v SPOMIN OTONA BURDVCHA
Dne 20. julija lOJ? smo pokopali mr.
ph. Otona Burdi)cha. Zaradi njegovega udejstoovanja
na raznih jKidročjih kulture naj
ontane o Lo^kili razgledih usaj »kromen spomin
nanj.
Kakor kaze že priirnek. je bil Oton Burdych
češkega porekla. Njegov oče Ervin je
bil vodja lekarne v Metliki in se je tam poročil
z Ano Gu.itin. hčerjo trgovca. Kot prvi
otrok se jima je 21. februarja 189j rodil sin
Oton. Ker je dobila mati od svojega očeta
za doto Fabianijevo lekarno o .ikofji Loki.
— ose lekarne so bile takrat zasebna last in
so jih lastniki lahko prodali —, se je družina
preselila v Škof jo Loko. ko je bil Oton star
tri mesece. Tu je 1. 1905 končal osnovno šolo.
Oče. ki je bil o vsem napreden, ga ni postal
D gimnazijo, ampak na ljubljansko realko,
kjer so se namesto klasičnih učili modernih
jezikov, predvsem sta bili poudarjeni naravoslovna
in matematična izobrazba. Na Otona
je posebno vplival profesor naravoslovja
IVenzel in mu odpiral pogled v naravo in soef
ter ga na.oajal na sistematično delo. Pri njem
je dobil tudi smisel za zbiranje raznih predmetov
— rastlin, žuželk, mineralov. Po maturi
1. 1911 je šel študirat tehniko v Gradec,
a študije mu je prekinila prva svetovna vojna.
V začetku 1. 191 > je bil vpoklican k 27. domobranskemu polku v Ljubljano.
I.eta vojne je preživel kot praporščak nsi frontah v Krnu. v Galiciji, na Tirolskem,
na Krasu in ob Piavi. Ker od štirih bratov in treh sestra nihče ni imel veselja
za farmacijo se je Oton po vojni odločil, da opusti študij tehnike in se posveti farmaciji.
7,ato je 1. 1920 napravil na novomeški gimnaziji izpit iz latinščine in se
potem vpisal na univerzo v Zagrebu. L. 1922 je opravil magisterij in vstopil v lekarniško
službo v lekarno dr. Karbe o Kanmiku. Tam se je seznanil s svojo bodočo
ženo. Ko mu je naslednje leto oče resno zbolel, je prevzel delo v domači lekarni.
L. 1941 je bil vpoklican k vojakom kot rezervni apoiekarski kapetan, po prihodu
Nemcev pa interniran v .'ientvidu in določen za izselitev. Med okupacijo je dobavljal
sanitetni material domačim partizanom. V zadnjih dveh letih je zaradi bolezni
mnogo trpel.
Ta razmeroma povprečni življenjski okvir pretekle dobe je pokojni Oton bogato
irpolnil. Njegova izobrazba in njegov poklic sta mu dala globok vpogled v naravo
in v človeka. V vsem je bil naraven in odkrit, razumet je sočloveka in se ob vsaki
priložnosti oživel v položaj drugih. Imel je velik smisel za kulturna vprašanja in
bit vnet za napredek človeštva. Čeprav se nt rof/i7 v Loki. je bii z vsem srcem
Ločan. Mnogo se je udejstvoval v javnem življenju. Bil je član Sokola in Narodne
čitalnice, nekaj časa predsednik bivše Okrajne posojilnice, član občinskega odbora
in upravnega odbora bivše meščanske šole. ves čas član Planinskega društva, nekaj
let tudi njegov tajnik, skoro do zadnjega predsednik Filatelističnega kluba. Z naj-
Mr. ph. Oton Burdych
157
ncčjo vnemo se je priključil delu na diletantskem miru in pri loškem muzeju. Igral
je že pri Narodni čitalnici in Sokolu, po oaooboditoi pa je bil med Dodilnimi delavci
kuUurno-umetiiiškcga društva iTone Sifrer^ in je na njegovem odru odigral marsikatero
imenitno vlogo. Mnogim Ločanom bodo ostali o spominu njegovi nastopi,
posebno o Gobčevi opereti : Planinska roža in v Tavčarjevi -risoški kroniki .
le njegov oče je zbiral spomine na razne dogodke v .'ikofji Loki. ii. pr. fotografije
društvenih odborov, raznih nastopov, otvoritev, prireditev itd. Pod vplivom
očeta in softjih profesorjev je tudi pokojni Oton sliranjeval dokumentarno gradivo
o kulturni rasti .škofje Loke ter zbiral razne .'itarine in umetnine. Zato je z veseljem
pozdravil snovanje lokalnega muzeja in bil med maloštevilnimi udeleženci ustanovnega
občnega zbora Muzejskega društva L 1937, kjer je prevzel tudi mesto (Klboriiika
D prvem odboru ter še istega lita postal njegov ustanovni član. Jsa leta je ostal
član upravnega in nadzornega odbora, dal je za muzejske zbirke marsikak predmet,
udeleževal se je pse/i prireditev in z osem svojim znanjem in amaterskim navdušenjem
sodeloval pri delu za napredek muzeja in za ohranitev pristne podobe loškega mesta.
Marsikateri del muzejskih zbirk je plod njegovega sodelovanja.
Tako je pokojni Oton Burdijcli s svojim tihim, večkrat neopaženim delom,
doprinesel svoj delež h kulturnemu življenju naše Loke.
Irance Planina
158