18. t. m. Obekrati se je prodalo skoraj vse pripeljano blago. Cene so bile za prodajalce precej ugodne, ker je stal kilogram slanine (la, brez kože) 1*20 — 124 K, kg. masti 1-30 — 1*40 K, kg. gnjati 0 96 — 1*00 K, kg. plečeta 0'88 — 0.9G K, kg. hrbtenine (ribe) 1.32 — 1*44 K, kg. mesa za klobase 108—1*20 K. — Prihodnji svinjski sejem bode dne 5. januarja, živinski sejem pa 7. januarja 1904. Pričakovati smemo za oba obilo kupcev. Dopisi. Iz Slovenskih krogov. Mili, dragi nam „Štajerca, povedati ti vendar moramo, kakšna jeza kipi vsakemu poštenemu človeku, poštenemu slovenskemu kmetu ali trgovcu, ko bere ob priložnosti nesramne hujskanje v umazanem mariborskem farškem in dohtarskem listu „Slov. Gospodarju" v štev. 49, z dne 3. dec. t. 1. na tretji strani pod naslovom „Iz slovenskih Haloz" o Ptujskem sejmu sv. Katarine. Mi kmetje smo iz zadnjih vrst omenjenega članka ročno spoznali, da je pisač teh nesramnih kvant kakor po navadi zopet nek škodljivec naroda in krščanske vere ter v sramoto častiti duhovččini pokvarjeni klerikalec v neki haložki fari. — Ljubi „Štajerca ! ravno ti ljudje se hlinijo po kmetskih hišah deloma po beračenju in bernji, ter nadlegujejo vso hišo, pri kateri tebe, ljubi „Štajerc" najdejo, celo na prižnici in v spovednici te preganjajo, lotijo se tudi najpo-štenejših hiš, v katerih se v pouk in kratkočasje nahajaš. Ta farizejski hinavec razlaga v omenjenem članku postopanje Ptnjčanov ob času Katarinskega sejma pri zaračunjanju kramarskih prostorov. če so kramarji toliko ali toliko plačali, dobro, ta denar se je pa saj pošteno zabeležil v javnih računih v korist mesta in kmetov. „Štajerc", poprašaj pa še tudi ti, kako so računih in računijo ti farizejski hinavci ubogemu ljudstva pri vsakej priložnosti, kakor pravijo v „dobre namene" ! Vsak dogodek v družini znajo izkoriščati, naj že bo vesel ali žalosten, kakor so krst, ženitnina, pogreb. Je umrl najubožnejši kočar ali kočarica in zapustil vdovca ali vdovo z malimi otro-Čiči, ali ne zaračonite vi pogreba s 10, 15, ja celo 50 kronami, ter znesek neusmiljeno izterjate. Cesto-krat računite za malenkostne pisarijo čez postavno določene meje. Povejte nam vi volkovi v ovčjih oblekah, kaki prijatelji kmetskega ljudstva ste vi!? Pokažite nam le eden slučaj iz Kristusovega življenja, v katerem bi On ljudstvo proti plačilu podučeval, tolažil, blagoslavljal! Povejte nam eno točko iz Kristusovega nauka, iz naše čiste svete vere, ki bi velela ljudstvo odirati in si naknpičiti bogastva! — Kje vas uči vaš prevzvišeni poklic ščuvati ljudstvo in širiti sovražtvo? Bliža se prihod Kristusov v duhu, — ako bi pa prišel v osebi, poprijel bi gotovo zopet za bič, stopil v tempelj in rekel: poberite se vi farizeji, kajti vi ste naredili hišo božjo v jamo razbojnikov! Ste li vi moji nasledniki? Sem jaz vas tako učil? Ja, taki ljudje se hlinijo za kmečke prijatelje. Za brezverca, nemškutarja itd. razglasijo vsacega, ki ei npa jim le trohico resnice v lica povedati, ki se predrzne le na eno samo napako jih opozozoriti. Začeli smo kmetje že resnico spoznavati, tudi v čisto temnih glavah se je začelo daniti. Prišel bode čas žetve, ljulika se bode odbrala od pšenice in se sežgala. Živimo po pravi krščanski veri, po naukih pravih duhovnih očetov, ki so vredni biti nasledniki Kristusovi! Hvala Bogu, še imamo take med nami. Varujmo si pšenico, ljuliko pa zasledujmo, odbirajmo, zatirajmo, uničimo! Kmetsko okrožje. Od sv. Trojice v Slovensk'h goricah. Pri nas imamo šestero č. gg. očetov Frančiškanov, ki v našej fari dušno pastirstvo oskrbujejo, in sicer je po roda petero Kranjcev, oče gvardijan pa je Hrvat. Vsi so slovenskega jezika popolnoma zmožni, kljub temu so nekateri od pridig kakor izključeni. Gospoda gvar-dijana vidimo vsako nedeljo in praznik po dvakrat na prižnici, da pridiga in krščanski nank razlaga — večinoma praznim klopem. Odkritosrčno Vam povemo, oče Miklavž, da jednolično3t in jednakomernost utrudi, posebno velja to pravilo govornikom. Ne glede na Vaša groženja, oštevanja i. t. d. s prižnice Vam farmani svetujemo, da, celo prosimo Vas, pustite po redu tudi Vašim sobratom nam sv. evangelij in krščanski nauk razlagati, ker menjava vedno zanima. Marsikateri vernik reč bi poslušal pridigo, ko bi se ta enoličnost enkrat odstranila. Mislimo si pa tudi, da bi 8e Vaši gg. sobratje