304
je oba in hudo vljudna sta bila. Ko pa je omenil, da prihaja iz Sopotov, sta se jima obraza podaljšala. Tako je sedel zopet na voz in ukazal pognati.
»Saj,« je čutil sirovo po domače. »Bog je pravičen in Jean Jac-ques ni njegov prerok.  Otrok ne bosta imela!«
Nato bridke je:
»Pa da sta tako grda. Prav je!«
Sproščeno:
»Ti, Marija, pa si umrla, a si lepa!«
Pa je udaril voznika po plečetu:
»Je-li? Lepa!«
Voznik  je  prikimal  in  potrdil:
»Aha. Žival. Hi, Luca!«
Njega pa je obšlo  spoznanje za vse življenje poslej:
»Žena, božji cvet. Kdor ga trgaš, prvi tvoj naj bo in, če le moči, zadnji!«
Kakor je verjel, tako mu je pozneje bilo... In le v Sopote k  »mušketirjem«  pa botri Katri je še prihajal v gosti...
DR AVG. ŽIGON
DROBNI PRISPEVKI
1.  »Sonet Luizi Crobath«. 1844. v                                                                                                              UVOD
Zal, odšel je Peter Pajk, ni njegovega peresa več med nami; šlo je ž njim (18. VIII. 1832), tisto tiho, tako pravilno usmerjeno, lepo pero. Neborbeno sicer, kakršnega pa je bilo za nami borci in pretepniki prav sedaj potreba za razvoj v neko novo dobo, v novo besedo o dejstvih. Gosposko pero, z mirno gosposko besedo! V zadnjem še dovršenem, z obsmrtnim že križcem danem nam članku je zelo talentirani, tako tenkočutno taktni, navzlic vsemu omahljivemu iskanju težavne poti neskaljeno pošteni esejist mlade in najmlajše generacije naše izrekel kakor za slovo še lepo besedo o »Krstu pri Savici«; in zastavil še resno globoko, da poizkuša, drugič v svojih spisih, svojo pot tja preko njega; tja v Prešernovo »zadnjo dobo«, ki o njej še nisem objavil svoje. Pa je nenadoma zaprl okna in vrata svoje hiše, — in se žal in prežalda izselil mlad. Discipliniran duh, ki se je boril, se trudil, iskal in grebel sam iz lastne žive svojine tja v lastno živo doumet je, da bi si izsledil in stopnjema dognal pot in potezo sam iz samega sebe — do organske sinteze. In to je — tisto! Odtod, da knjiga o Prešernu, in o Levstiku, in tudi slednjič o Cankarju — nam tolik, nam tako vesel up! Že napovedana, žal, ne bo te več poslej! O, ta duh bi bil dostojno, — organsko nam
305
nadaljevanje! In zdaj ...? Kje kdo danes za nami še tak, tako intro-spektivno vase vzrt! —
Tam v svoji poslednji študiji pa si je Peter Pajk zapisal odstavek, ki sem ob njem obstal: »V vsem pesniškem ustvarjanju [Prešernovem] od „Krsta" dalje srečujemo misel o odpovedi, porojeno iz nekega dualizma, ki sloni na doživetju o nezdružljivosti vrednot: resničnosti in ideala, nagnenja srca in dolžnosti, ali volje in moči1. Med seboj tako različne pesnitve kakor „Krst pri Savici", „Pevcu", sonet Luizi Crobath, »Judovsko dekle", „V spomin Valentina Vodnika" se zde s tega stališča kot varijacije iste teme. V večini naštetih pesnitev zmaga odpoved... Ta odpoved je bistveno različna od re-signacije izpred Julijine dobe, ki se je v „Sonetih nesreče" završevala z otopitvijo: Podplat je koža čez in čez postala.« (LZ 1932/622).
Ni mi tu za pravilnost in vso dalekosežnost tega odstavka. Neznatna malenkost me je ustavila ob njem, ena sama beseda, bi rekel. Odkod, da je tu potekla pod pero miselcu, ki je tako pazil na vsako besedo, označba i>sonet Luizi Chrobat« — kar kot ime pesnitvi? Noben sonet Prešernov nima, ni imel nikoli ne tega ne podobnega naslova! Da pa misli to ime Prešernov sonet »An eine junge Dich-terin«, to vemo, to takoj umemo dandanes   vsi.   Toda, —   odkod?
1) Sonet sam, brez akrostiha, brez vsakega imena v naslovu, brez pozitivno jasne aluzije tudi sicer (v tekstu samem), ima o subjektu svojem (»du«) izvirno Prešernove le določbe: jung, Dichterin, Madchen (»des Madchens Lieben«), z galantnostjo še, da jej »das Jugendrot umfliefit die Wange« (beseda po analogiji »Morgenrot«). Zorna mladost torej, neporočena še deklica (»der Myrthenkranz, der harret deiner«!); dorastla tedaj in dozorela, godna že skorajda — za beli venec nevestni vsaj v bližnji bodočnosti (»dir minkt der Liebe Pfad«!); pa literarno usmerjena, s pesniškim zanimanjem, ker »Dichterin«, da je torej morala že nekaj spesniti dotlej! Več pa ni povzeti pozitivnega o naslovljenki iz soneta samega. Pa da bi vse to bila v Ljubljani, če sploh, — edina le in sama L u i z a ? Nikak dokaz še ni: »Saj druge ni bilo!« Premalo poznamo doslej takratno Ljubljano, zlasti mlado; a premalo tudi takratno osebno bližino Prešernovo, da bi nam moglo biti to ž e dokaz. Saj je tiste čase mladina, kakor po gimnazijah in lice jih sploh, tudi v tihi »dolgi vasi« naši pesmi kovala kar od kraja, celo za razne šolske premije!2 Bila je to zlasti v Ljubljani trdna, stoletna tradicija že izza jezuitskih šolskih metod.  Še  »Novice«  in tudi  »Zgodnja  Danica«   so imele kesneje iz
1  Moči? Ne zdi se mi to srečna označba dejstva — v idealogiji Prešernovi. Cankarjeva antiteza: »Volja in moč«? (Mislim: da to, kar bi človek rad, pa zaradi neke vnanje ali znotranje višje volje [ne: lastne!] — ne more.) Ne subjektivno, ampak »Moč« — objektivno! Tako pa ni čisto adekvatna ta antiteza prejšnjima dvema.
2  Literatura o tem? (Sledovi: T. Zupan, Iz Preširnovega življenja: LZ 1881/335; Evg. Lampe, Metelkova antologija: DS 1907/186, 236; A. Z., Iz dijaških let Levstikovih:  Slovan  1916/123,  282).
306
takih in raznih drugih dijaških »Vaj« celo generacijo »pesnikov«, pa tudi dobre prispevke, kakor je pač bil talent. Nič čudnega torej, če bi bila ta moda, (dasi bolezen, ki je sicer tiste dni — štela k popolni naobraženosti, k tzv. »boljši splošni izobrazbi«,) — zašla po bratih-dijakih, po raznih zvezah in »simpatijah«, zlasti v dolgih zimah tudi tja v dolgi čas med »boljšo« žensko mladino Ljubljansko* Le da so nam vse te »pesnice« zašle v pozabo, edina Luiza ne! 2) Izven soneta samega — pa tudi nikjer nobenega avtentičnega izporočila, da sonet „velja" res L u i z i ! Ne Prešeren sam kot avtor, ne češda v sonetu mišljena Luiza, ki v ostalini svoji ni prepisa te pesnitve nima, (dasi več drugih Prešernovih!), ne sicer nihče iz vse žive sodobnosti njihove nam ni dal, nam ni zapustil z nobeno besedo »črno na belem« nikjer, ampak prav nikjer doslej nobene take zatrditve: ne v dneh soneta samega, ne poslej. Odkod torej, če tako brez vira, popolnoma brez vsake priče, dandanes znanje naše in nauk naš: da misli sonet — Luizo? »Sklepamo tako!« Toda li pravilno? In iz česa, odkod pa sklepamo tako? Neposredna si bližina obeh, pesnika in Luize, v rodbini Luizini? Prešernova lastna, svojeročno zapisana beseda Luizi z dne 21. VI. 1842? — verz: »dah* ich fiir S i e an jedem Tage * die besten Wiinsche im Herzen trage« (LZ 1881/377)? In vse tisto nam znano (LZ 1886/673), že več kot le prijateljsko, že očetovski vzgojiteljsko zanimanje Prešernovo prav izza detinstva njenega za Luizo, hčerko »mecena in brata doktorja Hrovata«3? Vse res, »solnčila se je ob duševnih žarkih Franceta Prešerna« v detinstvu svojem Luiza Crobathova. (LZ 1898/308; 1886/673). In res je, da sije to solnce tudi v našem sonetu. Toda li tudi tukaj — nanjo? Prisrčno živa navezanost diha v tistih verzih; in še več: saj skorajda skrb! Kakor da bi nekako že prizadeto rad hotel iz nekega mladostnega kaosa, iz neke nedozorele nejasnosti, iz nekake že zabloditve — rešiti jo še o pravem času, da bi ne bilo prepozno, v pravilno spoznanje češ da nekake usodne, za samo živo življenje njeno resne zadeve; prav kakor da bi jej hotel voljo njeno nagniti, skorajda »za lase potegniti« od nevarne namere, ali celo nepravilnega že početja — k boljši, zanjo bolj pravilni, vse srečnejši misli: taka je beseda Prešernova v tem sonetu »mladi pesnici«! In tisti tako kratko odločni, skorajda že strogi ton soneta, malo da ne že sekani ton zabičevanja, kakor da je za lastno srečo ali nesrečo poetu: ali ni to že tudi svoj nujni glas? »Nikar ne tja, kamor si se namenila! — kamor siliš!« Ali pa morda: kamor so te premotili, zvabili, »pretrapili«? In prav nič, še sence ne kakega prizvoka ironije, nič ne satirične primesi v tem sonetu, kakor sicer v zgolj literarnih epigramih in sonetih Prešernovih; vse od prve do zadnje besede le sama najgloblja, skrajna resnost! Prav pravilno je zatorej
3 Prešernova beseda, — iz rodbine drja. Crobatha; danes v zagrebški vseučiliški knjižnici (sign.?): Fr. Magdič-Iv. Vrhovnik, Še ena posvetitev »Krsta pri  Savici«.   (Koledar  sv.  C.  in  M.   1905.:   str.  66.  V L j.   1904).
307
mladi Pajk vzel ta sonet po vsebini v eno vrsto s „Krstom" in z »osrčenjem« „Pevcu"!4 Ali ne bi pa vse to govorilo — za Luizo? Toda, kje imamo doslej podatek, da je ta Luiza pa takrat tudi že pesnila? Da je poslej kot »slavna« Luiza Pes Jakova, vemo. Toda, sledi H morda iz tega, da pa tudi že takrat, v tisti svoji zgodnji mladosti? tam v letu že 1844, ki je leto soneta »An eine junge Dichterin«! 3) Veljaj, da je tista tradicija iz Levstikovih dni! Da je torej sonet umevala prav tako kakor ga mi, že vsa Levstikova doba. Toda spet, — odkod pa ta tako? Ko bi le vedeli! Ugotoviti, dognati nam je to šele! Situacija pa je po vsem, kar doslej, zdaj tu na tem mestu za nas že taka-le:
a)   če si je zajela Levstikova doba to umevanje sama edinole iz soneta samega, kot svoj zgolj subjektivni komentar, nima njen nauk, njena »misel« — nobene zadostne opore, pa zatorej tudi ne nam nobene zadostne veljave;
b)  če pa so imeli v Levstikovi dobi kje kak drugi (konkretno »objektivni«) dokument za svojo razlago Prešernovega soneta na ime Luizino, ki ga pa le mi dandanes žal da več ne poznamo, — potem nam je vprašanje le to: ali so ga imeli iz živih ust Prešerna samega kot avtorja? ali pa iz ust morda Luize same kot prizadete sodobnice Prešernove in njihove, pač zadostno verodostojne torej priče. Ali pa slednjič morda le iz pričevanja, ki jim ga je dal — kdo tretji? Ker morali so ga imeti — le iz živih ust!
Kje imamo pa o vsem tem dandanes kaj poročila? Nikjer nobenega! Vsa literatura ga ne premore! Levstik sam nima nikjer, ne v pismih ne v tiskanih spisih, in tudi v rokopisni ostalini, kar je poznamo doslej, ni črke ne o tem, kakor ne o tisti tradiciji sami. Njegovo »Gradivo za Prešerna« samo, v licejski dandanes Ms. 486, ima pač na posebnem listu (Ms. 486/107) čist, lastnoročno Levstikov prepis soneta »An eine junge Dichterin«, in sicer s podčrtano besedo »d e i -n e r« v 8. verzu: prepis torej Prešernovega rokopisa (de 1845) iz cenzurnega duplikata Poezij v ljubljanskem muzeju, ne pa tiska iz Carniolije (de 1844). Na koncu svojega prepisa ima tam Levstik k naslovu tudi še svojo pripombo pod črto: »*) Ta sonet je bil 1. julija 1844. 1. natisnen v „Karnijoliji." Tudi v cenzurni rokopis je vzprijet brez malega nepopravljen.« Druzega pa nič! Poznal je torej tam Levstik že oba vira, ki sta tudi nam dandanes, več kot 45 let po smrti njegovi, prav tako še vedno edina. Kakega drugega, še nadaljnjega, nam novega znanja o tem sonetu pa tam Levstik ni pokazal: ne na tistem listu samem, ne sicer kje drugje v »Gradivu«. Dokaz nam je tisti prepis tam v »Gradivu« pač, da je Levstik nameraval kakor vse nemške   Prešernove   tudi   ta   sonet   vsprejeti   v   svojo   »komentirano
4 Kako 1912 »Čitanka«/149? In kako nato leta 1915? GL: Žigon Avg., »France Prešeren poet in umetnik«, str. Lxv, pa op. 20 na str. 26! Toda nič ne — o Luizi!
