, XI. 193»
Stev. 17. Letnik LXXI. (Šol. leto 1930/31)
Učitelfslci Tovariš
—.	.	, v f	j . 11.	Urtdn&tvo in mprava: Ljubljana, Frančiškanska o lica 61. RokopUtm na vračamo. Nafrankiranih piaam
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjenistvo Ljubljana z&zm


Beseda tov. upraviteljem.
Brez dvoma je, da so upravitelji oni fak» tor, ki regulira odnos šole do naroda in ure« juje tudi odnos med narodom in ostalim uči» tcljstvom. Še bolj se je ta funkcija šolskega upravitelja povečala s tem, da so upravitelji postali poslovodje krajevnih šolskih odborov. Od njih samih je odvisna v mnogem oziru naklonjenost naroda do šole in učiteljstva. Njihova beseda ob pravem času in na pravem mestu lahko ublaži marsikatero nasprotstvo ter pridobi mnogo za šolo in učiteljstvo. Se» veda so ponekod tudi razmere, ki onemogo» čajo vsako še tako dobromislečo, besedo in še tako dobronamerno delo. Različni so lju« dje in različne so razmere.
V zadnjem času je šolsko«upravni' odsek poverjeništva UJU zelo mnogo razpravljal o tem odnosu. Do tega so ga dovedli konkretni slučaji in vloge mnogih tovarišic in tovarišev na poverjeništvo. Težko je sklepati o takih stvareh, ker je često premnogo osebnih in lo« kalnih vplivov za takimi slučaji. Posebno še v pogledu vprašanj, ki zadevajo notranje raz« mere šole.
Do enega zaključka pa je vendar prišel šolsko«upravni odsek, in ta je: da so regula« tor v vseh teh uprašanjih šolski upravitelji in je od njih nastopa odvisna vsestranska ugodna rešitev zadeve.
Včasih vzbuja nezadovoljstvo na šoli razdelitev učnih ur, ako se preočito opazi fa« voriziranje poedinih učnih oseb z zaposlitvijo manjšega števila ur, pa tudi vedno enaka raz» delitev dopoldanskega in popoldanskega po« uka vzbuja nezadovoljstvo. Včasih je črv ne« zadovoljstva če mora tovarišica poučevati istočasno deška in dekliška ročna dela. Vse polno je takih malenkosti, ki niso nič, pa vendar pomenijo nekaj v harmoniji človeš« kega življenja. »Odpravite jih uradno!« -— No, saj veste kaj je uradno. Niti vi sami Ei se ne poslužili uradne pritožbe — »za take malenkosti«.
Take Vloge so mučne tudi za šolsko« upravni odsek poverjeništva in vendar mo« rajo biti rešene in se morajo odpraviti.
Težji so slučaji glede stanarine in kuriva. Pri tem igrajo šolls-ki upravitelji veliko vlogo. Njim v čast lahko izjavimo, da se je to vpra« šanje, kakor je težko, v poslednjem času obr» nilo mnogo na bolje. Takoj je videti, kje je posegel šolski upravitelj s svojo preudarno besedo in postopanjem vmes. Krajevni šol« ¡ski odbori so v teh krajih vnesli v polnem obsegu stanarino in kurivo točno po zakonu v proračun.
Upravitelj ni samo svetovalec učitelj« stvu, ampak mora biti tudi njegov zaščitnik ter mu mora pripomoči, da pride do pravic, ki mu po zakonu pripadajo.
Zato je jako mučno, ako zazna poverje« ništvo — četudi za prav izjemne slučaje —, da upravitelj sili učiteljico naj se odpove sta« narini ali kurivu, sicer bo ob službo, ker za njo baje ni potrebe v kraju. Ljudje božji! Po zakonu pripada stanarina in kurivo, obstoja ministrski odlok, iki je popolnoma jasen, pa pride upravitelj in zahteva od učiteljice, naj se odreče temu, kar ji po zakonu in ministr« skem odloku pripada. Ta upravitelj se go« tovo ne zaveda svoje dolžnosti in prepričani smo, da drugemu na njegovem mestu ne bi bilo težko dopovedati ljudem, da iso to za« konite pravice, ki jih on ni upravičen niko« mur odrekati.