ne predrznih tako meni nič tebi nič farmane na tak nezaslišan način sumi-čiti in psovati, kakor ste storili to Vi pred nekaj časom gospod gvardijan s tem, da ste nas farmane krivili, mi bi bili Vam cerkev od zunaj s človeškim blatom omazali. Človek se mora vedno popred prepričati, predno svojega bližnjega nesramnega dejanja dolži, posebno pa se naj tega pravila drži duhovnik, ako želi, da bi ga verniki ljubili in spoštovali. Seveda ste se morali v prvi vrsti na Trojiške naprednjake in „nemčurje" zaleteti, a spodobilo bi se Vam, kot učenemu in olikanemu gospodu, da bi bili potem, ko ste se prepričali, da so zunanjo steno cerkve šolarji z mehkimi lupinami kobljih kostanjev onesnažili, vsaj »koliko besedij v opravičenje svojega neutemeljenega nmičenja in vsaj nekolikošno zadoščenje razžaljenih irmanov izustili, a tega najbrž Vam Vaša krščanska »nižnost ni pripuščala, kljub temu Vam odpustimo ko žaljenje mi, ki smo imenovani nprokIeti .Štajer-4ni' in nemčurji". Od sv. Martina na Paki. Večerni vlak Celje-Ve- enje obstoji ob polušesti uri na postaji Rečica, kjer lakokrat mnogo ljudi izstopi in vstopi. V bližini »staje je pošta, na katero tudi množina ljudi pri- laja in odhaja. 28. novembra t. 1. je precej deževalo i ob prihodu omenjenega vlaka jo bila že črna tema. fokajšnjega graščaka sinovi 60 pričakovali z vozom Tojega brata, ki je imel z vlakom priti. Ko se z •šlecem zopot vsedejo na voz, zdirjajo skokoma proti »mu, a v svojej neprevidni naglici so povozili tukaj- ijega vrtnarja J. Fr. Skaza, gredočega na kolodvor h neko pošiljatev., Ponesrečenec je dobil več udarcev I konjskih kopit in kolo mu je zlomilo ključavnico. [sled padca zbil si je en zob ter bil na glavi od »lesa hudo ranjen. Ponesrečenemu revežu je prihi- jla na pomoč tukajšnja poštarica gospa Marija Kranjc, ■redila je, da so se ranjencu rane izmilo, dala ga f preobleči ter ga okrepčala z dobro pijačo, potem m dala pod nadzorstvom dveh gospodov na njegov im peljati. Zares usmiljena Samaritanka! Vsa čast i hvala ji naj bode! Toliko usmiljenja in ljubezni todanes redko najdemo. Povzročitelji te nesreče so i brez vsega briganja dalje peljali, kakor da bi se ■ bilo ničesar dogodilo, brez da bi svojo krivico ■m] deloma poravnali. Ces. kr. žandarmerija je to k kompetentni oblasti naznanila, a kaj bo gospod Havni pravdnik k tej zadevi rekel, to bode prihod- lost pokazala. Misliti si o tem smemo mnogo, a Ki začasno ne smemo ničesar, da se ne 6torimo Bžn;h predsezanja uradnim činom. Iz Poljčan. Peter Mesarec iz Št. Jurja pri Ma-■boru se peča z razkosovanjem zemljišč, to se pravi ; on kupuje od prodajalcev kakšna večja posestva ter ista po želji drugih kupcev v manjših ali večjih Bosih na drobno prodaja. Tako je kupil tudi ■17, julija 1901 posestvo od Jožefa Jagodica v Polj-Hanah za 7.100 goldinarjev. 8 pomočjo svojega me-f šetarja Gajšeka je Jagodica in njegovo ženo prego-Ivoril, da ni treba pismene pogodbe, ter da naj Ja-Jgodič samo tiste pogodbe podpis;?, katere bode Gajšek s kupci posameznih zemljiščnih kosov sklenil. Zakonska Jagodic, priprosta kmečka človeka, nista slutila v tem koraku nobene nevarnosti, katarej sta se s tem ravnanjem nasproti davkarski oblasti izpostavila, ter sta predlog Gajšeka in Mesareca sprejela. Gajšek je na to razkosal in prodal posestvo in dotične kupne pogodbe so se v pisarni dr. Lemeža v Slov. Bistrici podpisale. Knpci posameznih kosov so se tamkaj s prvega branili pogodbe podpisati, ker oni so kupili le od Mesareca in ne od Jagodica, na prigovarjanje dr. Lemeža pa so se slednjič udali in podpisali. Posledica temu pa je bila, da je dohodarin3ko sodišče v Mariboru obsodilo zakonska Jagodic in vse kupce posameznih kosov dotičnega zemljišča v kazen v skup- nem znesku 10.000 kron, proti katerej razsodbi so imenovani 6icer ugovore vložili, ki pa Še dosihmal niso rešeni. Čudno se nam zdi, kako je zamogel dr. Lemež navedene stranke, katerim seveda postavne določbe niso znane bile, tako na led speljati, ko mora njemu biti tozadevna dohodarinska postava vendar popolnoma znana1 Radovedni smo na konečni izid te pravde. Iz mariborske okolice. Spoštovan in čislan je in mora biti učiteljski stan. On šteje med svoje ude svotovnoznana imena slavnih mož, ki bodo slovela poleg imen modrih vladarjev, zmagoslavnih vojskovodij, slovitih učenjakov in raznih drugih