308
izdajo Prešerna«, in sicer iz cenzurnega rokopisa »Poezij«. Več pa nam ta list ne pove. Rezultat je torej tudi ob njem isti kakor ob ostalih spisih Levstikovih: tudi v svojem »Gradivu za Prešerna« nima Levstik ni trohice ne — o isti sporni tradiciji, češ da sonet »An eine junge Diehterin« „velja" L u i z i ; pa tudi ne besedice, ki bi nam povedala ali dala vsaj domnevati — vir: izvor tega komentarja o spornem sonetu! Da, še tega nam Levstik sam nikjer ne potrdi, da so ta komentar takrat sploh že poznali! Toda še bolj pa pogreje in kar osupne človeka ugotovitev, da kakor Levstik, kakor Luiza sama, prav tako tudi ves krog Levstikov, vsi krogi Luizini, vsa literatura tistih dni — nič o vsem tem! Ne Leveč (Z 1879, LZ 1881, ne sicer!). Ne Cimperman (LZ 1881). In tudi Pintar ne nikjer. Pa Marn, ki nam je sicer ohranil toliko takih skritih drobtinic? Tudi ta (1880, XVIII./52, kjer sonet le registrira,) — nič! Kakor ne prej Macun (1863: »Kratek pregled slovenske literature«), in poslej Glaser (IL: 1895; IV./31: 1898), ki tega soneta oba še omenita ne. In Stritar (VI./255) enako! In Erne-stina?  In Tomo  Zupan?  In  Iv. Vrhovnik,  1.  c?  Žal,  vsi  doslej  nič.5
5 Tudi: Ms. 393, Ljubljana, v licejski, (rokopis z naslovom Slovenska zgodovina, literatura & mitologija), kjer je kot dijak »Str. 89—169 spisal "Vinko St. po tumačenju g. učitelja Terdina-ta na Reci godine 1864. & 1865.«, v ta Rkp. pa »Prepisal J. Zp. Dobravski 1869« [t. j.: »Joža Zupan, pozneje dekan v Dolini pri Trstu«], tega soneta, prav kakor da bi ga ne bilo na svetu, še omeni ne, dasi razne druge nemške sonete Prešernove. — In tudi še drugi tam rokopis: Ms. 395 (z naslovnim listom: »Slovensko slovstvo po predavanjih prof. Fr. Levca spisal S. R u t a r. Gorica & Gradec 1872—1875.«) Luize Pesjakove kakor Trdina še omenja ne, a tudi ne (v poglavju »France Preširen« na straneh 123—180) soneta »An eine junge Diehterin«, dasi na str. 150 govori o nemških pesmih in prevodih Prešernovih, ter jih 6 navaja z imenom, toda le kar jih je v Prešernovi zapuščini. — Izmed člankov o Prešernu v nemški besedi vem le, da ta sonet omenjata dva: Dne 4. febr. 1865 (Blatter aus Krain 1865, Nr. 5) August D i mi t z v svojem članku »Vodnik und Prešern. Gedenkblatt zum 3. und 8. Februar 1865.« Na str. 20 je tam naš kronološko prvi opis Prešernovega cenzurnega rokopisa Poezij v »kranjskem dež. muzeju«, (tja pridobljenega nekako 4 leta poprej iz Metelkove zapuščine); in ko govori o »Namečku« (»Anhang«) nemških pesmi, ima Dimitz na koncu o našem sonetu (na str. 20/21) stavek: »In dem folgenden Gedichte rath er [Preš.] einer jungen / Diehterin, die Mvrthe und nicht das „freudenlose" Lorberreis zu ergreifen.« Einer jungen Diehterin, goli naslov soneta; torej tudi nič ne, kateri! Pa je Louise, takrat že ravnokar zaslovela gospa Pesjakova, prav gotovo to brala sama; saj je bila naročnica listu, in celo sotrudnica — s svojimi nemškimi verzi. In da se ni nič oglasila? Drugi vir: P. Radics, »/Anastasius Griin's Lehrer und Freund / der slovenische Dichter / France Preschiren / als deutscher Poet./« (Leipzig 1882.: v licejski 42425), je zbral in ponatisnil v tej brošurici Prešernove dotakrat že objavljene nemške pesmi Prešernove, in sicer iz časnikov le, (takoj po preteku 30 let po smrti avtorjevi!). In tako na str. 26 tudi sonet »An eine junge Diehterin. (1844.)«, s tekstom (na str. 25), da je ta »Gedicht« Prešernov »der Freundschaft gewidmet« (kakor sonet »An — Anton Tschopp«); in sicer da so to verzi »an ein junges befreun-detes Madchen, das eine Diehterin werden wollte.« Zelo točno: eine Diehterin werden w o 111 e ! A da bi to bila Luiza, ki je takrat (1. 1882) še vedno bila med živimi, — o tem tudi Radics ničesa ne ve!
309
»Tabula rasa« torej? Pastorka ta sonet, — in to nele v literaturi samo naši? Več kot čudno vse to, ko je vendar Luiza sama še živela takrat in preživela Levstika in Levstikovo dobo prav tja do nastopa že »moderne« naše!6 Vsaj prvi trije (Levstik, Cimperman, Leveč), — pa so z Luizo vendar občevali literarno in osebno, Levstik jo je še celo kot skriptor hodil slovenščine učit na dom (izporočilo Luizine hčerke Eme 1920), a Cimperman, zlasti Cimperman pa je prepeval njeno slavo, in (pač iz živih ust njenih!) obešal kar ob veliki zvon vse, kar je bilo na slavni gospe j slavnega zaradi Prešerna (LZ 1881/376). Pa da bi prav ta sonet bila gospa zamolčala — vsem? Ali ga je sama pozabila? Ali pa je bila gospa morda celo kaj huda nanj? da jej ni bil torej kaj po godu? Ali je videla morda gospa kakor mladi Peter Pajk — v njem problem, vprašanje »volje in moči«? Ali pa je le moje znanje nepopolno in nezadostno? Kak vir morda pozabljen, kak citat prezrt kje? Morda to! Pa naj prispeva, kdor ve! Saj zato pa pišemo, razpravljamo, izsledujemo, da se stvar — bistri (ž njo mi!), stopnjema dožene, slednjič udogotovi! Če nihče ne začne, pa stvari — sploh ni. Toda začeti, zastaviti, — to je tista! Imamo »Kronološki pregled« (prerez po stanju iz leta 1913); v njem jasno in dosledno potezo prav od kraja pa tja do konca: nadelano cesto; možnost hitre orientacije: odprto zdaj oko, kjer je bila dotlej slepota; (kar bilo 1 e mogoče) vestno, vsaj človeški torej zanesljivo izhodišče raziskovanju, stremljenju iz fiksne točke poslej v nadaljnji razvoj navzgor : popravljanju, novemu dostavljanju, skupnemu izpopolnjevanju. »Niso sezidali Rima v enem dnevu«, a tudi ne v enem letu!7 Kako prepotrebno pa bi nam bilo zdaj še ono drugo izhodišče v prešernoslovju: prav tako podrobno popolni »Pregled vse literature in vseh citatov o Prešernu«] Pač bi se ob takem izhodišču tudi zdaj tu dalo vendarle dognati morda — kaj več, ali vsaj kaj bolj pozitivno gotovega! Let. je že dovolj — ali smo se že kaj zganili?8
6  Fr. Levstik: * Retje 28. IX. 1831, f L). 16. XI. 1887. — Jos. Cimperman: * L j. 19. II. 1847, f L j. 5. V. 1893. — Luiza Pes Jakova, roj. Crobath: * L j. 12. VI. 1828, f L j. 31. III. 1898 zvečer % 10; stara le dobre 3 mesece manj do 70 let.  (LaibZtg.  1898. Nr. 73 & 74.: P a r t e.)
7  Kronološki pregled, str. 96! — Ni ves brez hibe. In tudi ni mogoče, da bi bilo te vrste delo! Marsikaj dandanes tudi že ni več tako, kakor je bilo leta 1913. »Cuncta fluunt!« pravi tam stran 2.! Sam sem že to in ono (in še marsikaj bom!) tam izpodmaknil, ker sem si v teh 20 letih odtedaj pa do danes marsikaj dognal, da je po resnici drugače kot je tam zapisano. Saj je »Kron. pregled« prerez položaja, situacije iz leta 1913! Toda smer, poteza, zlasti »zadnja doba«, (tam prvič pri nas izkopana izpod groblje Bleiweisove dobe,) doba namreč Prešernova od »Krsta« do smrti: to pa je še danes, po 20 letih, v polni, nedotaknjeni, neiz p odmaknjeni veljavi, in bo še 50 let za nami; dasi vsled razvoja naravno da z leti bolj in bolj vrzelasto. Dve tri malenkosti, ki jih je sicer dozdaj kritika oponesla, v tej potezi še štejejo ne! Zato, kakor tam leta 1913, tudi še danes — ta Pregled — organsko   izhodišče!
8  Ni bil pa »Kron. pregled« leta 1913 pisan in tiskan za to, da bi nam kdo poslej, še leta 1932 trosil v knjigo n. pr. tako, le na pol resnično zmes

310
Tako je bilo, tako je še danes torej s tem sonetom »An eine junge Dichterin« kot svojim problemom v prešernoslovju. Živi, plava med nami tradicija o njem, živi in plava (sam sem jo prejel od tam!) že iz Levstikovih časov; toda brez pravega potrdila, neznano nam odkod zajeta.
Peter Pajk, o stvari pač le tradicionalno poučen kakor smo bili % mi vsi, dasi sami ne vemo pravzaprav točno odkod, nam je to tradicijo, to iz prejšnjih že časov podedovano vest (ali morda po prvotnem zgolj mnenje le?), zajel v najkrajšo formulo — in dal ž njo novo naslovno ime sonetu; pripojil je tako tisto tradicijo, tisti komentar o sonetu — neločljivo v sonet sam, vtisnil jima s tem obenem pečat češda popolne dognanosti! Jaz sam še ne doslej! Odkar mislim res sam, usmerjeno zoper tuje vplive in »misli«, le iz dane stvari same — o stvari, kakršna pač j e sama na sebi pred mano: sem tisti komentar na ime Luize Crobathove gledal z odločno skepso. Zdel se mi ni v sonetu samem zadostno podprt; od nobene strani pa mu nisem mogel sicer dobiti zadostne in docela zadovoljive utemeljitve. Zaman je bilo vse brskavo iskanje za kakim jasnim dokumentom! Še ob smrti Luizini (f 31. III. 1898) nam niso nikjer ničesa zapisali — o iej tradiciji! Pa se mi je torej zdelo, da bo ta komentar o sonetu le prazna ljubljanska govorica; bajka le, kakršne so se mi izkazale vse one o Prešernovih »Pod oknom«,9 »Ukazi«, »Prošnja«, a zlasti tudi o »Mornarju«, ki češ »da je Prešeren ,mislil' v njem — Andreja Smoleta«!10 Tako, se mi je zdelo, bo zdaj tu pač najbrže tudi s sonetom »An eine junge Dichterin«, — z Luizo Cro-bathovo. Gola prazna kombinacija, — fantazija nedognanega znanja, quid pro quo! Zlasti mi je bilo tisto pismo Prešernovo v verzih, Luizi za god z dne 21. VI. 1842, torej samo skorajda točno dve leti pred sonetom  »An  eine  junge  Dichterin«   (1844),  precej  konkretne  opore
o Kranjski Čbelici, kakor (LZ 1932/719) češ »da sta ... izšla zadnja zvezka [njena] v večji nakladi (četrti v tisoč, peti v dva tisoč, prvi trije pa v šest sto izvodih)«! »Kron. pregled« je s trudom in s posebno pozornostjo ugotovil dvakrat, da L: 600 + 400 (str. 4, 30); II.: 600 + 625 (str. 5, 75); III.: 600 + 400 (str. 7, 81); IV.: 1000, in sicer 900 + 100 (str. 30); V: 1000 (str. 77); kar tudi še drugič na str. 81 skupno: v posebni, pač dovolj pregledni tabeli! — Če pa je avtor zasledil in ugotovil kje poslej drugačne podatke, povej nam vire svoje, da si jih gremo še mi tja ogledat in si potem pač popravimo prejšnjo »zmoto«! Prešernoslovec pomni: organsko izhodišče je v naši javni literaturi od leta 1913, ali vsaj 1923 nadalje vsemu prešernoslovju poslej — »Kronološki pregled«, tudi še   danes,   pa bodi tak ali tak!
9  Staroslav [Vrhovnik Iv.], Gostilne v stari Ljubljani. [Lj.] 1926./25. Brez upoštevanja, kar že: Žigon Avg., »Kronološki pregled«, str. 56. Celovec 1913. (Tu 1926 že: »Kd.«!). In [1. 1917]: Žigon Avg., »France Prešeren poet in umetnik. Opomba 72: str. 69/70 (vir: J. Debevec-J. Zabukovec, Leveč). Pa slednjič taka bajka — tudi tista v letu 1833! (Isti, »Letnica 1833«: ČZN 1906.) Vse to je »Kron. pregled« 1913 — zatrl za vse čase!
10  Stritar 1866/31, — K. Glaser 1895, II./151, ne: III. (Več o tem že 1. 1917: Žigon Avg., France Prešeren poet in umetnik. Opomba 72: str. 70 in pod  črto.)
311
zoper    tisti,   neznano   vsem   odkod   porojeni   komentar;   opore   za domnevo:   da je  vse  vkup le  zgolj  ljubljanska  »fabula«!
Dem Wohlgebornen Fraulein Aloisia Crobath.
Nicht grofi ist mehr des Tages Rest,
Nun hab'  ich erst  erfahren, Dafi   heute   schon  Ihr  Namensfest;
Ich  kann mich  nicht verwahren Vor  dem  Vorwurf,  dafi  zu  spat Ich im Kalender nachgespaht, Wann  des  heilgen  Alois  wird  gedacht; Doch   diirfte  ich   in  Anbetraeht, Dafi  ich  fiir  Sie  an  jedem  Tage Die besten  Wiinsche im Herzen  trage Erscheinen  nicht  ganz   ungalant, Obwohl ein  spater  Gratulant.
Laibach am 21  Juni 842 um 6 Uhr Abends
Dr Franz Xav. Prefhern m/p "
Ali niso ti verzi sila konkretno, na pol šaljivo kramljanje, tako čisto otroško brbljanje le — z otrokom še, ki resnosti dneva in dnevnih skrbi še ni da bi doumevalo? In dve leti, samo dve leti nato — pa isti Luizi tako globok sonet, tako življenjsko-resna beseda! Ali je toliko razliko mogoče strniti — ob le dveh letih razdobja? Premlada še, prenedozorela, da bi tisti sonet svoj bil sploh mogel nasloviti nanjo Prešeren, se mi je vedno in vedno videla Luiza. Saj ni tiste življenjske globokosti soneta Prešernovega pač še prav nič mogla doumeti — v svojih takratnih letih!  Toda, imel sem pa spet
11 Original, s črnilom in gosjim peresom, je v nagli pisavi, toda čedno pisan s frakturo; le kar je tukaj v tisku s kurzivo, ima original v latinici. — V naslovu ima Prešernov rokopisni izvirnik v besedi »Fraulein« kljukco nad frakturnim u s črnilom izpuščeno; pripisana pa je s svinčnikom, torej dodatno ob prebran ju; in sicer z zelo značilno (navzgor zavihnjeno, ovalno, vase zaprto) potezo Prešernove pisave. Na koncu 10. verza, za glagolom »trage« v originalu ni nobenega ločila. Znaki le hitrice? — Pisano je to Prešernovo pismo na prvi strani dvolistne pisemske pole, v velikem 4°, (fin, tenak papir BATH s krono), zloženo na K; zunaj brez naslova. — Dosedanji tiski: Jos. Cimperman, »Preširen gratulans.« (Prva objava, z uvodom: LZ 1881/377, štev. 6., dne i. VI.); z izpuščenim zlogom »ganz« v 11. (predzadnjem) verzu, zaradi česar je naslednji LZ/1881, štev. 7., zadaj na ovojnih platnicah prinesel tostvarni »Popravek«. (Glej o tem: LZ 1920/611, op. 16. pod črto.) — Drugi tisk: L. P in t ar, »Dr. Franz Prešeren / Deutsche Gedichte.« (Laibach 1902.), na str. 45.; s Pintarjevim naslovom: »Gratulationsgedicht dem wohlge-borenen Fraulein Aloisia Crobath.«, in s citatom njegovim, da tiskano tam po viru: »Ljubij. Zv. 1881 pag 377.« Odtod torej, da tudi pri Pintarju predzadnji verz brez »ganz«, z neupoštevanjem dodanega »Popravka«. — (Cfr.: LZ  1920/611.)  Žal pa, da je Pintar opustil Prešernov datum pod tekstom!
—  Tretji: Avg. Pirjevec, Doktorja Franceta Prešerna / Zbrano delo / V Ljublj. 1929, str. 237: prvič pri nas tekst pravilno objavljen (žal da sine dalo!), po Prešernovem originalnem rokopisu v licejski (danes tam: Ms. 488/1., kamor ga je pridobil dr. Žigon z nakupom z drle 2. X. 1920; cfr.: LZ 1920/611).
—   In slednjič, zdaj tu, kjer je Prešernov original prvič pri nas ves, in objavljen kot to, kar je res: kot pismo.