izvanrednih velen-mov, dokler bo svet stal in bival na njem olikan človeški rod. Učiteljstvo se svojega ugleda k večjemu tudi zaveda in tako je tudi prav, toda dobro bi bilo, ako bi se ob priličuih učiteljskih shodih posamezni udje še krepkeje in izdatneje na načela, katera si je učiteljstvo na svoj prapor zapisalo, opozarjali in opominjali. Ob zasleditviji kakega prestopka, katerega je posamezen ud samovoljno skozi svojo surovost, ne' U8miljenost ali celo divjost zakrivil, pa bi naj dotič-niku tudi skupno učiteljstvo, ali pa vsaj učiteljstvo tistega okraja, v katerem se je prestopek učiteljskih predpisov ali šolskih zakonov dogodil, svojo nevoljo in mržnjo izreklo, kar bi gotovo več izdalo, kakor n. pr. svarilo ali uk6r pristojnega ces. kr. okrajnega šolskega nadzornika. Ce bi se ta naredba upeljala, zmanjšalo bi se gotovo tudi število neresničnih in neopravičenih pritožb, katerim je zaradi malenkostnih prestopkov posameznih učiteljev 6kupno učiteljstvo izpostavljeno. Opozarjamo tukaj nekega g. učitelja (imena tokrat iz spoštovanja učiteljskega stanu nočemo imenovati), da nikakor ni umestno in nikakor za učitelja spodobno, ako tisti malega dečka v mrazu, snegu in dežju brez pokrivala in brez vrhnje suknje nažene domu, kamor ima odrasli človek pol ure hoda, kakor se je to zgodilo na nekej šoli na Spodnjem Štajerskem pred nekaterimi tedni Da bi se take reči ne ponavljale več v prihodnje, želi prijatelj in častilec učiteljev, ki pa ni — soci, pa tud' ne — Pestalozzi. Zunanjo novice. Trgovca z dekleti. Z Lloydovim parnikom „ Afrika" so te dni iz Aleksandrije v Egiptu pripeljali v Trst nekega Milavca, rojenega v Logatcu na Kranjskem, ki je zvabil iz Ljubljane kakih 10 deklet v Egipt in jih tam prodal v zloglasne hiše, za česar-voljo je bil od ljubljanskega deželnega sodišča na 12 dni zapora obsojen. Mala kazen to! Svoje može zastrupile so nekatere žene v VorSs-martonu na Ogrskem. Zločini so se zasledili, ko je nedavBo nagloma umrl kmet Jurij Tiszak. Vzrok smrti je spoznal zdravnik dr. Hanus srčno kap, a pozneje se je dognalo, da ga je zastrupila lastna žena, ki je imela z imenovanim zdravnikom grešno znanje, od tega tudi strup prejela ter po njem bila k groznemu zločinstvu zapeljana. Dokazalo se je na- dalje, da je dr. Hanus še četiri druge žene zapeljal, ki so po njegovem nasvetu zastrupile svoje može. Farška kuharica, ki je obstreliia župnika Robi-neta v okraju Joune na Francoskem, je bila pred kratkim od porotnikov nekrivim spoznana in kazni oproščena. Obtoženka je po klerikalnem časniku iskala službe in neki župnik jo je takoj najel in in ji rekel: „Pri meni je dobra zlužba, se dobro je, dobro pije, skupaj spi ter se tika." Še precej vročekrvna vdovica je zares z župnikom dobro jela, pila itd. Čez nekoliko časa pa sta postala precej intimna, župnik jo je začel pretepati. Kuharica je prišla v „drngo stanje," župnik se je naveličal ter izplačal za sedemletno zvesto službovanje 500 frankov (po našem okoli 480 kron). Ko ga vdova pride pozneje spominjat, da ji je premalo plačal, zastavi ji pot v farovž njena naslednica, rekoč: „Dane3 je moj ljubček. Sedem let si bila njegova priležnica, sedaj je pa vrsta na meni." Iz maščevanja jo za tem vdova župnika pred cerkvijo pričakala ter ga obstreliia. Krogljo iz živega srca odstranil je nekaj deklici, ki se je igrala z revolverjem tersikrogljo v srce ustrelila, dr. Zoger plem. Manteufel v Dorpatu. Zdravnik je deklico panal, odprl prsno votljino. s prsti krogljo iz srca istisnil ter nato srce sešil. Čez nekoliko dni je bila deklica popolnoma ozdravljena. Butec je svoje stariše umoril na Ogrskem, v vasi Raba-Szent-Mihalv. Oče je vzel slaboumnega, dvanajstletnega sina Štefana Pal seboj na polje. Medtem, ko je stari delal, mu je sin izpil žganje, ki si ga je za južino seboj vzel. Oče, nekoliko jezen, je zato sina malo našvrkal, potem pa se legel na trato malo počivat. Ko zadrema, vzame dečko očetovo koso, ter ž njo očeta ubije. Morilca so sicer prijeli, a zaradi mladosti in slaboumnosti so ga izpustili ter materi izročili. Ko pa ga je ta o nekej priliki malo natepla, je tudi njo s sekiro ubil, potem pa še hišo užgal. Ogenj so sosedje pravočasno zapazili ter pogasili, morilca in požigalca pa so našli v slami — mirno spečega. Cesar Franc Jožef o morilcih srbskega kralja in kraljice. Naš cesarje 14. t. m. srbskemu poslancu izjavil, da je Srbija vsled krvavih dogodkov v noči 11. junija t. 1. v inozemstvu mnogo na svojem ugledu izgubila in da se o pravem prijateljstvu med Avstrijo in Srbijo ne more govoriti, dokler so morilci na kraljevem dvoru, v vojni in državni upravi v veljavi. Če se že ne kaznujejo, bi se saj morali odstraniti. Srbija bi naj pokazala, da takšno zločinstvo, ki zgodovinsko pomembno, ne sme ostati nekaznovano. Mogoče je, da bodo v kratkem še resnejša in vspeš-nejŠa navestila evropskih velevlastij sledila, ako se ne bode morilcem vpliv na Srbskem odvzel. Iz Srbskega se poroča, da je Belgradski divizi-jonar polkovnik Mašin (svak umorjene kraljice Drage), vse žandarmerijeke poveljnike odstavil ter iste z vojaškimi častniki nadomestil. Kakor znano, hoteli so žandarji takrat morilcem pot do njih žrtev zabraniti, pa so se dali skoz laži pregovoriti, toraj je verjetno, da imajo Se „staro piko" na one. Novodobni Herodež. Na Ruskem je v Tarotinu, okraj Kaluga, neka baba, katerej so se izročevali mali otroki v izrejo in odgojo, tiste zapored umorila. Otroke je proti malemu plačilu sprejemala, a umrli so vsi brez izjeme v nekaterih tednih. Mrtva trupla je babura sežigala. Na daljnem iztoku sta se baje Rusija in Japonska vendarle mirnim potom pogodite, tako da se vsaj začasno ni bati vojske med tema državama. Ruska je pri pogodbah dosegla velike ugodnosti v Mandžuriji, Japonska pa sploh mora biti zadovoljna, da ni prišla pod taco severnemu medvedu, ker Angleži bi jo bili v praski najbrže osamljeno pustili. akoravno so ji pred nekolikim časom ropotati pomagali. Čuvati imajo dovolj svoje krošnje! Duhovne vaje je upeljal ravnatelj Goriške realke za tamošnje dijake, ki pa so prav slab sad obrodile. Zvečer so namreč nekatere dijake spokornike našli pri slaboglasnih ženskah in ravnatelj jo tri izključil. A tovariši izključenih so napravili štrajk, ravnatelj se jim je udal ter izključene spet sprejel. Šestnajstletno deklico ustrelil je Rihard Encinger, hlapec pri posestniku Weisu v Breitenbachu pri Kai-nachu. Encinger je šel 13. t. m. z dvema tovaršema na lov, krasti divjačine. Imeli so seboj močno nabasano puško. Ker niso nič vlovili, podajo se domov. Encinger stopi v sobo ter tamkaj iz nagajivosti nameri na Šestnajstletno hčerko svojega gospodarja. Puška se sproži in deklica omahne v glavo zadeta mrtva na tla. Encinger je zbežal ter ga dosedaj še niso zasledili, tovariša njegova 60 pa zaradi kraje divjačine prijeli in ju okrajni sodniji v Voitsbergu izročili. Polom v hranilnici sv. Venčesla v Pragi. Dolgotrajna obravnava proti hranilnici sv. Venčesla v Pragi, oziroma njenim voditeljem se je dne 12. t. m. končala. Obtoženci so bili krivim spoznani, in sicer pater Drozd, kot predsednik hranilnice kriv zločina poneverjanja; bivši hranilničen ravnatelj Vencelslav Kohaut kriv zločina goljufije (v 7 slučajih) in poneverjanja (v 3 slučajih). Glede pregledovalcev računov Friderika Griimvald in Henrika Bily so porotniki vsa vprašanja enoglasno zanikali. Bivši blagajničar Emanuel Hercik bil je v 10 slučajih (obtožen zaradi 17 slučajev) hudodelstva poneverjenja in bivši knjigovodja Friderik Pekeliinder v 3 slučajih (obtožen zaradi 28 slučajev) hudodelstva poneverjanja krivim spoznan. Sodni dvor je obsodil patra Drozda in Kohauta vsa-cpga na 7 let težke ječe poostrene v vsakem četrtletju z enim (premalo!) postom, Hercika na 2 leti in Pekeliinder na 13 mesecev težke ječe. Klerikalni goljufi in njih zagovorniki so vsemu svetu pokazali, kam se pride, ako človek njih sladkim in prihlinje-nim obljubam veruje in tako v njih mreže zabrede. Prihodnjič bodemo o tej zadevi kaj več govorili. Robato obnašanje sta kazala župnik Svaton iz Lipe in dr. Benkovič, koncipijent dr. Brejca pred okrajnim sodiščem v Rožeku na Koroškem. Požarna bramba v Kostanju je tožila pri okrajnem sodišču v 9 I Rožeku omenjenega župnika zaradi žaljenja časti. I Poslednjega je zagovorjal dr. Benkovič. tožiteljico pa ! je zastopal dr. Ghon, odvetnik v Beljaka. Benkovič se I je obnašal v sodui dvorani tako robato in oholo, da j ga je moral sodnik iz dvorane iztirati. /upnik Svaton je bil obsojen v 60 kron globe ter si je nakopal s I svojim pajdašem z dr. Benkovičem povrh še sramote, katere se ne bode več tako hitro iznebil. Pride so t bili rojeni koroški