312
pomiselke, češ: kdo pa ve, kaj se pravzaprav skriva za tem sonetom? Bog vedi, če je res vsa možnost izključena! Pintarjev doživljaj ob Prešernovem sonetu »An Pauschek und Stelzich« mi je bil opomin k opreznosti!12 Zato se tisti tradiciji tudi nisem uprl nikjer; kakor zanjo, tako tudi zoper njo nisem imel nikjer zadosti opore, — ker nikjer ne nobenega potrdila. In tako ima »Kron. pregled« leta 1913 ; (na str. 57) le goli fakt, — brez nikake pripombe o tistem tradicionalnem umevanju soneta tam iz Levstikove že dobe — na ime Luize Crobathove: ni besedice ne o tistem komentarju samem, in ne zanj ne zoper njega. Zlasti, ko mi je takrat, in tudi še poslej — tja do konca samega leta 1920 zdel in samotaril ta sonet v prelestni oazi poezije Prešernove tako zapuščeno osamljen, tako skrivnostno sam zase, tako izobčeno sam brez vse zveze, brez vsake perspektive tja v globino zaledja, tako neprodirno zastrt, in zaprt sam edinole vase! Tako torej tja — do jeseni, skoraj do zime leta 1920. In odkod
— preokrenitev?                                                                                 .
(Dalje)
V Ljubljani, 6. VII. 1933.
ANTON BREZNIK
O ČASNIKARSKI SLOVENŠČINI
Jurčičeva jezikovna mešanica je morala naleteti na odpor. Še preden pa se je to zgodilo, se je njemu samemu začel podirati jezikovni sestav, ki si ga je bil zgradil. V prvih letih, ko je začel uvajati srbskohrvatske besede, je mislil, da se mora novi smeri v jeziku ukloniti tudi umetnost. Od 1. 1872 do 1874 je pisal tudi povesti v takem jeziku kot časnikarske članke. Pozneje ga je slovstveno delo prisililo, da je potegnil črto med »veliko-literarnimi stvarmi«, kot se je sam izrazil, in med navadnimi. Med velikoliterarne stvari je pač štel časnikarstvo in znanost, kajti 1. 1875 je med dnevnimi novicami poročal: »... literarni naš veteran g. Trstenjak misli svoje prihodnje spise v hrvaščini izdati.« K temu je pristavil: »V strogo znanostnih rečeh pač treba zedinjenja s Hrvati« (SN 1875, 151. 2). V umetnostnem jeziku se začne preobrat že 1. 1875, ko se je začel spet resno ukvarjati z umetnostjo in snovati romane: Doktor Zober, Mej dvema stoloma itd. Umetnost ga je spet zanesla od časnikarskega dela nazaj  v  domače  kraje,  med  znane  kmete  in  izobražence  med
12 LZ 1898/118, 255: L, P., Akrostihida pri Prešernu. (Sploh šele prva objava tega soneta pri nas: šele 1. 1898! In Pintarjev komentar.) Vzgled, kako se zida — »Rim«! Boril se je s temo preteklosti Pintar tam kakor Levstikov pedenj-človek z lastno svojo laket-brado in s pomočjo prof. Friedicha Žaklja slednjič presenetil takratni literarni svet s trdno ugotovitvijo, komu »velja« ta sonet Prešernov.
503
dvajset let za ostalo Evropo. Ni bilo. In morda bo kdo vprav zato brž pristavil: Dajmo, počakajmo s tem! Tako lepo in v miru božjem smo igrali, kasirali, peli, pili in bili veseli vse doslej. Vse te laične brklarije pri nas še dolgo niso aktualne in vrhu tega — vse skupaj je še prehodna stvar. Dajmo, počaka jmo! — In vendar se že prav jasno vidi, kam gre ta tok in kako se bo sčistil. Seveda pa nam še v sanjah ne pride na mar, da bi kogarkoli, najmanj pa naše diletante »spreobračali«.
K Lic novega igranja gre, do koder hoče. Pokliče tega in onega. Vzklilo bo in se pojavilo. Času   nihče   ne   uide.
Kali so že marsikje: zlasti med krščansko in marksistično delavsko mladino pri nas, tudi med to in ono ljudsko igravsko družino, v kolikor jih ni zadnja slana vzela. Vsem na čelu so pač bili študentje tu in tam. To pa je tudi vse.
Seveda nam manjka iger. Dejal bi še, da nam manjka — ljudi, posebno med »književniki«. Takih, ki imajo zares nekaj več obzorja kot seže do Ljubljani najbližjega podeželskega »ljudskega«  odra...
In še to bi pristavil: kdorkoli bo poskušal pri nas ustvarjati — ljudski teater, bo moral dobro pretekniti vse te reči, ki se drugod po  svetu pletejo,  da ga čas ne bo postavil  na laž.
DR AVG. ŽIGON
DROBNI PRISPEVKI
1. »Sonet Luizi Chrobat«. 1844.
PRVI  DEL:  DES  RUHMES  PFAD
LUIZA CROBATHOVA si je tiste dni pisala dnevnik. In to ne morda kot začetnica šele, ampak že »nekaj let«. Otrok, vsaj napol še, pa že — nekaj let? Dokaza »na oko« sicer ni; toda Luizini lastni besedi (kakor je mladostna) ni razloga, da bi tega ne verjeli. Ob novem letu 1844tega, v letu torej Prešernovega soneta »An eine junge Dichterin«, si je namreč Luiza, 15-letna, komaj le pol leta v svojem 16tem, zapisala (po duhu gosposke in gospode v tisti takratni Ljubljani) v nemški govorici in pisavi (v »gotici-frakturi«) seveda, z gosjim še peresom: »[1844. Janner.] Den lten. — Ich habe einige Jahre ein Tagebuch gefiihrt, doch es enthielt grofitentheils nur die Beschreibung meines aui?,ern Lebens; jetzt will ich meine innern Ge-fiihle sprechen und mein Inneres sich erschlieJBen laJB,en. Nach Jahren werde ich dann mich vielleicht iiber manches thoricht schelten, doch ist es[,] wie ich in dem Buche einer vortrefflichen Schriftstellerin las, eine gute nicht genug anzuempfehlende Gewohnheit. So vvill ich mir denn   von   meinen   Lebenseindriicken,   Gedanken   und   Empfindungen
504
Rechenschaft geben. —« Pa bi dvojbili? Le žal, da se nam ni obranilo nič tistih prejšnjih zapiskov Luizinih, ampak letnik 1844 šele kot prvi, iz dni od i. I. do 31. XII., z Luizinim lastnoročnim podpisom na koncu: »Louise Crobath« (kakor se je sam podpisoval dosledno kot »Dr Crobath« tudi oče njen). Pridobil sem jeseni leta 1920 ta letnik (nakup z dne 2. X.!) z letnikom 1845 in 1846 vred licejski v Ljubljani. »Čenče« baje. Brezpomembnost torej? Praznost morda? Ali češ da nezanesljivost pisma in besede? Pa bodi: poštojmo, zaustavimo se za hip predvsem — ob verodostojnosti vira!
1) V svoji ravnokar sprej citirani besedi nas preseneti Luiza, da si zavestno zastavi ob svojem dnevniku (napol otrok še) gotov princip: direktivo, češ da to leto ne več kakor doslej, ampak letos da — navznoter, tja vase s pogledom in peresom, v misli svoje in osebna čustvovanja In naj bi se tudi morda pozneje morala smejati sama sebi (čes: »mich vielleicht — thoricht schelten«): osvoji si hote Luiza vendarle že tu — nasvet svoje »dobre pisateljice«. In piše si Luiza doživetja svoja subjektivno preverjena, da jin ne piše za druge, ampak le in edinole sama sebi: poznejšim letom svojim; tisti Luizi torej, ki je zdaj še ni, ki pa bo nekoč, dorastla, v dorastlosti dozorela, da bo tedaj nekoč sedanjo presojala. Pa bi si lagala — sama sebi, tja v poznejša leta svoja? Saj je namera in volja njena ravno nasprotno: resničnost, ki si jo hoče najti o sebi v teh zapiskih svojih! »[1845. Juh. den 23ten. _ Ich zogere beinahe die Feder zu ergreifen, [denn]weil ich Irnichl schame1 das heute Erlebte aufzuzeichnen, denn dadurch wird mein leicht-sinniger Character nur zu greli ins Licht tretten. Diese Blatter jedoch sollen Wahrheit enthalten, denn / in ihnen will ich mich selbst2 nach Jahren vviederfinden, fort also mit jeder falschen Schaam, mit jeder Entschuldigung[,j ich mul? mich aller meiner Fehler aufrichtig anklagen.« (1845: list 76). In od druge strani, istega leta, pred odhodom poleti na »kmete« v Železnike: 1184?. Aujrust 1 den 24ten. | Adieu, geliebtes Tagebuch. Du verschwiegenster, treuester
der Freunde, bald sehe ich Dich wieder!------------« (1845: list 121). Zaupljivo,
kakor zanesljivemu prijatelju, se torej Luiza izpoveduje svojemu dnevniku: hote iz dna duše, brez zadržka odkrito po resnici! Zato srecas marsikje naravnost zlato naivnost v teh listih njenih. Sv. Rudolfa dan 1844 sama ze v popolni toaleti, čaka da se opravijo še ostali domači njeni vsled povabila k prokuratorjevim, k Debellackovim zvečer na »domačo zabavo« s plesom; pa se jej tik pred odhodom hipoma, kar tako-le mimogrede utrne s peresa biserček čiste naivnosti: »[1844. April.] Den 17ten. | Heute sehe ich recht hiibsch aus, das sagt mir der Spiegel, ich habe ein neues dunkel blaues Kleid an, das vortrefflich gemacht ist und meine Taille vvirkbch schon bildet frisirt bin ich allerliebst[,] ich habe einen neuen Kopfputz, — „bist wohl recht   narrisch,   soleh   Flitter   macht   Dir   Freude",   raunt   mir   der   Verstand
1  Rkp: [denn]weil ich Irnichl schame [mich]... (Zapisala je torej najprej: denn ich schame mich — potem pa popravila: weil ich Irnichl schame...). — Glede tiska v tej objavi je opomniti: Navadni tisk je v rokopisu originala gotica, kurzivni latinica. V voglatih oklepajih pomeni navadni tisk moje (pravopisne, tudi tekstne in druge) dopolnitve; drobni tisk pa črtana mesta v rokopisnem originalu. Vse drugo kakor je običajno v veljavi. Posevmca sredi teksta / pomeni konec strani, dve // konec lista; pokončnica I pa je znak za manjši formalni odmor (nova vrsta etc.) in dve II za večji, vsebinski odmor (odnosno za nov odstavek v rokopisu). Med dve pokončmci postavljeno besedilo pomeni nad črto dodatno pripisane korekture, ustavke, dopolnitve: sploh  interlinearne  pripiske  avtorjeve  v izvirniku.
2  Podčrtala si Luiza sama.
505
ins Ohr.3 Liebe Klugheit[,] ziirne nicht, ich bin ja noch jung, muh* mein Leben genieflen[,] geb ich ihm zur Antwort. Doch jetzt ist es Zeit hinzugehen[,] 6 Uhr ist langst4 vorbei. Es wird himmliscli sein!« (1844: list 22a). Naivno cista odkritost, da se človeku srce nasmehne; tako pristne, živo resnične epizodice iz dna osebnega življenja svojega, iz dna prirode nima vsa poznejša Luiza Pesjakova — ob vsej tisti svoji »slavi«. Ker bila je ob tisti »slavi« tragika njena, da jej je duh ljubljanske »rodoljubne dobe« zameglil otroško dušo, vcepil jej obzirnosti na levo in desno, vzel jej odkritosrčno pristnost; da je zašla v prisluškovanje dobi, zato v narejenost, posiljeno maniriranost, v plehkobo zahtevane fraze: v bleiweisovstvo žal!5
2) Pa vzemimo si še konkreten primer, ali dva, iz žive realnosti, iz otipljivo debele stvarnosti — na tehtnico! Dokaz, oprt na samo abstraktnost notranjosti, zahteva oster, zelo živ »č u t za resnico«, v življenjskih preizkušnjah izostren, toda že sploh dan le sila redkim! Grozota, ki jo prebridko čutimo takoj — vsi onkraj slovarja in slovnice, vsi onkraj kartoteke in gole bibliografije. In zlasti ob umetnosti, konkretno: ob vsaki umetnini. Odtod Goethejeva: »wahre Kunstkenner so selten wie wahre Kiinstler!« Svet dejstev tam onkraj sveta »na oko«. Svet, ki je o njem izrekel isti Goethe: »Wenn ihr's nicht fiih.lt, ihr werdet's nicht erjagen!« »Imponderabilia« za čut le, ki jih ne moreš deti pod noben vatel, ne na nobeno tehtnico; ki niso nikoli bila, nikoli  ne bodo,  niso  — za  Cesto. Lahka  zato  »politika«  ž  njimi!
Luiza: »[1846. Juni.] den 28^. | Ich wurde heute Nachts um i Uhr durch Feuerlarm aus dem6 Schlafe geweckt[,] ich tratt an's Fenster, man eilte gegen die grofie Allee und als ich einen der Vorubergehenden fragte wo es brenne, antwortete er „in Rosenbach". II Diese Aussage bestattigt sich[,] denn in meinem lieben Oberrosenbach sollen alle Gebaude[,] sogar ein [G] grofier Theil des Viehes verbiannt sein. Die armen Leute! —« In dva dni nato: »den 30ten. I Wir gingen heute mit Falkland7 nach Oberrosenbach, die Brand-statte ansehen. Welch trauriger, herzzerreiBender Anblick! Vom Hauptgebaude stehen die nackten Wande8, die Nebengebaude sind bis zum Grund nieder-gebrannt, die Tischchen und Baume liegen verkohlt umher, und um Alles diefi die trauernden, weinenden Menschen — o ich / war herzlich froh[,] als mir  dieses triibe Schauspiel wieder entruckt war!  —«   [1846:  Hst  85.]
3  Rkp ima tu vejico, pač pomotoma, ker jej tam sledi velika začetnica.
4  Rkp:  langst
5  Resnost Luizino ob spisovanju dnevnika nam sicer potrja in dokazuje tudi 14 konceptnih in drugih lističev, ki so se nam še ohranili v prilogi k prvemu letniku (iz 1. 1844). Pričajo nam še dandanes, kako si je Luiza ponekod najpoprej koncipirala tekste pred zapisom v dnevnik sam, zlasti pri težavnejših partijah, kakršni so bili n. pr. nagli dialogi, ki si jih je pa hotela vloviti točno po besedi, kakor je bila, in si jih ohraniti točno po resnici, kakor so se vršili. Ta trud njen nam pač govori tudi svojo besedo zoper — »čenče«!
6  Rkp: den... (Luiza večkrat zamenjuje v sklanjatvi moškega člena in pridevnika ednine zmotno tretji sklon (m) s četrtim (n); da si prihranim poslej glede te napake vsakokratno posebno korekturno opombico, opozorim tu, da pomeni v tej objavi tak m ali n mojo korekturo teksta, kjer ima Luiza n namestu m, včasi tudi obratno.
7  Stalni pseudonim v dnevniku Luizinem! — za pravo rodbinsko ime: Alois v. Znaimwerth, Korošec po rojstvu, takrat v 2. letu filozofije v Ljubljani; starejši sin takratnega gub. tajnika (»Joh. Ritter v. Znaimwerth«). »Znaimwerth« = z' neuem Werth; prim.: nekdanji Rudolf s- werth; pa: Maria-Worth, itd!. (— »Werder«, t. j. »eine Insel in einem Flusse«; pa tudi: naselbina, selo, [kakor »Sprachinsel«];   cf.   Costa  H.,  Reiseerinnerungen,  Laibach   1848.:   str.   109).
8  Rkp: Wande  (opustitev znamenja za preglas).
506
Po Luizinem so torej na Rožniku imeli požar tam o sv. Petru in Pavlu 1. 1846.: tisto noč od sobote 27. VI. na nedeljo 28. VI. In kaj so nam zapisale Bleiweisove »Novice« kmetijske družbe, dasi šele v sredo 8. VIL 1846., 10 dni za Luizo, med »novicami iz Ljubljane« (na str. 108) o tem dogodku pri sosedovih?
»(Cerkovnik na Rožnim potoku (Rosenbach) poleg Ljubljane je 27. dan Rožniga cveta po noči pogorel. Oginj je segal tako naglo od poslopja do poslopja, de mu je clo nekaj živine zgorelo; on sam se je tako opekel, de so ga v bolnišnico mogli peljati. —• Veselo je bilo slišati, de je imel pogorele svoje pohištvo zavarvano. Kar mu je pa odveč pogorelo, mu bojo dobrotljivi Ljubljančanje in Ljubljančanke perdali, ki pogostama hodijo na ta prijetni hribčik h materi Božji v cerkev, ali pa pod milim nebam raz veselo vat  se  in koie  pit.«
Dva različna, neodvisna vira o dogodku, in oba o njem točno isto. Ali je ta soglasnost morda pa tu le srečen slučaj? ter ne morda še potrdila, izpričevala  dovolj  o  zanesljivosti, in zato verodostojnosti  zapiskov Luizinih?
3) Lenka Prešernova, sestra poetova, osmi otrok, (* 26. IV. 1811 v Vrbi, t 5. VIII. 1891 v Lj.)9 pripoveduje, da je Prešeren z drjem. Crobathoni obiskal v Šent Rupertu pri Beljaku nekoč brata Jurija, ki sta živeli takrat tam pri njem  kot  župniku  tudi  dve sestri,  Urša in Lenka  sama,  —  tako-le:
»Tudi doktor je prišel enkrat v Šent Ropret. Bil je pa še v Ljubljani takrat, ko je gori prišel. Matere ni bilo več; so bili že pokopani. Dr. Crobath je bil z njim gori in je pripeljal seboj svojo 15 do 16 let staro hčerko (to je pozne ja pesnica in pisateljica Luiza Pes Jakova). — Nikamor drugam na Koroškem ni doktor k nam prišel, le samo v Šent Ropret.« (str. 25). — »Iz Ljubljane nas je na Koroško v Šent Ropret takrat prišel obiskat, ko je vedel, da bo advokat.« (str. 29). — »Kmalu po materini smrti je doktor prišel s Crobathom k nam v Šent Ropret« [ter da je takrat tudi miril rodbinske spore med njimi sestrami zaradi dote in pa zapuščine 2.000 gld. po stricu župniku Froncu na Skaručini]. (str. 30). — »Ko je z doktorfjem] Crobathom prišel v Šent Ropret kmalu po materini smrti, je bil že prav debel.« (str. 48). — »Ko je v Šent Ropret prišel, je bil v črnem / fraku, ker je to bilo po leti.« (str. 49/50) .10
9  T. Zupan, Črtice iz dr. Prešerinove rodovine (SN 1878, 24. V., štev. 119: Listek.); T. Zupan, obsinrtno naznanilo (parte) o Alenki Prešernovi (SN in Slov. 1891, 6. VIII., štev. 177; LaibZtg. 1891, 7. VIII., štev. 178). [»Novice« in »Zg. Danica« nič o tem.] — T. Zupan, nagrobnik Zupanove rodovine pri Sv. Krištofu v Lj. (prvi ob vhodu v II. oddelek, na levi od grobnice »Pisateljskega društva«): danes, 20. VIII. 1933, le po travi razmetano kamenje še; napisne plošče ni več tam. — Žal, da: T. Zupan, »Lenka o Prešernu« (Celje, 1933: prelepa brošurica!) — teh dveh življenjskih podatkov o Lenki, vsebinski avtorici  knjige,   nima   (n. pr. sprej pod sliko njeno); ko  (zelo prav)  o Katri.
10  T. Zupan, Kako Lenka Prešernova svojega brata, pesnika, popisuje. (»Mohorjeva knjižnica 57. V Celju 1933.«; ponatis iz »Mladike« 1932, pomnožen z Lenkino sliko, in z lepim, zelo dobrodošlim dostavkom o Prešernovi starejši sestri Katri, * 8; IV. 1799, f 2. IX. 1873, torej točno danes pred 60 leti. Vsega vkup 5 pol: broš. 16 Din.) Drobno delce po svoji obsežnosti, izredno in bogato po vsebini: vzrastlo počasi iz čiste in skrbne ljubezni. In v njem spet enkrat »poteza skozi vsega Prešerna«, točno 20 let za ono v »Kronološkem pregledu« iz 1. 1913, pri isti Družbi! Da bi bili dobili tudi to potezo vsaj 20 let prej, če je že nismo za stoletnico: marsikateri stavek bi bil pri nas drugačen v tej tehtni dobi razvoja, marsikateri pa kar nemogoč. In nič bi ne bilo škodilo takemu delu, če bi bili to in ono podrobnost že dopolnili: izpremeni se razvojema posamnost in pade, ustvarjena poteza — ostane! Idejni ustvaritelj te poteze, T. Zupan, nam je iz Lenkinega pripovedovanja izobli-

507
Iz tega se da ugotoviti kronološki datum, da je bil Prešeren na Koroškem poleti (juni-juli-avgust?) 1846tega; če ob imenovanju že za advokata v Kranj (dekreti: dunajski 22. VIL, celovški 27. VIII, ljubljanski i. IX. 1846), ali morda še pred imenovanjem,  že ni več mogoče dognati.
Pa se tu kar na lepem oglasijo Lufzine »čenče« in prispevajo datirano besedo! Imela je navado, da si je v svojem dnevniku zapomnila Luiza vsako odsotnost, vsako bodisi službeno ali počitniško potovanje »papanovo«. In tako imamo tudi junija m. 1846. dve taki notici njeni tam, prvo z dne prve nedelje po prazniku R. T.  (po uradni procesiji v stolnici), drugo pa v torek 23. VI.:
[1846. Juni.] »den 14ten. _ "Wir sahen der Procession bei Frau von Co-lerus zu... II Nachmittag fuhrlenl Papa, Marie, Onkel Brugnak [brat Luizine matere] und D° Preschern nach / Villach. Sie bleiben 10—12 Tage abwesend.« (1846:  list 80a/81).
[1846. Juni.] »den 23ten. — Heute Abend kam Papa mit allen tibrigen wohlbehalten nach Hause. Marie brachte lunsl versehiedene Kleinigkeiten vom heiligen Kreutz bei Villach, womit sie alle Geschwister / die Mama und die Magde betheilte.«  (1846:  list  83a/84).
Spet dva neodvisna si vira. In kako se drug drugega točno potrjujeta in srečno dopolnjujeta: Lenka Luizo, Luiza Lenko! Da vstane tisti drobni dogodek iz vnanjega življenja Prešernovega naravnost klasično jasen pred nami. In da potrjeno vse kot prav in res, kar o tem pripoveduje Lenka; da netočno torej le, kar nam je dostavil komentarja pisatelj sam (v obklepih). Ni namreč Luiza, ampak bila je takrat s Prešernom na Koroškem njena mlajša sestra »Marie«; Luizo, ki je sicer tako rada potovala, pa je prav takrat slučajno priklepala na Ljubljano huda bolezen: prava pristna — bren-čavost prve zaljubljenosti, dasi ne ravno v takratno Ljubljano samo!
Goto voda: potentati in ministri, vsa visoka in budoarna politika dobe in dneva, cerkev in država; policijske tajnosti in pikantnosti mesta in dežele, zločinsko prefrigane intrige, tudi sleparske zvijačnosti trgovskih in borznih špekulacij; sploh vsa »odkritja izza kulis«, denar in vsa pohlepna umazana borba »za kruh«; pa kar je še takih »visokih interesov« vsega tistega »višjega« prizadevanja »človeškega«, — gotovoda: Luizi vse to tuj svet! Takih listov njen nedolžni dnevnik nima! Kako pa naj bi vedelo dekletce, ograjeno še kakor ljub vrtec, kaj o »velikem« življenju! Toda o drobnem vsakdanjem življenju in mil je ju takratne predmarčne Ljubljane brez železnic in telegrafa  še,
koval v izrednem, preprostem, nalašč ne visoko znanstvenem, stvari zelo primernem slogu čudovito živo sliko o Prešernu človeku ; spev, ki je strog sicer glas rodne domače hiše poetove, toda glas zdravega, čisto človeškega razuma in čistega srca, — zato bolj resničen, bolj pravičen, bolj človeško pošten od vseh naših »visokoliterarnih« pogledov na (dokaj izredno) človeško osebnost Prešernovo! Ali se bo ta »novi ton« o njem, ta Lenkin »žarek nove luči« o bratu, pri nas (zoper moč in nasilje, še vedno ne izumrle [neizumrljive li?] metode bleiweisovstva!) obveljavil vsaj poslej? — Mati Prešernova: f 25. IV. 1842, stara dve manj kot 70 let; umrla je torej že več kot štiri leta pred tem Prešernovim potovanjem k bratu in sestram na Koroško. (Cf. Koledar C. M. za 1. 1905, str. 61/65: T. Zupan, Ob grobu Prešernove matere. In »Mladika« 1933, 1. X., štev. 10., str. 388/391, kar Lenka o svoji materi: T. Zupan, Mina Prešeren-Svetinova ali pesnika Prešerna mati. * 5. 5.1774, poročena 7. 2.1797, f 25. 4.1842. Kjer na str. 391 reprodukcija nemškega zapiska o njeni smrti, iz župne mrtvaške knjige Šent Rupert pri Beljaku na Koroškem. »Alter: 68 Jahre.«)
508
in zlasti o ženskega sveta drobnih razmericah tam takrat: nikjer doslej še ne pri nas takega dokumenta! V tem okviru nam je ta dnevnik, dasi zapiski zelo mlade ženske roke, dragocen, živ, resničen vir: živa pestra slika. Kronika naravnost! In prav od te strani nam zdaj tu prispeva Luizin dnevnik svoj kamenček v prešernoslovje: drobtinico vsaj naravnost k boljšemu, globljemu doumevanju Prešernovega  genija,  ker —  dela!
L                                                  PETRUZZI
Luizi tistih dni je bil, vsaj od leta 1844. nadalje, v Ljubljani vsako leto vesela doba — predpust: vnanje vrvenje, živahnost vnanjih zabav in plesa, pestri dnevi v pisani družbi, kamor so jej primerno privoljevali takrat že tudi njeni starši sami; žalosten dan pa — sreda pepelnica, konec  šumne raztresenosti,  začetek  dni tihe pokore!
[1844. Februar.] »Aschermittwoch den 21. — Adieu lieber Fasching, liebe herrliche Zeit, o Gott gebe[,] dafi ich mich auf's Jahr und noch viele meines Lebens so gut wie heuer unterhalten mochte.11 / Ach wie ganz andere, von denen der vorigen Tage so verschiedene Gefiihle haben sich meiner Brust bemeistert, dalsl vorherrschendste ist wohl Sehnsucht nach den so angenehmen, zu schnell verflossenen Stunden, und der Wunsch[,] dafi sie bald wiederhehren und uns alle im besten Wohlsein antreffen mbchten. Ach Aschermiitwoch, Schreckenstag!!! [Trije klicaji, in do roba polna vrsta nemih pomišljajev!] II Die Errinerung [!] mufs jetzt Alles ersetzen12, Alles!« In spet dolga procesija pomišljajev. »Den 23ten. I Der alte Schlendrian ist nun wieder eingetreten, ewiges Einerlei nimmt die Stelle der Unterhaltungen ein. Man muli sich in Alles fugen, manchmahl mit schwerem Herzen.« (1844: list 13). In po tednu presledka od 3. marca nadalje, pa: »Den 10ten [Marž]. I Die Tage vergehen durch Visiten empfangen und erwiedern. Die Martintschitsch kommen oft, Brun[n]er und Thomann sehr oft, besonders ersterer, neulich waren wir bei Burger. Dienstag [t. j. 5./III.] war die Frau von Gozzany bei uns. Heute [10./IIL: nedelja!] ervvarten wir unsere gewohnlichen [t. j.: nedeljske!] Gaste, auch Frau v. Proscheck sammt Nichte und Netti Paschali [t. j.: hčerko lani (14. XII. 1843) umrlega ljubljanskega advokata Paschalija]...« (1844: list 14a). In lektira: Fridericke Bremer in Bulwer. In en koncert: v soboto 16./III. »das grosse Stabat mater, von Rossini«, — za post. In praznik materinega godu v postu (19./IIL: Sanctus Josephus), kakor očetov v predpustu 3./II., »Sv. Blash«. Praznovala pa je Luiza to leto materin god izjemno srečno, na večernem  obisku pri  Bartlovih, kjer so tudi godovali.  »[1844:  Marž.]  Den  19ten.  I
11  Odmaknili so bili tisti predpust Luizo starši njeni nalašč in namenoma iz Ljubljane sredi januarske zime za 14 dni v Kranj, na obisk k teti Avgusti Brugnak (izgovori: Brunjak; brunatnv = braun!), rojeni Zialanskv baje iz starega šlezijskega plemstva, k soprogi strica ujca, brata Luizine matere, — da je mogla tam gori »na kmetih« že to leto svoje (30. I.) javno »pod lustre«, na predpustni »veliki ples«; česar v Ljubljani sami, dasi osebno sicer dozorela že zanje, »po šegi in spodobnosti« (»nach Anstand und Sitte«) zaradi »ugleda« formalno-korektno še ni smela, šteta še »med otroke«. Tako stroga je bila družabno pač tiste dni Ljubljana!) [V Kranju je bila, kakor piše v dnevniku, Luiza 19. I. 1844 že »seit drei Tagen«. Torej od torka 16. I. pa do četrtka 1. II. (osme ure) zjutraj. Dan pred praznikom (svečnico) šele se je vrnila (»mit Herrn v. Andrioli«)  iz Kranja domov: zaradi očetovega godii (=  3. II.)!]
12  Rkp (pomotoma): ersetzten,
509
Bei Baertl wars hiibseh.13 Josephine und Christine spielten reeht brav Theater. Dann sangen sie und spielten Clavier. Die Gesellschaft war zahlreich. Doch wir haben ein Verbrechen begangen, in der hI. Fasten haben wir auch getanzt, aber hochstens anderthalb Stunden. Um 2 Uhr kamen wir nach Hause. Jetzt in der Fasten!« (1844: list 16a). O srečni prav srednjeveški še barok takratne Ljubljane brez  železnice in telegrafa!  —14
In v takih tihih dneh sv. posta, cerkvene misli na smrt, in kakor je videti dvakratno strogih dneh tam v »stari Ljubljani«, tam še leta 1844.; brez priložnosti, da bi mogla kakorkoli še »od veselja do veselja«; do slučajne izjeme strogo priklenjena (v zimi še!) na dom le, v svoje misli, v svet svojih spominov le in tajnih sanj; — odgrne lepega dne kar nenadoma Luiza in dnevniku svojemu iz notranje zastrtosti zaupa
13  Kdo in kaj so bili ti »Baertl« (= Bartl)? Ostalo mi je doslej še nedosegljivo. (Luiza, v svojem dnevniku, 10. VII. 1846, list 88a: »ich — sandte das Madchen zu Docktor Baertl[,] den ich eiligst zu kommen bath.« In je res prišel, k njim na dom k materi, zaradi neke čudno nagle otekline na desnem očesu njenem, kot zdravnik torej. In istotam 24. VIL 1846, list 94: »dfi ich mit der kleinen Mathilde Baertl, die sich vor dem Feuerwerke fiirchtete, den Cirkus verliefi und das Ende vor demselben abwartete.« Slednjič »Frau Anna Bartl«, od leta 1847 nadalje z Luizino materjo vred v komiteju 24 članic ženskega društva pod predsedstvom gubernatorice Franziske Freiin v. Wein-garten kot 25.: Gub. Schem. Laibach, prvič 1847/324, in še 1848/324, »F r a u e n -Verein fiir die Kleinkinderbewahr-Anstalt zu Laibach«, v lastni hiši poleg šentflorijanske cerkve, takrat štev. 63, kjer je bil v sedmorici »konzulentov« tega dobrodelnega zavoda tudi oče Luizin, dr. Crobath. — Čudno pa, da ni najti v gub. šematizmu, ne med člani Kazina, ne sicer pri nobenem društvu ne zdravnika, ne sicer nikogar s priimkom »Bartl«!) K temu prim. pa tu naprej opombo 61.!