Slovenci, ondašnjega jezika popolnoma zmožni, ki pa baje žlobndranje dr. Benkoviča r niso razumeli, kar jim radi verjamemo. Koliko zamore I] zagovornik (pa tudi zastopnik), katerega sodnik iz ■ dvorane iztirati ukaže, svoji stranki pomagati, to se H je v tem slučaju jasno pokazalo, ni toraj nam treba H o tem veliko besedij izgubljati. Kdor ima zdrave oči. I sam vidi, in kdor ima količkaj posluha, sam sliši, > kdor pa tega nima, ta je siromaček, vsega pomilo-H vanja vreden. Pes je žlahtne kamne požrl v Budapešti na H Ogrskem. Nek gospod je naročil pri trgovcu s dragoce-j nosti par zlatih uhanov s žlahtnimi kamni, ki sta i veljala 20.000 kron, Trgovec si je dal kamne iz Am- ■ sterdama v rlolandiji poslati, ter jo zaklenil v svojej H dclalnici, da bi je tamkaj vdelal. Med tem ga po-l kliče poslovodja k nekemu gospodu in po desetih mi-H nutah, ko se spet vrne. dragocenih kamenov ni več H našel. Mali psiček, katerega je v dclalnici pustil, jih B je požrl. Usmrtili so ga in razpaiali. ter našli v njem : j zginjene kamne. t „Cesarjevič Rudolf4 se naziva neki goljufivi pre- $ drznež na Sedmograškein, ki pripoveduje ondotnim 3 lahkovernim kmetom, da je ušel iz cesarskega dvora, B ker so mu nekateri veljaki po življenju stregli, ter [ da so ga nalašč za mrtvega razglasili. Opeharil je že mnogo ljudij, ki so mu verovali in v njegovi navi-B dezniv zadregi pomoč ponudili. Čuden mož je bil neki Amerikanec po imenu r Harry Beno, ali kakor so ga sploh zvali: kralj strupa. Ta čudak je bil za precejšne porcijone stropa, kakor b so strihnin, volčja jagoda, mišnica i. t. d. neobčut-B Ijiv; niso mu škodovali, ako jih je pogoltnil, kar je delalo zdravnikom mnogo preglavic — mož jim je B bil nerešljiva uganka. Predstavljal ee je javno in jedel I pred očmi občinstva najhujše strupe, dal si je tudi - J žeblje v glavo zabijati, igle v truplo zabadati, a brez i vsih zlih nasledkov. Poslednjič je vendar postal žrtva $1 teh nevarnih poskušenj; zabosti si je dal namreč tj čevljarsko šilo v glavo in je vsled te prostovoljne te-I lesne poškodbe moral umreti. Gladu je hotel umreti neki bukovez iz Brez na i Koroškem zaradi slabega zaslužka in domačih prepi-i] rov. Šel je v Velceneški gozd ter se tamkaj vlegel ■ pod košato drevo, kjer ga je zapazil lovski pomočnik - tamošnje grajščine, ki je slutil v njem tatu divjačine I ter naznanil to najemniku lova. A poslednji ni pripisoval temo naznanilu nobene pomembe, toda nail slednjega dne je našel na lovu slučajno tega nesreč-1 neža, ki je bil sicer še pri zavesti, ali bil je celo % onemogel. Prepeljali so ga nato v Celovško bolnišnico. / katerej starosti je ženska najlepša? Ne gre trditi, da nebi ženske po splošnem naravnem zakonu s 6vojimi leti tudi v svoji lepoti napredovale in želja nekaterih, ki bi rade postale še enkrat mlade deklice, je neopravičena, kajti vsaka ženska mora biti, ako živi zmerno in redno, v svojem štiridesetem 1-etu mnogo lepša, kakor je bila v svojem šestnajstem. Telesna in duševna popolnost morate biti v ženski, ki hoče svojemu spolu kot vzor veljati, nerazdružljivi, toraj morajo biti leta med 35 do 40 najboljša, tista, ki največ obetajo. Vrhunec svoje lepote so dosegle izvanredne krasotice, o kterih nam zgodovina pripoveduje, v letih 10 do 40 svoje slarosti. Kleopatra je bila nad 30 let stara, ko je s svojo čarobno lepoto Antonija v svoje zanke vlovila; Aspazija je bila ob možitvi s Periklejem 36 let stara in ostala je še po 30 letih zakona krasna in poželjiva; Ana Avstrijska je imela 38 let, ko so jo za najlepšo žensko cele Evrope razglasili; Gpdč. Mars je bila najlepša s 45-imi leti, gospa Recamer s 40-imi itd. itd. Naš poklon! — Počakajte malo! K nekemu fotografu pride gospa ter ga vpraša, če fotografira tudi otroke, na kar ji on pritrdi. „Koliko pa zahtevate?" vpraša gospa. Fotograf odgovori: ^Dvanajst kron za tucat." Ko si malo pomisli, mu reče gospa: nDobro, počakajte malo, pridem drugokrat, zdaj jih imam — šele ednajst!" Gospodarske stvari. Krvava ušica. Pred nekolikimi leti se je vgnezdila ta poprej nepoznana kvarljivka tudi po štajerskih sadunosnikih. Le malo je še krajev, kjer bi je ne bilo. Krvava ušica ali krvavka napada samo jablane, toda visokodebelno kakor pritlično drevje vsake sta-rosii, in sic^r one dele, ki imajo nežno, tanko lubad, tedaj v prvi vrsti mlade poganjke in