14  In leto kesneje: [1845. Februar.] »den 5ten. — Ach nun ist AUes dahin, dahin sind die Balle! lebt wohl ihr Freuden, ihr schimmernden Salalle, ihr herrlichen Tanzer, ihr bunten Masken[,] ich werde euch lange, ein ganzes Jahr nicht wieder sehen, und auch Du Falkland lebe wohl[,] ich werde Dich vielleicht nicht bald wieder so ungestort sehen konnen. Ach Aschermittwoch! arme Luise Memento mori! — — —« (1845: list 22). In dva dni nato: »den 7ten. I Gestern waren die Baertl und heute Frau v. Burger und Martin,t.[schisch] / bei uns. Mir beliebt es nicht zu schreiben, alles ist so abgeschmackt, so ode, heute war ich in der ersten Fastenpredigt. Ach Gott!« [In do roba pik!] (1845: list 22/22a).
In spet leto kesneje: [1846. Februar.] »den 25ten. — Ich unterhielt mich nicht gerade sehr gut, es war eine echte Fastnachtredoute.« [In sledi dolg popis te »noči«.] Sklep — globok vzdih: »Adieu Freund Carneval, mogest Du mich bei Deiner Ruckkehr eben so heiter und gliicklich finden, wie Du mich jetzt vorlafiest.« (1846: list 34, 35). Slovo, ki je sicer to leto kratko in že nekam brez vse velike žalosti, s pogledom tolažbe tja že v drugoletno veselje. Pozdrav pa mu je bil vendarle veselejši: »[1846. Februar.] den 7ten. I Gestern war ich bei Dollar. Es waren mehrere Madchen dort, wir tanzten. Nun hat die freudenvolle, narrische Zeit wieder begonnen und ich bin gar nicht bose dariiber, im Gegentheile, der Gedanke entziickt mich, einige Nachte im angenehmen Selbstvergessen tanzend zu verleben. Und wie viel Stoff bieten solche Stunden meiner Fantasie, wie rege und geschaftig mahlt [!] sie mir in einsamen Augenblicken, alles Erlebte in hellern, bunten Farben aus, und macht mich nach jeder neuen Freude nur noch begieriger. — II Gottlob wahrt der liebe Fasching dieses Jahr lange, sehr lange, ich glaube 9 ganze Wochen.« (1846: list 7). In zdaj teh veselih 9 tednov konec! »Adieu Freund Carneval!«  —

510
skrito, tajno, dolgotrajno že hrepenenje: povsem nepričakovano nagne-nje svoje mlade individualnosti!
1) Povod v to izpoved pa je bil Luizi takratni stari gimnazijski profesor v Ljubljani, Peter Petruzzi, rojak iz Trsta, pred leti kolega odn. iz Zadra došli naslednik Čopov (3. VIII. 1831), ko še prej (1815, 1816) kot dijak na isti gimnaziji Ljubljanski »v humanitetah« sošolec   Luizinega očeta,  dr. Crobatha:
[1844.]                                           Marž.                                           Den   3ten.
Die Debellack15 machte uns mit ihrer Tochter heute den 1. Besuch. Leo-poldine gefallt mir recht gut. Abends werden wir zu Dollar gehen.16 Seit fdemldiesem Monathe / gehe ich nicht mehr hin nahen lernen. — Jetzt habe icii bei Petruzzi ein Nebenstudium, je suis itn peu poete, er drang darauf. weil er in mir Anlagen bemerkt. Hatte ich nur recht glanzende, das ist Imednl Wunsch, o wie gerne mochte ich eine brave Dichterin sein, es scheint mir ein hohes, fast das hochste Gliick. Wie wenige erreichen es. Bis jetzt habe ich 5 Gedichte gemacht, die hiibsch sein sollen. Jeder Gegenstand spricht mich nicht an, wenige genugen mir, ich glaube[,] heule Sehnsucht vermag ich am besten auszudrucken. O konnte ich doch ein herrliches schones grofžes Gedicht  machen,  o  nur  eins!   (1844:  Ust  14).
»Ein Neben studium«! Namig le, v nekako skrivnostnem tonu. Pa vendarle jasno doumljivo, da — izven in poleg nečesa kot takrat »glavnega«. In sicer pri profesorju Petruzziju, v privatnih urah pač na njegovem ali njenem domu, ne v državni šoli. Pustila je takrat s koncem februarja svoj praktični posel toaletnih interesov pri Dollar-jevih Luiza, da je pričela (ali točno v petek 1. III. 1844., ker pač najbrže da z novim mesecem ali pa s kako prvo uvodno uro morda že prej, — toda gotovo ne pred koncem predpusta, tam pred pepelnico 21. II. 1844, da v postu torej,) nov »postranski«, a videti je da njej tedaj zelo glavni »študij«; nov predmet pri svojem takratnem profesorju francoščine in tudi italijanščine. In kakšen predmet? Luiza ga ne imenuje naravnost, ampak ga zastre v nekako uganko, z dovolj jasnim seveda odgovorom v takoj naslednjem stavku. Komentar na vsa usta pa imamo že drugje, tam v članku iz neposredne bližine Luizine, v polpretekli dobi: »Čul sem iz verjetnih ust, da ... jo je poučeval v romanskih jezicih mnogim čitateljem „Zvonovim" še v lepem spomini živeči ljubeznivi nekdanji profesor na tukajšnjej gimnaziji Peter Petruzzi, kateri je najprvo spoznal dekletca pesniški talent.« Tako Cimperman v Ljubljani javno 1. VI. 1881 (LZ/376) — o takrat še v Ljubljani živeči Luizi, 52-letni že, nad 3 leta že (kar ob noč nanagloma) vdovi Pesjakovi, ker že od 25. II. 1878. In na dlani je, da je Cimperman ta mladostni biografski podatek njen imel »iz verjetnih ust« Luize same, kakor vse, kar nam v tistem svojem članku (»Preširen gratulans«) o njej še piše in objavlja. Zdaj pa nam tu prinaša mladostni dnevnik
15  Gospa, soproga takratnega finančnega prokuratorja v Ljubljani, gub. svetnika   Antona  Debellaka.  Leopoldina:   njena   hči.
16  Kdo so bih ti »Dollar-jevi«, mi je ostalo doslej neugotovljeno. (Rodbina 19. V. 1836 v Lj. umrlega gimn. profesorja Gregorija Dollarja?) Pa bo že odkod:  sčasoma!
511
Luizin avtentično besedo, osebno izvirni dokument o dejstvu, obenem točno datum, ki nismo brez njega vedeli doslej nikamor s tistim poročilom Cimpermanovim; saj vendarle skozi ves tisti skrivnostni ton odseva in žari povsem jasno iz Luizinega teksta, da je bilo predmet tistega »postranskega« pouka Luizinega pri Petruzziju nekaj, kar je moralo biti v direktni zvezi z njenimi takrat »opaženimi darovi«, in z »željo« njeno: »eine brave — Dichterin [zu] sein«. Pesništvo torej! Metrika? Sploh poetika? Čitanje pesniških del in njihova razlaga? Teorija torej, živi vzgledi obenem, pa tudi li praksa, — samostojno zlaganje proizvodov v verzih, lastne vaje kakor so bile takrat običaj v »humanitetnih« letnikih (v V. in VI. šoli) po gimnazijah? In kakor nam ravno Petruzzi sam poroča o takem konkretnem primeru iz šole Vodnikove na gimnaziji ljubljanski, češ: »Vodnik hatte einst seinen Schulern als Stoff zu einem Epigramme die Schulbank gegeben« (Vodnikov album, Lj. 1859/13); z navedbo svojega lastnega izdelka in Vodnikove pohvale; s pristavkom, da se je v šoli Vodnikovi mladostno navdušil za Kranjsko!17 OLuizi žal ne vemo predmetno ničposamno pobližjega: ni besedice nima dnevnik njen o podrobnostih ne tu ne drugje, — molk nam zastira to tajno »šolo«, ki si bistveno potezo njeno sicer mislimo in predstavljamo zdaj tu že tudi lahko vsaj približno sami. Tisto pa, kar je nam tu glavna zadeva, — dejstvo namreč, ki nam ga je bilo tu dognati in striktno ugotoviti, nam (kakor Luizina izpoved Cimpermanu leta 1881) izpričuje tu Luizin dnevnik 3. III. 1844 docela jasno in točno: takratni ljubljanski profesor Petruzzi je bil, ki je sam iz svojega nagovoril, napotil Luizo, celo »silil« jo v ta »postranski študij«, češ: »ste nekaj pesnika«! Podatki se vjemajo, datum je podan, — stvar je trdna: »e r drang darauf, rueil er in mir Anlagen bemerkt.«
2) In dobro mesec dni od začetka te posebne šole svoje pri profesorju Petruzziju Luiza nadalje o tem tajnem življenju svojem, nekako naivno slučajno le, tako prav mimogrede le, v opisu lepega dneva, prvega po Veliki noči; toda tako značilno, in tako živo iz dna pristne resničnosti, kakršna je pač bila v njej, da kar osupne človeka; brez vse poze, brez vse narejenosti naivno podano, da človeku tuii ob najstrožji kritiki ne dopušča dvojbe! 9. IV.  1844 dnevnik Luizin:
[1844]                                         April.                                             Den 9ten.
Gestern18 verlebte ich einen herrlichen Tag. Wir besuchten Marie und Amalie.19 Ich nahrte immer die Hoffnung, Bruner und Toni[,] der bei ihni in Weixelberg ist, werden nach Gronlup kommen, da es mir eine Stunde davon entfernt ist. Die Hoffnung [,]  der Menschen hochstes20 Gut[,]  tausckte
17  Spet drobtinica k literaturi tu sprej v 2.  op.  »Uvoda«: DiS  1933/305.
18  Torej velikonočni ponedeljek: 8. IV.  1844.  (Velika noč to leto: 7. IV.).
19  Obe mlajši sestri Luizini. Odstranili so jih bili 3. IV., veliko sredo (tik pred velikonočnimi prazniki) v Grosuplje, ker se je bila v nedeljo 31. III. pojavila pri njih v stanovanju škrlatinka, zanesena po tetinem otroku iz Kranja.
20  Rkp: hochstens... (V tem stavku ima rkp prvotno na koncu — vejico, in za njo malo začetnico; kar pa je Luiza potem dobro popravila v dva stavka.   Rkp   torej:   keineswegs[>ll.l   IslIGlegen...).
512
mich keineswegs. Gegen 3 Uhr rollte ein Wagen in den Thorvveg, eine innere Stimme sagte mir wer es sei und sieh da[,] der alte Bruner, Johann und Anton tratten  [!]  ins Zimmer.21 —
Nun begann ein herrliches Leben, wir schau[c]kelten uns auf Holzstammen, spazierten langs dem Wasser nach Lichtenberg, kehrten durch ein Waldchen zuriick, liefien uns in der Miihle wagen, pfliickten Blumen, versuchten bei den sogenannten wilden Camillen unser Liebesgluck. Ich dachte an Toni, das erste Mahi kam, „ich lieb Dich ein wenig", das zweite Mahi „ich kann Dich nicht lafien". Welches wird wohl das Wahre sein? O es war herrhch, um 6 Uhr hatte unsre Freude ein Ende[,]  wir muBten fort. —
Im Zuriickfah-/ren war22 ich selig und doch wehmuthig gestimmt. Rings um mich schwieg die Natur, nur hie und da zirpte eine Grille im jungen Grase, meine Reiseg[ef]ahrten sprachen nichts, aber mir lachelten unzahlige Sterne, sie sahen mich so hold so freundlich an, jetzt war ein giinsfger Augen-blick, zum Dichten. Indem23 ich manches [elErlebte vor dem Blicke meiner Seele voriiber gleiten liefi[,] ergofi ich mein Gefiihl in Liebesklagen, ich machte ein recht trauriges Gedicht, es soli Verlorne Liebe24 heiBen. Ich dachte mich ganz in eine solche Lage, dachte mir das Wesen[,] an dem ich mit der ganzen Kraft meiner Seele hing[,] fiir mich verloren, dachte ich ware von ihm ver-gefien, er mit einer Andern gliicklich, und dennoch triibte ich durch Klagen nie sein Gliick, erst nach meinem Tode solite er erfahren[,] das [s] ich in ihm
nur lebte, dafi // Trennung von ihm mir Tod, dali mein letzter — Alles-----------
Himmel! Ich kann nicht mehr, wenn ich mir so etwas recht lebhaft vorsielle[,] so konnte ich in Thranen zerfliefien. Wenn ich so ungliicklich ware! Ich konnte so einen Verlust nicht iiberleben. Mein Herz mochte mir bei solchen Gedanken springen, bei der Wirklichkeit mochte es wohl brechen. Das Gedicht mag   nicht  iibel  sein.  Es  ist  wohl verwahrt!
Amalie weinte als wir abfuhren[;] Marie kommt morgen nach Laibach, Mali bleibt noch [tier]dort _ Ich mul? abbrechen, die vorigen Gedanken haben  mich  ganz  triibe  gemacht.   (1844:   list  20,  21).
Pogled od nove strani torej tja v tajni, tako skrivani svet Luizin: v tisto mladostno pesniško gibanje v njeni zastrti notranji osebnosti! In kaj nam odkriva posebnega ta novi prispevek? Fakt osebnega trpljenja zaradi tistih »darov«; že tii, v tako zgodnjih dneh Luizinih. Izrednost, da z bolestjo in iz bolesti, živo resnične, do solza občutene poraja in oblikuje, kakor je sicer mlada. In ta potezica, ki si jo tu tako naivno v jame iz sebe: prav živo da si misli samo sebe v enak položaj; da doživlja opevani predmet kot dogodek na sami sebi, kot svoje osebno doživetje: svoje gorje, lastno srečo in nesrečo; pa da trpi zato kakor da bi od žive resničnosti same! Ali je v njej vse to vzbudil profesor Petruzzi le? Ali je to pa morda Luizi res prirojena usoda? — ki jo je profesor Petruzzi le izsledil, jej segel le   pod   rame,   jo   torej   le   pospešil?   In   zanimivost,   kdaj   in   kako,
21   Johann (— Johann Brunner), Anton (= »Toni« Debellak, sin ljubi j. prokuratorja [prim. tu spre j opombo 15]): dva dijaka, takrat na velikonočnih počitnicah v Višnji gori; obadva znanca bratov Luizinih in sploh hiše Cro-bathove; prvi lanska, drugi letošnja »simpatija« (= odlikovana plesalca) Luizina. »Der alte Brun[n]er« Luizinega dnevnika: Ernest Brunner, »fiirstl. Auersperg'seher Giiter-Inspector«, »Bezirkscommissar und Richter« v Višnji gori na Dolenjskem.  (Laib.  Gub.-Schemat.   1844,  str.  237,  66).
22  Rkp: warlenl 23 Rkp prvotno: zum Dichten, indem... 2* Rkp najbrže: verlorne ...
513
v kakšni realni situaciji vstanejo Luizi pesniške fantazije^ »ein giinstger Augenblick zum Dichten«, ki vzbudi tisti dar njen v tvorno aktivnost, da mu »pride beseda«, da »vstvarja« ritmirane in rimane oblike: — v tihi prijetni noči, med sanjavim molkom vožnje, po veselo in zadovoljno prebitem dnevu, po prevedritvi izven ozračja Ljubljane! In ne prvič zdaj, in ne zadnjič tako; ampak ugotoviti bo še poslej, da je imela Luiza taka doživetja večkrat in celo pogostoma, ter že tam prav od prvega!