veje; razun tega se naseli na deblu in vejah ob ranah, ki se ravno celijo, bodisi, da jih je zakrivil vrtnarjev nož ali toča, ali pa da so nastale na kak drug način. Celo spodnji kos debla ob tleh kakor tudi blizu površja ležeče korenine niso varne pred njo. Časih ugledamo že iz daljine na omenjenih mestih majhne ali večje bele kosmiče, in sicer po poganjkih in vejah na spodnji strani. Ako te kosmiče natančneje ogledujemo, spoznamo v njih družbe rudečkastorujavih ušic, ki so kaka 2 mm. dolge in ki nosijo na svojem zadku tanko, belo volno; če jih zmastimo, dado neko uma-zanorudečo tekočino od sebe, vsled ktere so dobile ime »krvave ušiceK. Te ušice zabodejo svoje sesalo skozi lubad in se redijo od drevesnega soka. Vsled tega poškodovanja nastanejo grčaste, raku podobne otekline, ki pozneje popokajo. Ker pa ušice na teh novih ranah, ki so jim ugodni viri dovoljne hrane, zmirom dalje in dalje pijejo, razširjajo se te nabrek-line, dokler ne obsežejo veje popolnoma. Taka veja se posuši. Nevarnost pa povečuje posebno ta okol-šČina, ker se živalico vse poletje neverjetno hitro 10 razmnožujejo. Mlade ušice potujejo na druga mesta, ali pa jih zanese veter drugam, kar jim omogoči njihova bela suknjiča. Kjer so nastanijo, utemeljijo takoj nove naselbine. Za vročega poletja 6e pokažejo med mladimi, doslej ne krilatimi ušicami tudi krilate in ravno te so, ki okuzije zdravo drevje, cele eadunos-nike in kraje, kajti tudi te se morejo razmnoževati. Iz njenih razmerno maloštevilnih jajčic se porode ušice posebno vrste, samci in samice, ktere ne pijejo soka in ki nimajo nobenega drugega namena, kakor da skrbijo za razplodbo. Samica odloži samo jedno jajčice, takozvano zimsko jajčice v razpokano skorjo in pogine. Jednaka nsoda zadene tudi samce in sicer takoj po druženju. Iz teh jajčic, kterim zima ne more nahuditi, izvalijo se spomladi navadne ušice, ki takoj ustanovijo nove naselbine. Na starejših ranah pač pobere zimski mraz skoro vse ušice ; na zavarovanih mestih pa pretrpi zmirom nekoliko mladih živalic zimo in te se združijo z onimi, ki so nastale iz zimskih jajčic ter se naselijo spomladi ob starih ranah. Razun krilatih ušic, ki lete iz kraja v kraj in tam novo naselbine ustanove, je tudi človek sam, ki si okuži dostikrat svojq drevje s tem, da dobiva mlado drevje ali pa cepiče iz drevesnic, ki so napa^ dene od ušic. Škodo, ki jo povzročnje krvava ušica, pojasnjuje najbolj njeno življenje in pa ogromna množina, v kateri nast pa. Drevje oslabi vsled nje nenavadno močno, rodnost se mu zniža ali pa prestane tudi popolnoma. Da, marsikatero drevo se celo posuši. Krvavko moramo, ako hočemo imeti uspeha, zmirom in na vse pretege zatirati. Najzanesljiveje in najceneje so pokončujejo ušice s tem, ako jih zma-stimo z roko povsod, kjer najdemo znane bele kosmiče. Pozornost moramo obračati pri tem delu na starejše rane in nabrekline. Da dosežemo mrčes, ki se skriva po razpokah in špranjah med žmulami, poslozire'ro se s pridom Čopiča, ki je narejen od togih ščetin. Tega načina se je treba držati zlasti ob pomladi, in sicer od meseca sušča naprej, da zabranimo krvavki prehitro razširjanje. S pridom lahko pomakamo čopič v ono mrčesu smrtonosno tekočino, ki smo jo priporočali za pokončevanje gosenic jabolčnega molja. Ondi navedeno IV* odstotno raztopino od mazljivega mila in tobakovega izvlečka pa moramo napraviti še jedenkrat tako močno in tej močnejši raztopini v tem slučaju še priliti 3 litre navedenega vinfkoga cveta. Pisma uredništva. Dopis iz tforavec pri Mali Nedelji je tokrat moral zaradi pomanjkanja prostora izostali, pride prilicno na vrslo. Pozdravljamo vas! VeČini dopisnikom. Tokrat nemogoče, nimamo prostora, .toraj drugokrat Prosimo potrpljenja! Štev. 8743 na Brdu. Vaša naročnina je plačana do 1. decembra 1904. Desetleten naročnik v Središču. Zahvaljujemo se prisrčno za poslano naročnino na deset let; plačana je toraj do 1. januvarja 1913. Loterijske številke. Gradec, dne 19. decembra: 83, 63, Trst, dne 12. decembra: 70, 50, 44, 22, I, 3, 54, 73, Pri zdravljenju različnih ran se mora paziti, da se rana Sole takrat zaceli, ko se je 2e odstranilo iz nje vse nezdrave dele. Kratko povedano, rana se mora obvarovati pred vsako nesnago in se mora uporabljati za obvarovanje pred vnetjem sredstro, ki hladi in olajšuje bol. Staro dobro domače sredstvo, ki k temu dobro služi, je najbolj znano Bpraško domače mazilo* iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi- To sredstvo se dobiva tudi v tukajšnji lekarni gosp. Iga. Ber-balka. — Glej inserat. Najinim cenjenim p. n. kupovalcem želiva vesele Božične praznike in srečno novo leto ter se ob enem njih naklonjenosti v novem letu priporočujeva z zagotovilom, da bodeva njih željam vsigdar pošteno in točno ustregla. y od|ienim spoštovanjem 1153 Brata Slawitsch. Grajščinsko oskrbniMvo „0ber-pettau" v Ptuju sprejme vini&uja. Na prodaj ima .'100 melersfcih centov pese, ki se po centih oddaje. Vprašanja: Gutsverwaltung in Oberpettau. 1165 Močni učenci dva ali trije, se sprejmejo v neki usnjariji. Vstop takoj. Naslov pove upravnišUo „Štajerco". Pridnega učenca iz boljSe liiSe sprejme takoj Tomaž Kappun, mizarski mojster na Bregu pri Ptuju. 1166 Učenec z dobrimi Šolskimi spričeval t se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom gosp. joh. Pungar-scheg v Slovenjem Gradcu (Win-dischgraz). 1Vol Zanesljiva ženska (sme imeti tudi otroka), vešča gospodinjstva, ki zna po kmečki kuhati, prati in živino oskrbovati, sprejme se takoj v službo. Otrok lahko bližnjo šolo obiskuje. Naslov se zve v upravništvu ^Šta- jerca" v Ptuju. lli>2 Hiša 113« z 11 stanovanji in primernimi deleži kleti, s živinskim in svinjskim hlevom, vodovodom, z lepim vrtom za zelenjad, stoječa v Mariboru v Korvški ulici Št. 102 se proda za 7000 gold. (Hranilnice je vknjlžene 2000 gold.) Hiša je novozidana in vse je v dobrem stanu. Naslov ponudb je: 1. H. 7000 poste restanto Marburg. Čevljarski učenec se lakoj sprejme pri Čevljarskem mojstru Albert Lončar v Mariboru, poUna ulica št. 9. 1158 Pravo domače platno za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita rjuha (plahta) za posteljo 2 ali 2'/, metra dolga, velja samo 1 gld.. oziroma 1 gold, 20 kr. — Najfinejša sešita rjuha iz tenkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. bO kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav je platno IfiO cm. Široko, meter samo *Jb krajcarjev. — Domače platno za pširozoke" velja meter 20 ali 25 kr, za obleko meter 28 aH Ho kr. 10G8 Brata Slawitsck trgovca v Ptuju, Florianski trg. —_ Ekonom (Stajerc) vešč vseh gospodarskih opravil, se priporoča v slažbo. Službo zamore že 1. januvarja 1904 nastopiti, če pa treba, tudi pozneje. Naslov: Jožef Raček, grad Hblzen-egg na Vrhniki (Oberlaibach, Krain). iiGo 11 » TAJBRC" Štajerc je list, ki ima glavni moter, braniti spodnještaj. kmete pred iskorišče-vanjem od strani kmečkih sovražnikov. „Sf ajGPC hoče mir med sosečkima narodoma, katera sta primoranat skupaj živeti in katera sta odvisna en od ovega. StajGPC" radovoljno odgovarja svojim naročnikom na vsako vprafianje bodisi v gospodarskih, v tožbenih. davčnih zadevah, sploh o vsaki stvari, katera je kmetu in trgovcu na deželi potrebna. Za pismo se mora priložiti znamka za 10 vinarjev. „StajGPC sprejema radovoljno dopise od svojih naročnikov, želeč, s tem ne-rednosti, katere Škodujejo kmetu, odstraniti. Staj6PC" prinaža vsakovrstne novice iz Spodnjega Stajerja, pa tudi iz drugih dežel. M . ajGPC ' izhaja na leto 26 krat in ne »Štaj velja več kakor 2 kroni za celo lefo in se lahko naroči vsaki dan. ..StajePC4' priobči oznanila po jako nizki ceni. Oznanila sama pa priobčena v tem listu, imajo veliki vspeh. Na enkratno oznanilo je dobil pred kratkem neki gospo-dar76 dopisov, tičočih se razglašene stvari. Število „Stajerčevih'* naročnikov vedno raste, kmetje, obrtniki, delavci, trgovci, naročajte „Štajerca", pošiljajte mu vaša oznanila. Sedaj se tiska uže v 15 tisoč iztfsih. Naprednjaki, skrbi'e za razširjanje tega lista, tako, da bode kmalu postal tednik. UpravniStvo in uredništvo se bode od sihmal se bolj potrudilo, po svoji moči vsaki želji naročnikov ustreči, treba pa je, da se te želje pismeno ali ustmeno naznanijo. Naprednjaki, zahtevajte v vsaki gostilni vaš list, zahtevajte „Šfajerca". Čekovnemu ra- (•niiušt. 808051 pri c. kr. poš- tno-h ranil ničnem nradn. vlad. državnega mesta maj Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke r Gradcu, Mestni denarni zavod. "T priporoča se glede vsa- |B kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstieže. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 are. Občettle t mi oflcr$Ko Danko. ir Ravnateljstvo. 