3) Ua velikonočnega ponedeljka {od dneva torej poslednje Luizine nam nepoznane nove pesmi o »izgubljeni ljubezni«) preide ves april, ves maj leta 1844. In v začetku junija: Luizino slovo maju, in pa izreden pozdrav mesecu juniju to leto. »[1844.] Monath Juni. I Den 3ten. I Der Blumenmond ist dahin, doch ohne hold zu lacheln und seinem Nahmen zu entspreehen, er schien mit April einen Tausch gemacht zu haben, so schon und einladend die Tage25 des sonst so veranderlichen Monaths waren,26 so triibe, regnerisch und unfreundlich war27 Florens Liebling.28 Doch keine Rache ihm, sondern Verzeihung, aufrichtige Verzeihung unter dem Beding[,] da$ er sich kiinftig bessere und da-durch allen Naturfreunden recht viel Angenehmes bereite. Der Juni[,} der Monath meiner Geburtf,] wird Imirl zum Geburtsgeschenke, beson-ders heuer, da er mich ins Jungfrauenalter einfuhrt, recht viel Sonne, Warme und Blumen geben.« (1844: list 37). Pričakovala je torej Luiza ta mesec kot izreden mesec v svojem življenju s posebno zavestjo, že dolgo, — da jej pride končno letos s svojim posebnim »darilom za rojstni dan«: da jej prinese dorastlost, »Jungfrauenalter«; in z Luizo vred se je v ta dan pripravljala tudi vsa domača hiša okoli nje! Dnevnik Luizin je priča.
[1844: 12. VI.]                                           An  meinem   Geburtstage.
Mein Geburtstag ist heute, der schonsie meines Lebens, der si eb -z e h n t e.29 Sechszehn Jahre! Welche Bedeutung hat bei dem weiblichen Geschlechte nicht dieses AlterlPI Man tritt aus den Kinderjahren, und reift zur Jungfrau, man fiihlt30 aus der Behandlung seiner Umgebung, daB durch diese  Catastrophe eine  grof?e Veranderung in  unserm  Leben vorgeht.
Die Rosen bliihen nur einmahl und das im Friihlinge am schonsten, wie viel Ahnlichkeit haben sie nicht mit uns Madchen! Wenn die Knospe so verschlofien zwischen griinem Moose ruht, dafi sie kaum etwas von ihrer herrlichen Bliithe / zeigt, da sehnt man sich dafi leis' und schuchtern die zarte Hiille sich trenne und die Schone sich aus ihrem schlum[m]ernden Wa-chen erhebe. Und steht sie da, sich ihrer Reize nicht bewuBt, gliiht sie so schiichtern wie eine junge Braut, athmet man die Fiille ihres Duftes, sieht man die sanfte Rosenrothe ihrer Blatter, loh,l dann ist sie des Sieges iiber alle gewifi, denn mit Zaubermacht zieht sie die Herzen zu sich. Durch sorg-faltige, liebevolle Behandlung, kann man ihre Schonheit lange erhalten, man
25 Rkp: Tage, (z nepotrebno, motečo vejico).       26 Rkp: warenl,l  [waren] 27 Rkp: war(en]       28 Florens: napačna oblika nam. Flora's.
29  Rkp (ima): der sechzehnte. Podčrtano! toda pomotno. Rojena 12. VI. 1828, je tu slavila svoj 17. rojstni dan! Kakor sicer pravilno naglasa že takoj naslednja  beseda:   »Sechszehn   Jahre!«   Dovršenih   —  šestnajst!
30  Rkp   (pomotoma le!):   fiillt...
35
514
kann sich lange an ihrem Anblicke und ihrem Wohlgeruche erfreuen, noch sterbend lachelt sie.31 Doch wehe wenn eines Frevlers unzarte Hand sie lieblos beriihrt oder sie gar entblattert, die Blume senkt ihr Rosenhaupt und — stirbt.32 Einmahl machte ich in einem Gedichte[,] welches die Klage der [gelben]|weiLen| Rose iiber ihre matte Farbe und die Sehnsucht[,] der rothen gleich  zu sein[,]   enthielt.  Eine Strophe lautet:
„0 konnt ich so wie sie erbliihen Welch Wonne war es welche Lusit, So feurig lachelnd zu vergliihen An eines Menschen warmer Brust!"
Ich machte „eines Menschen", doch dachte ich // „an des Geliebten warmer Brust". — O auch ich mochte an seiner Brust vergliihen, doch we/i meine ich,33 mich erfafžte lesi so seltsam drangend, dan* ich schrieb an seiner Brust. Doch wen meine ich? Ich habe ja keinen[,] dem ich den siifien Nahmen, Geliebter, beilegen konnte. Mir fallt Gavril ein, doch Gavril? nein der ist es nicht und wird es nie sein, er weif? vielleicht nicht mehr[,] daL* eine Louise existirt. Doch ich komme ganz wohin anders als es mein Wille war, ich schrieb von der Ahnlichkeit der Rosen mit den Madchen, ja ja ich sage es noch einmahl [,] dafi sie uns sehr, sehr gleichen und dali das Nahmliche was ich von den Lieblichen sagte[,] auch von uns, besonders von einigen von uns gelten kann. — Solite ich[,] wenn auch im lGllgleringsten MaBe, so glucklich sein[,] einer Rose zu gleichen, oh dann moge Gottes giifge Vaterhand immerdar auf mir ruh'n[,] um mich vor jeder gefahrdrohenden Beriihrung zu behiiten. Heute, besonders, an meinem (Glschonsten Geburtsfeste empfe[h]le ich mich recht angelegentlich in seinen begluckenden Schutz und Schirm.34 Auch die seligste Jungfrau mogel11] sich ihrer schwachen irdischen Magd annehmen, und ihr35 Mutter, nachsichtige, huldvolle Mutter sein. Noch eines, — soli mein Gliick Mlnachl Bewahrung meiner Lei-/bes[-] und Geisteskrafte voli sein, dann miilien sich auch meine Altern und Geschwister des nahmlichen Gliickes wie ich erfreuen, denn nie konnte ich vollkommen zufrieden sein[,] wenn ich denken   muf?te[,]   eines  meiner   Lieben  ist   nicht   glucklich.   O  mein   Heiland!
31  Rkp:  sie,
32  Ves ta odstavek o »roži« mi zveni skoraj kakor odmevi pogovora, ali celo nagovora, intimno rodbinskega morda toasta Luizi o tem današnjem prazniku njenem. In tako bi se mi zdel doumljiv tudi tisti, v Luizinem tekstu takoj nato sledeči »skok iz ojnic«, iz glavnega konteksta v stranski tir: strma paranteza o daljnjem osebnem spominu ! Vnanji, iz njene okolice jej tisti dan tu došli impulz je kar na strmem Luizo spomnil tajne osebne zadevice: pesmi njene o beli roži vrtnici; odnosno striktno določene le ene strofe tam, ki je Luizi pa le most nekam v daljavo tja, — dozdevno povsem nemotivirano, skorajda nekam nelogično, »za lase pritegneno« v kontekst: v daljavi tam Hrvat Gavril! Kako pač, seve, naj bi se ga ne bila spomnila ob dnevu — svoje dorastlosti, njega in tiste strofe »njegove«! Pa jej tako nastane tu paranteza, in vrh tega še stilistična paranteza v parantezi: kar kup parantez! Odtod namreč, zdi se mi, da tudi tista izredna stilistična hiba na tem mestu, koj tu v prvem naslednjem stavku, tako izjemna, da take sicer ne v Luizinem dnevniku: dopovedek »ich machte« brez dopolnitve, da jej je ostal stavek okrnjen, po misli in obliki nedovršen. Šele onkraj nove paranteze, onkraj strofe ga Luiza (po smislu vsaj) nato dopolni: kot prvo besedo povzame in ponovi isti dopovedek »ich machte« spet, tam sprej iz prvega stavka, pa mu doda nato, kaj pravzaprav. Neodkritosrčnost namreč:  »eines Menschen«. Za profesorja svojega li?
33  Tako  rkp, dasi bi  tu  moral biti  vprašaj:  ich?
34  Tudi to, sem od pomišljaja do tu, se zdi kakor odjek tiste napitnice ah govora Luizi.         33 Rkp:  ihrN
515
O himmlische Mutter! erhoret mein schwaches Flehen, moge es hinauf zu eurem   Strahlentrone  gelangen   und   Erhorung   finden!!   —   —   —   —   —   —36
Jetzt etwas von meinen Angebinden[,] die wie immer ziemlich reichlich ausfielen37. Vom Papa erhielt ich ein[en] sehr schonen Kragen, von der Mama 6 feine leinwandene Sacktiicher, von der Tante Auguste38 eine gros de naple Schiirze, vom Ludwig39 eine Schiirze von Kambrick (meine Ahnung ging sehr in Erfullung, ich nehme Ludwigs seine, nach Rosenbach)40 von der Marie Manschetten,   von  meinen   2   jiingsten   Geschwister[n],   Zuckerwerk.41
Mich freute Alles herzlichst. Der Tag war bis Abends sehr.schbn, dann bekamen42 wir ein sehr starkes Gewitter, da/? nicht sehr lange wahrte, aber doch viel Ungliick43 anrichtete. IZwei Menschen] Ein sehr junges Madchen wurde vom Blitze erschlagen.  Wie  schrecklich!  —4i  //
36  Ti pomišljaji gredo v rokopisu tja prav ob rob ven do konca vrste. Velik pomišl ja j! Ves ta naravnost »mariof ilski« motiv, ogovor Vladi nad nami, vzdih Navzgor, lep motiv, — je kakor dih in stil iz davnine: sam še živi srednji vek. (Luiza je po tej višini vstala za hip od mize. To je čutiti iz teksta odnosno iz nižje usmerjenega tona v nadaljnjem, videti pa je tudi iz pisave, ki kaže v naslednjem odstavku drugo lego poteze.)
37  Rkp:  ausfielen
38  Že  omenjena teta  iz  Kranja:  Auguste  Brugnak,   (Gl.  op.   11.)
39  Starejši brat Luizin, rojen kot drugi otrok Crobathovim, za Luizo torej.
40  Dopolniti je tu v Luizinem rokopisu izpustitev: »[mor gen] nach Rosenbachf,]« ... Ker bila je ta partija, ko jo je omenila Luiza, že fiksno domenjena in sklenjena — za »jutri zjutraj ob 7.«: za neposredno naslednji dan po dnevu oficielne »slave dorastlosti« njene; za četrtek 13. VI. 1844! In sicer domenjena in določena že prej, že pred dnevom tega zapiska Luizinega in »slave« njene ddto. 12. VI. 1844, češ: 12. VI. oficielnost, takoj naslednji dan 13. VI. ves od jutra do poznega večera — osebna svoboda! In ta svoj prvi »svobodni« dan se je tu odločila Luiza, da počasti — z bratovim njej »vezilom«.
41  »Marie«: sestra Luizina; razen brata Ludvika, tisto leto gimnazijca že v V. šoli (Juventus Labac. 1844, pg. 6: »in II. humanitatis classe«, z odliko), in sestre »Marie« je imela Luiza še brata Evgena in sestrico Amalijo (»Mali«) kot svoje »2 jiingsten Geschwister«. Luiza vzdržuje torej v tem naštevanju svoje rodbine patriarhalno strogo — socialni red! (Cf. Vrhovnik L, Še ena posvetitev Krsta pri Savici  [drju. Crobathu]:  Kol.  C. M.   1905, str.  70/71.)
42  Rkp:   bekammen
43  Ungluck... (V tem postranskem stavku ima Luizin izvirnik nepravilno zapisan  tudi  uvodni  veznik:  da/?  konsekutivno  namestu  relativnega  das.)
44  »Kmetijfke in rokodelfke n o v i z e.« V fredo 19. Roshnizveta. 1844. N'' 25. (str. 100, — takrat še vse v bohoričici, kar pa tu prenesem v ga jico):
(Deklica od strele vbita). Ob hudi uri, ki je bila pretečeno sredo zvečer v Ljubljani, gre neka deklica z svojimi tovaršicami iz predišnice proti domu v Šiško. Blizo Paljarucoviga gradu [t. j.: »Cekinovega gradu«] zapusti nesrečna deklica svoje tovaršice in hitro naprej zbeži, de bi gromenju in dežju odšla, pa ravno to je bila njena narveči nesreča! Komej je teči začela, strela v njo vdari in jo na mestu vbije. Pregled mertviga trupla je pokazal, de je strela n a r p r e d zlati uhan na levi strani zadela in od ondod doli po truplu šinila, in po ti strani tudi obleko sem ter t je posmodila. Le pol uhana se je v tem ušesu najdilo, druziga pol je pa strela odbila. — Morebiti bi se ji ta nesreča ne bila primerila, če bi ne bila tekla, zakaj v hudi uri teči, je zlo nevarno, ker tek veter naredi, in strelo za sabo potegne, kakor so nam tudi častitljivi gosp. Slomšek uni dan v „Novizah" povedali. De bi pač ta lepi poduk pazljivih bravcov veliko najdel!
[Tako »Novice«. Datum dogodka se torej vjema: tisto »pretečeno sredo« je bilo res  12.  VI.  1844, — kakor  poroča v svojem dnevniku  Luiza, kar
35*
516
Zu Mittag hatten wir Gaste, die Tante sammt ihren Kindern. Es kamen nur meine Lieblingsgerichte auf die Tafel. Die Hauptrolle spielte ein delicioser Kirschenkuchen. — Ach wie viel ich schon zusammen geplandert, ich muB doch endlich schliefien, ich habe ja fast 3 Seiten beschrieben. Wenn ich ein-mahl anfange und im guten Zuge bin, dann ist mirs leid, den Gansekiel bei Seite zu legen.   Jetzt45 geschehe es!   (1844:  list 39, 40, 41).
Tako se je torej Luizi dopolnil njen veliki dan: prestop njen »iz detinstva« v pravice — formalne dorastlosti za socialno življenje. Ker to je bil tisti pravi pomen tega dneva takratni Ljubljani! Bila je to šega takrat, bil družabno uveljavljeni običaj v Ljubljani tistih dni, vpliv nedavne »francoske dobe« (1809 do oktobra 1813), da hčerko družabno uglednih rodbin (»Madchen Deines R a n g e s«: Luiza 1846, list 9) »uvedi v družbo« konvencionalno določena starost: dovršeno šestnajsto leto, sedemnajsti šele rojstni dan. In tako tudi Prešeren ni torej kar iz gole romantike le, ali morda iz svoje lastne le hudomušnosti, ampak je iz konkretnih in realno veljavnih pogojev takratne žive sodobnosti svoje, v soglasju z lokalnim miljejem tistih dni opesnil kot gotov mejnik in socialni termin to leto ženskega življenja v svoji pesmi! Ob svoji Juliji, tam 12 let poprej. »Je v' fheftnajftimu r e f letu * ,Se m o s h i t i fhe prekmalo —« pritrjuje »Dohtar« ugovoru: »Sim premlada, de bi pifmo * Shenitvanfko fe pifalo.« (Zhb. IV./12). Julija, leta 1844. v Ljubljani še sodobno z dorastlo Luizo (dasi daleč tam v drugem »svojem krogu«), od 28. V. 1839. v. Scheuchenstuelova in mati dotlej (podobna usoda kakor 10 let poslej Luizina!) zaporedoma treh že deklic (Julie * 9. V. 1840, Maria Anna 2. VIII. 1841, Antonie Marie 23. I. 1844), — je dovršila 30. V. 1831. svoje petnajsto, svoje šestnajsto pa torej šele 30. V. 1832., — 12 let in 14 dni preden Luiza. In kakor zdaj tu 12. VI. 1844. Luiza, je takrat Julija slavila po šegi Ljubljane svoj prestop preko pragu, iz skritega domačega življenja v javno družabnost domačega mesta. Pa da bi ta tehtni dogodek, strma izprememba, pomembni preobrat Julijinih dni ne odjeknil v Prešernovi poeziji? V 5. gazeli ga je opesnil »pevec njen«; uvodoma, v prvih dveh verzih, ki so kronološko torej iz dni po 30. V. 1832.: »Med otrozi fi igrala, draga! lani — * Letaf she unemafh ferza po Ljubljani«. (Zb. I.V./24). Tega dne je po uveljavljenem običaju ljubljanskega mesta in življenja Julija dosegla formalno-korektno pravico — tudi za zaroko, 30. V. 1832., kar in kakor zdaj tu 12. VI. 1844. tudi — Luiza. Toda Luizi ni bilo do tega,
je nam nov dokaz in spet novo potrdilo o stvarni zanesljivosti, o točnosti Luizinih zapiskov! Res torej nesreča z ono deklico zvečer istega dne kakor pri Crobathovih slava Luizine dorastlosti! Natančno isti dan, kakor se je bila dogodila nesreča, so tam pred tednom dni bile prinesle neposredno poprejšnje »Novice« (v štev. 24., na str. 94/95) dne 12. VI. 1844, na sam »Luizin dan«, ljudem tudi tisti Slomškov članek, ki se nanj sklicujejo zgoraj, kot ponatis iz predlanskim natisnene Slomškove knjige »Blashe in Neshiza«: članek »Kako fe ima v hudi uri sadershati.« O navedeni knjigi sicer že: »Novice« 1843., 23. VIII. v štev. 8., na str. 32.: »Nove flovenfke bukve. Blashe in Neshiza, fpifal Tone Slomfhek. V Zeli 1842.«] 45 Rkp  (prvotno):  zu legen, jetzt...
51?
ko Julijini materi in v. Scheuchenstuelu tam ob Juliji, kakor se zdi, 1. 1832. pa zelo! Ali le zaradi formalne korektnosti? — ko vemo, da je poroko Julijino mati njena, bogata, bahata vdova trgovske hiše Primčeve, nepopustno odgodila daleč tja šele na doseženo štiriindvajseto leto hčerino!46 Luizi sami pa je bilo le bolj za »idealni moment« tiste »dorastlosti«: le bolj za končno dočakano svobodo bolj neoviranega gibanja, in zlasti predvsem za pravico — slednjič vendarle nastopanja »pod lustri«, na elitnih balih, z vencem v laseh. Toda vse to je že spet poglavje zase!47 Nam je tu ob Luizinem prazniku, 12. VI. 1844., najvažnejši prispevek pravzaprav in v prvi vrsti — tista prva strofa Luizina: nemška seveda, iz dobe »ich habe e i n -mahi«! Prvi konkretni sled in dokaz Luizinega faktičnega udej-stvovanja v svetu pesništva — še pred dnem Prešernovega soneta »An eine junge Dichterin«!
4) Deveti dan, dober teden komaj po Luizini »slavi družabne godnosti«, dne 21. VI. 1844., pa spet novo veliko praznovanje v hiši Crobathovi: god Luizin, — prvi god njen »v dobi dorastlosti«! Tesnine prostora, posledica do sile tesnih dandanes razmer, trdo pritiskajo, da tu preidem ves veseli ta teden Luizin: 13. VI. pa prav do godu 21. VI. 1844. Omejiti se mi je tu poslej do skrajnosti strogo na sam neizogibno nujni le dokument: da zbogom »pesem« poslej, da le goli še dokument tu, kot priča!48 God Luizin letošnji nam pa že prispeva
48 Kronološke dokaze ima o Juliji zbrane : Žigonov »Prešeren«. (Opombe: str.   22/23,   58   do  66;   in   (dostavke):   LZ   1925,   str.   238/240   pod   črto.)   Verz
0   Bogomili v 7. stanci »Kersta per Savici«, kjer je Prešeren 1. 1835 opesnil tretjič v svoji poeziji žensko »šestnajsto leto«, (»Spolnila komej je šestnajsto leto; * Serce mlado ni za noben'ga vneto.«), bi bilo morda vzeti v odnos do Julije kot kontrast le k lastnemu osebnemu doživetju poetovemu. — Rojstni datum Julijin (iz originala krstnih matrik stolnega župnega urada pri Šenklavžu v Ljubljani): II  [Jahr 1816. Monat und Tage]  I Majus. !
1  Am 30ten nach 7 Uhr Abend geb. und am 31tn. friih nach 10 Uhr getauft. II
[Stadt Laibach]  d« II   [Haus Nr.] 265.  II  [Namen]  Juliana Maria Antonia. I! II   [Religion  I  Katholisch]  /  I  [Protestantisch] —  II  [Gesehlecht  I Knaben — I
I  Madchen] / II [Ehelich] /H [V a t e r.] H/. Anton Primitz biirg/ Handelsmann. II
II  [Mutter.] Juliana Hartl. II [Pathen I Namen I Stand] Johann Bapt. Hartl. ! I Handelsmann II Theresia Primitz I Handelsfrau II [Der Taufende Priester] Jos/Dagarin mlp-ia II IDie Heb-Amme.] Lukaninn II. (Doslej še neobjavljeno. Tako je zdaj s tem dokumentom nesoglasje med »31.« in »30.« majem odpravljeno, soglasje z nagrobnikom Julijinim f»geb. am 30. Mai 1816«] učiščeno!)
47  Luiza o »govorici mesta«, da je neki Oger (»der Ungar der Vorgestern im Casino war« in jo je na balu zelo odlikoval,) vprašal za njeno »roko«: »[1846. Janner.] »Den 20ten. || Nein, das ist zu arg, sind die Leute / denn von Sinnen, weil ein Fremder mir einige Aufmerksamkeit geschenkt, darum sei es sein Vorsatz mich zu heirathen? Ich konnte mich beinahe erzurnen, ich muiž jedoch herzlich lachen und mit dem Franzosen ausrufen: „tani de bruit pour une omlette"h  (1846:  list  15/I5a).
48  Zlasti moram zelo nerad odgoditi tu Luizin opis tistega njenega »fantovskega« izleta na Rožnik (13. VI. 1844), ki je zelo značilen za Luizino visoko razpoloženje tistih dni! (»Und was thaten wir da? Wir ziindeten Cigar[rjen an und rauchten. Nur Pauline dampfte nicht.« 1844, 14./VL, list 43a.) Prim.  sicer tu spre j op. 40.!
518

izredno tu vrednoto; zelo zaželjeno, tu nujno nam dobrodošlo dokaz-nico, kamen vogalnik, prav kakor da res za bogat »Angebinde« po Luizinem, za pravo pristno naše torej »vezilo«!
[1844 Juni.]                                                                                           Den 21ten.
Es ist mein Namenstag, das Fest des hohen Heiligen, dessen Nahmen ich trage, und dessen Beispiele ich wohl in jeder Hinsicht folgen solite. Ich machte ein Gedicht an ihn, es lautet:
Ein schwaches Loblied will ich singen     Des Siidens schone, holde Fluren Aus voller,  dankerflillter Brust,             Durehstreifte unheilvoll die Pest,
Z um Strahlenthrone mog es dringen     Sie liefi zuriick des Elends Spuren Zum Spender jeder Wonn'und Lust!//    Gab manchem Gliicklichen den Rest
A Is reinen Abglanz seiner Grofie           Ach bittrer  Jammer tont im Lande Sandt'  fromme Manner Gott herab       Und hallet schaurig in der Luft
iJafi wir erkennen unsre Blofie              Der Tod los't ja so siiHe49 Bande Bevor wir sinken in das Grab.               Zerrt Gatten, Kinder in  die Gruft.
Als hochster Unschuld reinster Engel   Da pflegt mit liebevollem50 Herzen Erschien  Aloisius unserm  Blick             Mit kindlich51 reinem Demuthssinn;52
Er zog durch'sThal der ird'schen Mangel Der heil'ge Fiirst der Kranken Schmerzen Liefi uns ein schones Bild zuriick.          Und ach als Opfer sinkt er hin! — /
Er stammt' aus furstlichem Gebliite       Der Fromme starb wie er gelebet Verachtete der Erde Tand                       Er starb aus Lieb' zu seinem Gott
Fr rifi sich aus der Seinen Mitte           Der Tugend Krone um ihn schwebet
Und sehlang um sich des Ordens Band.    Er that so štren g des Herrn Geboth.53
Drum will ich ihn verehren, lieben
Mog' er mein Hort mein Schiitzer sein Will lieben ihn mit reinen Trieben
Und einst ihn sehn im54seligstenVerein!
Vormittag kamen ziemlich viel Gratulanten als: Alle Luckman[n]ischen, der P. Nathan55 IPoli KremscherI [,] Frau v. Lugstein, D°. Preshern, Marie M.fartintschitsch,] Tini Burger, die Dollarisclien, Netti Paschali und Amalie Thomann. Von  der Mama bekam ich eine moderne GroUmuttermantille,  von
49  Rkp prvotno: schone
50  Rkp prvotno: liebevollen... potem pravilno popravljeno: liebevollem
51  Rkp: kindlich... Brez potrebe spet ta vejica! Zato sem jo tu opustil.
52  Tako rokopis; toda odmor (podpičje) je tudi tukaj prav povsem brez potrebe; bilo bi ga najbolje kar izpustiti, ker moti tok stavka in misli. (Vsa strofa  je  namreč  en  sam  stavek.)
53  Luiza šteje v tem verzu »Herrn« za en sam zlog; odtod trdota, odn. že prava pravcata motnja v sicer gladko tekočem jambskem ritmu: »Herrn Geboth«. Prav kakor v naši govorici enake težave z enozložno vzetimi nomi-nativi odn. akuzativi: čol[e]n, pol[e]n; hol[e]m; — ki pa v vokalno se konču-jočih  sklonih   (čolna,   čolnu,  čolni  itd.)   takoj izginejo.
54  Tudi tu ima rkp prvotno: in... Luiza pa je to popravila (kakor gori pri  op.  50)   z  dostavljeno  kljukco  na koncu  sama:  im...
55  Kako je to citati? Ali: Pater Nathan, ali: Peter odn. Pavel Nathan? Ker si nisem mogel doslej ugotoviti osebe same, zato tudi tega ne! Luiza ima to ime v svojih dnevnikih tu edinokrat. (»Gub. Schem. Laibach 1844« izkazuje: Leopold Nathan, »Ehren-Doctor der Chirurgie und Magister der Geburtshilfe, dann Operateur, Professor der practischen Wundarzneikunde« na lice ju v Ljubljani, [wohn.] »Hauptplatz 4.« (216); »Primar-Wundarzt« v takratni ljubi j. bolnici na Dunajski cesti: »Kapuziner-Vorstadt 1.« (285); član muzejskega društva (148) in kmetijske družbe v Lj. (242). Ali je bil Luizin »P. Nathan«  morda  iz  te rodovine?)
519
Marie M.fartintschitsch] ein goldenes Medaillon, von Clementine Burger,56 einen Haarring und ein Paar gestickte, sammtne Manschetten, von meinen Geschwistern Zuckerwerk, von Poli K.[aringer] eine Menge spanische Winde, Louise Paternolli sandte mir ein Halstuch von weiS und blauen Glasperlen, von der Nina ein Bouquet,57 und vom58 Papa wird das Geschenk erst nach-folgen. Abends gingen wir spazieren und dann gingen wir meinem // Namens-tag zu Ehren zum Looser, wo wir (es ist gerade heute Freitag) kostliche Fische und Krebse alien. Die Mili und Vicki und Pepi Luekmann waren mit.59 Morgen fahre ich mit Papa nach Krainburg. Marie M.[artintschitsch] fahrt mit. (1844: list 46a, 47, 48).
In takoj nato nadalje v dnevniku Luiza, v nedeljo, naslednji dan po svoji  vrnitvi  z   enodnevnega   (včerajšnjega)   izleta  v  Kranj:
[1844. Juni.] Den 23ten. || In Krainburg wars recht angenehm. Wir waren fast den ganzen Tag allein, gingen spazieren und lasen. Ich hatte Corse de Leon oder die Rauber von James, mitgenohmen. Soviel ich bis jetzt las, finde ich diese wahre Erzahlung recht angenehm geschrieben. [In sledi ocena glavnih značajev romana.]... II Vormittag waren wir im Florianischen Garten, Onkel60 kam mit Bartl nach und las uns Kotzebues komischen Schwank „die Kirchen-visitation" vor. [Opis vrta!]... Nachmittag gingen wir in die Au, diese ist auf einer beilaufig eine Viertelstunde langen Insel in der Save gelegen. Wir safien auf einer Bank im Schatten [sehr] belaubter Baume, die besonders am Ufer sehr zahlreich sind. [Sledi opis romantike in lepote kraja!] Wir blieben iiber 3 Stunden da, dann gingen wir zur Schrei... Doch zur Abreise. Diese erfolgte um 7 Uhr. Marie[,] meine liebe Freundin, fuhr mit Bartl[,] der mit uns nach Laibach ging, und mit mir in [dem] einen Wagen, Papa mit Do Kleindienst in dem zweiten.61 Die Nacht, eigentlich der Abend war herrlich, tausend und tausend Gestirne blinkten am reinen Himmel, der ruhige,
56  Spet nepotrebna vejica.  Moti!
57  Kdo je ta »Nina«, nisem mogel doslej ugotoviti. Luiza jo omenja v svojem dnevniku pogostoma. Bila je pri Crobathovih v hiši, toda kaj? Ali sorodnica? Ali bona? Nikjer nima Luiza o njej ni besedice več kot le golo ime!
58  Rkp morda:  von...  Nejasna pisava!
59  Luckmannovi so bili gospodarji hiše, kjer je imel dr. Crobath takrat stanovanje (z balkonom) v I. nadstropju, v pritličju pa svojo odvetniško pisarno; »Elephantengasse 31.«, pozneje 54., — nasproti »Slona«, kjer stoji dandanes glavna pošta.
60  Brugnak, brat Luizine matere, ki je bil takrat kot stotnik štacioniran v Kranju, a so ga že 1845 premestili v Ljubljano. (O pravilni izreki tega priimka prim. »Laib. Ztg.« 1846, 17./L, No. 8., priloga: poslednji izkaz gratu-lantov (»Schlufi«), ki so se odkupili v prilog revežem od novoletnih voščil, »von allem sonst ublichen Neujahrswiinschen« za novo leto 1846. Med njimi: »Hr. Bruniack, k. k. Hauptmann, s. Familie.« In tudi: »Hr. Dr. Bartl sammt Familie.«,   žal  da  brez   pobližje  stanovske  označbe.)
61  Prim. tu sprejop. 13! Kot dostavek pa tukaj še izsleditev (21. XI. 33): »111 y r. B1 a 11« 1844, 4./I. (No. 1., pg. 4) poroča v izkazu prispevkov za ljubljanski muzej pod »Nr. 2.: Vom Herrn Dr. Joseph Bartl, k. k. Regimentsarzt des vaterlandischen Inf. Regiments Nr. 17, eine Medaille aus Bronce,« (vlito v Milanu 1843 štabnemu zdravniku) — »Christoforo Hartung«. Pa Luiza še 17. III. 1844 (list 15a): »morgen ist bei Baertel Gesellschaft, zur Feier der Namensfeste, (der Herr und eine Tochter heiGen Joseph)«. In 19. III. 1844 (list 16a), kjer si Luiza na materin god zapisuje, kako so sinoči »ofrehtovali« pri Bartlovih: »Bei Baertl wars hubsch. Josephine und Christine spielten recht brav Theater. Dann sangen sie und spielten Clavier. Die Gesellschaft war zahlreich.« In tako da je tam prišlo celo do plesa! (Torej slednjič: zdravnik Dr. Joseph Bartl; Anna, soproga njegova; tri hčerke: Josephine (=  Pepi«:  Luiza   1846/3a),  Christine, in  še  »die kleine Mathilde«.  Ali  je bil

520
friedliche / Mond schien so traulich, ja wenn ich allein gewesen wiire, hatte ich dichten konnen, denn bei ergreifenden Naturscenen und beim Anblicke des Himmels, beim Einathmen62 reiner, balsamiseher Liifte, da tauchen Ge-danken aus des Herzens Tiefe, da kommen so viele Bilder vor das Auge meines Geistes, anfanglich verworren gleich einem Chaos, dann deutlicher, und doch kann ich sie nicht so ausdriicken als ich sie empfinde. Ich sprach [von] allerlei mit Marien, Marie liebt, liebt einen wirklich schonen jungen Mann, den63 sie nur selten und auch dann nur fliichtig sieht, sie sprach noch nie mit ihm. Es ist der Cadet[t] Maier. Weifi Gott[,] ob der Kern der schonen Hiille gleicht. Mbchte Marie nicht getauscht sein und Gegenbebe finden. — Um  10 kamen wir64 nach Laibach. —  (1844: list 48, 49/49a).