12 žganjarnica v Ptuju. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hramu tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maute). Kupite enkrat na poskus! Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. 902 Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. Kava in čaj iz prve roke, to ie neposredno od sadika kave in čaja, joraj s polnim jamstvom za pristno nepo-narejeno kavo in čaj. Najnižje cene. Najino dosti čez, 100.000 oralov veliko posestvo se obdeluje nairacIionalneiJe. Najine vrste kave in čaja so jako aromatične in zdalne. T^oiro • J-avafior. najfinejša IVctVa • 4s/4 kg gid. 6-65, fina **/* kg g1,1* 5yO- Javabrasil-me- Saoica 4*f4 kg gld. 540. Pošilja se carine prosto na vsako pošto proti povzetju. Cenik zastonj in poštnine prosto. TURK & drug veleposestnika na Javi, prodajalca kave in čaja v lastni režiji v Trstu 926 via dell Acquedotto 38. Lepo posestvo v Škoficab, pol ure od Verbskega jezera na Koroškem, z novozi-dano hišo in gospodarskim poslopjem, obsegajoče 25 oralov zemljišča, z rodovitnimi njivami in travniki, dobro za*a?čenem gozdom. v prav lepem kraju in vse v najbojjšem stanu, se za 11500 gold, proda; potrebnega kapitala 3000 gold. Pismena vprašanja na F. S. 3000, abzugeben bei ilerrn Martin Burger, Gastwirt in Schief-ling a. See, Post Veldcn (Karn-tenj. 1148 Priporoča se im la salama . . . . kila gld. loO veroneška salama ^ „ 1*60 krakovska salama „ „ 1*20 klobase iz Braun- schweiga . . . „ „ —-70 prekajene klobase (okrogle) . . komad „ —"12 prekajen jezik surov kila „ l.fcO prekajeno meso (surovo) . . . „ „ —00 prekajena šunka . (surova) . . . „ „ 1-20 papriciran Špeh . . „ „ —-80 zasekan špeh . . . „ „ —-75 najfinejša prava svinjska maša „ „ —-85 fini '/« ementalski «r..... , „ -80 Brata Slawitsch trgovca v Ptuju, Wagplatz 1. Na prodaj 1186 je gostilna blizu Trbovljskega rudnika, s 4 hišami in BO stanovanji. Najemščina nese 205 kron na mesec. Več se izve pri Johan Ooganu, krčmarju v Trbovljah. Na mojo viničarijo ifičem pridnega in zanesljivega viničarja, kateri moro biti oženjen ter imeti veselje in spre'oast za vinogra-dska dela. Na razpolaganje mu je hiša, hlevi, njive in travnik, da zamore rediti dvoje goved. Naslov: Franc Possek, grad L'oglef, pošta Uče (hI- Geisst). 1112 Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ni več take priložnosti. 1128 500 komadov za 1 #1(1. 95 kr. Ena krasno pozlačena precisna ura, katera ločno leče in za katero se 3 leta jamči z jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim k a m eno m, 1 krasen mošnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo, 1 par rnanSetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (Ho/o duble-zlal) z patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album z 86 najlepšimi slikami, 1 eleg- broša za dame (novost), 1 par bouton s aimili-brilantom, o različnih smešnih reči za slarc in mlade, 20 različnih reči za korespondenco in še 1 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo | gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska centralna razpošiljalnica P. Lust, Krakov (Krakau) &t,,4l. NB. Za neugajajoče se denar vrne. Zaračunjeni natakar slovenskega in nemškega jezika zmožen, oženjen (dobro je, ako ume krojaški obrt), se sprejme s 1. januvarjem 1901 v gostilni gosp. Jurja Lauko v Trbonjah pri Vuzenici. Položiti ima 200 kron kavcije. 114-t Veliko presenečenje. Nikdar več v življenju se ne ponudi taka priložnost. 600 kosov samo i gld. 80 kr. Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za j katero se jamči 3 leta, ena mo- J derna zidana kravata za gospode, m 3 jako fini žepui robci, en prstan j za gospode z imitiranim žlahtnim ' kamenem, 1 nastavek za smodke ■ z jantarjem (herenšleinom). 1 eleg. broša za dame (novost), 1 krasno žepno lojlclno zrcalo, 1 usnjat mošnjiček, 1 žepni nožič z pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za sraico. vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenšpondenco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama lega denarja vredna, za samo gld. 180. Razpošilja se proti povzetju aH če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Juriji-wirlh, Krakau A/14. 103 NB. Za neugajajoče se denar vrni Učenec. V usnjarji gosp. Jožefa Wirth Velenju (WolUn) se učenec tal v uk sprejme. 11 .*