12. VI. 1844.: prva Luizina strofa, ena sama. Iz nemške pesmi, ki jo poznamo, le da ne vemo vkoliko poslej predelano.65 Zdaj, 21. VI. 1844.: pa prva pesem Luizina vsa! Nov dokaz nam, in tu celo datiran dokaz o dejstvu pesniško proizvodnega dela v tej mladostni dobi Luizini, oblikovanja verzov in rim pred dnem 21. VI. 1844.; pa tudi obenem vzgled in živa priča, kam in kako daleč je približno dognal in dozoril dotlej Petruzzi tisti »odkriti talent« Luizin v svoji »šoli«! Predmetno je pesem sicer prav nekako kakor slavna Vodnikova šolska: »Die Schulbank. Ein Epigramm.«66 Vendar ni ta Luizin epsko lirski sestavek dokaz le o pravilnem pojmovanju verza in rim kot nositeljev ritma, ampak izpričuje tudi čut za enotno zaokrožen koncept, kar je še veliko večjega pomena. Poizkusu ni odrekati sledov, predvsem ne agilnega veselja nekake prirodne, in v I6tem letu že dokaj ugneteno izoblikovane nadarjenosti, ki zastavi in do konca dožene svoj koncept že s formalnim odmevom v zadnji tja navzgor k prvi strofi, češ: uvod i n sklep.67 Prav kakor tudi ni ona druga, tudi epsko lirska, nekoliko bolj zgodnja Luizina iz te dobe, »Die Entstehnug der gelben Rose«, nikakor da bi rekel slaba, ampak po svojem sicer drugačnem, tja v zadnjo strofo epigramski čvrsto priostrenem konceptu še boljša, znatno bolj ugneteno enotna, dasi v 2. verzu  1.  strofe  še danes ne — učiščena.
tu s stricem Brugnakom na Florijanovem vrtu in se z Luizo vozil iz Kranja v Ljubljano sin te familije? »Juventus Gymn. Labacensis« 1815^ do 1849 nima tega priimka. Izredno, kolika zamuda in težava: če si greš pri nas ugotavljat živo življenje le tja še ne 100 let nazaj v davnino! Malo virov, križem sveta po raznih kotih porazmetane drobtinice le; in še to s težavo le, z ovirami dostopno!
62 Rkp: Einnathmen       63 Rkp: denn
64  Rkp  ima  prvotno:   K 10...  pa je  V2   pred   10 prečrtano.
65  »Die Entstehnug der gelben Rose.« (Louise Pessiack: Ins Kinderherz. Laibach 1885. Pg. 125/127: osem strof.) »Die Klage der weifien Rose iiber ihre matte Farbe« — kraljici cvetja Flori: šteje v pesmi 4 strofe; in četrta je tam (1. 1885., na str. 126) tako predelana: »Wie wollt' gliickselig ich dann bluhen, * Nur Wonne athmen, Dank und Lust, * Und wie so gerne, ach, vergluhen * An liebewarmer Menschenbrust!«  (Prim. tu str. 514.)
68 Prim. Vodnik-Album, str. 13. Podal bi zelo rad že tu ves Petruzzijev epigram — za primero. Moram ga odnesti.  (Glej sicer: tu sprej str. 511.)
67 Prva strofa in zadnja strofa: subjektivna refleksija; okvir. Vmes med obema pa — »legenda«:   epos,   lirsko prežet.
521
5) Tak je bil torej svet Luizin tiste dni, ko je v takratno ljubljansko javnost dal Prešeren svoj globoki sonet o »pevčevi« usodi življenjski: tako pretresljivo globok sonet in življenjsko resen kakor je Prešernova »Pevcu«, da sta si po ideji, globokosti, resnosti nele visoka sovrstnika, ampak že kakor dvojčka iste visoke sfernosti. Sonet v nemškem, samo nemškem jeziku, brez slovenskega prepeva; znak, da je bil umišljen in namenjen takratni ožji lokalnosti, le »nemško govorit' umetni«! Toda kam? Ali res morda — mladi Luizi?68
An eine junge Dichterin.
Soneti Prvi   tektonski  del   soneta   (8  verzov):
POZITIVNI »ČE«!   [pomeni negativnost — za življenje  sploh!]
Fiihlst du Begeisfrung dir den Busen schwellen, Vom innern Gott zum Dichten dich getrieben, Dann ist  dir wahrlich  keine  Wahl  geblieben, Du mufit dich Sappho's Gilde zugesellen;
Mufit  wandeln ihn,  des  Ruhmes  Pfad,  den  hellen; Mag bleiben unerhort  des Madchens Lieben, Mag auch darob dein Lebensgluck zerstieben, Der Tod auch deiner harren in den Wellen.
Drugi tektonski del soneta (6 verzov):
NEGATIVNI »ČE«! [pomeni pozitivnost — za življenje njeno!]
Doch  fiihlest  du dich  frei von  solchem Drange, Dann  greife  du  nach  gliicklicheren  Loosen, So lang'  das  Jugendroth  umfliefit die Wange.
Dir winkt der Liebe Pfad, bestreut mit Rosen, Der Mvrthenkranz, der harret  deiner;  — lange Nicht  nach dem Lorberreis,  dem freudelosen.
[Carniolia 1844, 1. VIL, No. 53, pg. 211.]                                                              Dr.   Prefhern.
Iz drobnih prispevkov, nitka k nitki, potezica k potezici, je vzrastla živa poteza. Kamenček h kamenčku: mozaik razmer takratnega Luizi-nega sveta, mladega nje življenja, mladega nje stremljenja; z jasno linijo. In kakor čudovito enotno skomponiran vložek v mozaik, se z vso harmonijo vklada, prilega sonet Prešernov »An eine junge Dichterin« — v njeno, Luizino socialno in psihološko situacijo tistih »mladih« dni njenih. Kaj torej, če vendarle — nikjer nobene besedice Luizine o tem sonetu v njenih dnevnikih, ne leta 1844. samega, ne v nadaljnjih dveh letnikih! Kakor da ga sploh ni bilo za njenih dni; kakor da bi ga nikoli ne bila doživela, nikoli ne izvedela zanj, — dasi
68 Prinesla je ta Prešernov biser v ponedeljek 1. VII. 1844. ljubljanska (Kordesch-eva) »Carniolia«, lokalni literarni žurnal za takratno inteligenco mesta; toda ne morda na uvodnem mestu številke; tam stoji 1. VII. 1844. za pričeto drugo polletje, kakor pač tiče, resna beseda urednika Kordescha samega: »S c h e r z epistel« — „Die Carniolia an ihre Leser". Prešernov sonet je izšel sredi številke, zakrit na koncu tretje strani njene, na 211ti strani letnika!
522
so imeli doma stare letnike »Carniolie« vezane pri Crobathovih še leta poslej.69 Seveda, imela je Luiza prav tiste dni svoje drugam usmerjene, prav posebne interese in skrbi. Od petka do četrtka zvečer, takoj od 5. do 11. VIL 1844, svoj teden dni, jo je povsem nepričakovano vrgel iz tira izlet njen z očetom na Hrvaško, v Karlovac in Zagreb, iskat — Gavrila in Vraza, oba zaman. In prav iz teh dni, in sicer z dne sobote 6. VII. 1844, — še nov, tisti poslednji podatek Luizin v njenih dnevnikih iz sfere osebnega pesniškega snovanja in oblikovanja, spet s potovanja, tik izpred Karlovca, kamor so bili prispeli tisto soboto zvečer, »gegen 10 Uhr«, kakor pravi dnevnik Luizin:
[1844. Juli.] den 12ten. || ... [Dasi še ne v Karlovcu,] — Mit meinen Gedanken war ich schon in Agram, ich sah ihn, lundl mahlte mir Scenen in seiner Anwesenheit aus. Bald // schien es mir ganz gewifi, dafi wir ihn sehen wiirden, bald kam es mir wieder vor, er ware nicht in Agram und ich wiirde ihn nicht sehen, ihn[,] nach dem ich so heifi verlangte. Endlich Igegen 10 Uhrl kamen wir in die Vorstadte Carlssiadt, Immer dachte ich an Gavril, ich war so gliicklich, in dieser Stimmung machte ich einige Verse, ich besang der Liebe Gliick, eigentlich nur meine Seligkeit[,] mich von ihm geliebt zu wissen. [Kar pa vse vkup ni bilo prav nič res, ampak vse le gola Luizina fantazija: pesniška fikcija njena!] — Jetzt rollte der Wagen in den Thorweg des Gast-hofes zum romisehen Kaiser, vor der Treppe blieb er stehen, ich blickte auf und sah auf den untern Stuffen einen Mann in einer ilirischen Surka, der Gedanke an Gavril durchzuckte mein Gehirn, doch er wohnt ja in Agram, ich sprang vom Wagen[,] traitt auf die Stiege und — Gavril stand vor mir. (1844: list 53a, 54).
In poslej — molk! Kakor da bi bila Luiza luč upihnila. Strm molk, — ni besedice več ne v Luizinih dnevnikih poslej iz tega sveta njenega! Slučajno le?
6) Zakaj — poslej molk? Odkod, da poslej Luiza popolnoma utihne o tem svetu svojem? Kako, da nima ni besedice več o lastnih poslih s pesništvom? Kratka opomba, glosa le o poeziji, 20. VIL 1844, tri tedne po Prešernovem sonetu, devet dni po Luizini vrnitvi s Hrvaškega, — kako povsem drugačen glas, druga gesta, oprezna zaprtost o lastnem svetu!
[1844. »Juli.«] I Den 20ten. || Clementine Burger [blwar bei uns. Una buona figlia! Seit einiger Zeit ist sie etwas verandert, sie war friiher ld°l wohl reine Prosa, jetzt citirt sie aber alle Augenblicke, einige Verse, naturlich fremde, doch hat sie sich auch schon zum Dichten entziickt. Ich weiJB nicht [,] woher diese Verwandlung kommt. Seit einiger Zeit kommt sie wohl sehr oft mit70 dem unter dem Nahmen Schmalzkipfel, bekannten Humoristen, Lieut. Berg-hofer zusammen, der ihr auch seine literarischen Arbeiten zu lesen giebt, dafi aber er es sein sollte[,] der sie poetisch stimmtef,] scheint mir beinahe un-moglich.71 Er / an  sich  selbst  hat   gar  nichts[,]   was  einen  begeistern  konnte,
69  Luiza na Veliko noč 12. IV. 1846: »ich konnte nicht bestiindig / lesen[,] da ich es den ganzen Morgen schon gethan, nahm eine alte Carniolia zur Hand, bliitterte in dieser roccoco Zeitschrift so lange, bis ich ganz unver-muthet dariiber einschlief.«  (1846: list 49a.)
70  Rkp: mit mit
71  Iz domače literarne tistodobnosti prim. o njem »Illyr. Blatt« 1844, 4./VII. (No. 27., pg. 111) v dopisu iz Postojne (»Correspondenz« ddto. »Borabien, Adelsberg,   29.   Mai   1844.«),   podpisanem   soodmevno   k   »Schmalzkipflu«   —
523
so wie auch nicht seine Schriften, die nur humoristische Vorlesungen, Kritiken und komische Beschreibungen enthalten. Mir war sie als naturliche Prosa lieber. Denn Poesie, die hohe Himmelsgabe[,] wie lafžt sie sich erzwingen? Doch vielleicht beurtheile ich sie falsch, vielleicht lodert wirklich ein poetischer Funke in ihrem Innern, der nach und nach zur hellen Flamme angefacht herrlich glanzen wird. Vielleicht. Man lafie jedem das Seine! (1844: list 59/59a.)
»Man lafie jedem das Seine!« Čuden stavek: zelo močna beseda. Ali je to le visok lastni čut za krivico, ali pa je to glas žaljene osebne zavesti? Stavek, — obramba li lastne osebne pozicije torej? Reakcija zoper kakršnokoli vtikanje — »v tuja pisma«? Ugovor, da nikar ne nobene sodbe, zlasti ne ob sodbe — prenagljeno? Vsekakor je v tem drobnem grmičku kar ob noč neka prav posebna ptička, doslej v tej sferi pri Luizi neznana. Toda tu predvsem: Ali je to r e s vzrastlo avtohtono iz nje same, in osebno iz lastne moči dozorelo, da imamo torej v tej besedi — Luizo samo? Izrednost do čuda, če je to r e s tako! Ali pa je v tem stavku kdo drugi: Luizina izpričana »šola«, dokazano zaledje Luizino, — profesor Petruzzi? Ker zdi se ta stavek tudi z dovršenim šestnajstim, tu torej 20. VII. 1844. mesec 8 dni že v sedemnajstem, in navzlic izredni klasični izobrazbi in še kapijici poljske krvi povrhu, -— vendarle predozorel ! Tak je tu rezultat: povsem nepričakovano dejstvo, ki je strmo zasukalo naš — problem!
Prešeren je svoj sonet »An eine junge Dichterin« spesnil — in nadslovil mladi Luizi: iz življenjsko realnega, sodoživljanega slučaja njene (oblagodarjeno razvite) mladosti. Toda, — sonet gre in sega preko Luize. Tja v dobo! Zamislil in namenil ga je Prešeren tja »šoli« Luizini: »mentorju« njenemu, profesorju Petruzziju v Ljubljani, kot reprezentantu idejnosti ! Snov in naslov sonetu: iz posledice; vsebina, ost njegova: vzroku! Sonet je v svojem visokem problemu polemika; toda z drugo, »višjo«, za Luizo skrito in nanjo aktivno-vplivno adreso. Iz lastne osebne idejnosti Prešernove — polemika: oster veter zoper neubistreno idejnost, omejeno miselnost, »neumnost« slednjič sodobnega mu sveta tistih dni; »borniranost«, kakor je bila Prešernova lastna beseda za dejstvo! Borniranost, ne — zloba! Prešeren je romantik; v svojem življenju, v vsej svoii iz življenja zajeti poeziji; zato ves in vse v njem — samo živo življenje. Tudi   tektonska   umetnost   njegova.
V Ljubljani, i. IX. [30. XI.] 1933.
»Martin S t r u z z a« (čitaj: štruca!): »Geist des verblichenen Schm—kpfls! umschwebe mich, dafi ich zum treuen Verkiinder werde dessen, was sich in Borabien begibt, und in jiingster Zeit GroBes begeben.« Ker minili da so časi, ko je bil še sam v Postojni in je »Borabija« odmevala in slovela po veležurnalistiki velikega sveta: »es war damals, als uns Heinrich Schm—kpfl, theils aus den Erheiterungsscenen des kleinen Adelsberger Menschenlebens, theils aus den gewaltigen Einfliissen der sturmgespenstigen Bora, unge-schminkte Licht- und Schattenbilder vor die Augen fiihrte; jene Zeit ist, obwohl gegenwartig das Windgespenst minder grauenhaft wiithet, noch nicht aus   unserem   Gedachtnisse   entschwunden.«   Lokalne   aluzije, že  neumljive!