Na željo z mnogih strani so objavljeni v današnji številki »Učiteljskega Tovariša« tudi vsi odloki, ki zadevajo stanarino in ku« rivo, da jih imajo tovariši in tovarišice pri roki in se lahko nanje sklicujejo in opirajo.
Stvar osebnega takta je torej ureditev dobrega odnosa tako na šoli med upravite« Ijem in učiteljem, kakor ureditev dobrega odnosa med šolo in narodom in med naro« dom in učiteljstvom. Jako neprijetno je, če mora učiteljica ob izplačilu čuti očitek od upravitelja, da ima večjo plačo od njega, ki ji baje »niti po izobrazbi in po delu ne pri« pada«. Težko je to! Ali je ona kriva? To pač ne spada med službene dolžnosti, še manj med službeni takt. Edino dobra stvar je v tem, da so taki slučaji izjemni.
Hudo je javno o njih razpravljati, a tre« ba je, ker je bolje, da jih javno radikalno izžgemo in odpravimo kakor da se pasejo tajno ter vzbujajo zgražanje in nejevoljo.
Pa tudi pri učiteljicah ni često pravega razumevanja za stvar. Če se n. pr. učiteljica izjavlja, naj bi se stanovanje ne zidalo, kec bo morala potem stanovati v kraju, kako naj potem še zastopa organizacija stališče, naj se povsod sezida stanovanje za učiteljstvo. Tak primer sploh ne moremo niti komenti» rati in ne kvalificirati, ampak ga moramc kratko — obsojati.
Zanimiv je tudi sledeč dopis, ki ga je prejelo poverjeništvo, in ki slove:
»Danes sem izvedel, da pripada učite« ljem narodnih šol kurivo v smislu § 174. za« kona o narodnih šolah od 1. aprila 1930. da« lje. Takoj pogledam v zakonik § 174., kateri pa govori le o stanarini, in sicer da pripada stanarina učiteljem od 1. aprila 1930. O ku« rivu se tu nič ne omenja, pač pa § 84. ome« nja, da imajo učitelji narodnih šol pravico
tudi na kurivo po deželi. (Primerjaj § 23., točka 3.).
Od kedaj pripada kurjava učiteljstvu ni v zakonu nikjer omenjeno. Jasno je torej, da pripada kurjava učiteljstvu od veljave zako« na, t. j. od 9. decembra 1929. S tem dnem je stopil zakon v veljavo in od tega dne pripada tudi kurjava učiteljstvu na deželi
Ne morem si tolmačiti, kako je prišlo do roka s 1. aprilom 1930., ker v zakona se nikjer ne omenja določeni termin.
Vprašam poverjeništvo UJU, kaj misli ukreniti. Ali bomo še vedno zapostavljeni vzlic jasnosti zakona, ki ima moč in veljavo? Če velja zakon za druge zadeve, naj velja tudi v tem oziru.
Vedno se poudarja da stoji organizacija na braniku, da se kaj 'ne izvrši v škodo uči« teljstva. Kako je mogoče, da se je to zgodilo brez vednosti organizacije. Ali ni mogla or« ganizacija preprečiti to?
Kakor slišim, je že mnogo učiteljstva prejelo na račun za leto 1930 odškodnino za kurjavo. Ali naj se sedaj vrača, kar po zakonu pritiče od 9. decembra 1929. in ne šele od 1. aprila 1930.?
Prosim torej, naj se organizacija Itakoj potegne za pravice učiteljlstva, ki mu jih daje zakon ter potrebno ukrene, da se to tolma« čenje razveljavi.«
Hvalevredna in dragocena so za organi« zacijo tudi taka poročila poedincev.
Vsake slabe stvari pa ne more bilti kriva organizacija. Ako bi organizacija sama izda« jala zakone in odredbe — potem da; tako pa dela vsakdo krivico organizaciji, če ji zaradi takih slučajev nalaga odgovornost.
Zadeva je namreč ta in edina pomoč tudi. da le Državni svet lahko odloči o takih toč«
kah tolmačenja zakona, kakor je gornja. In tudi to je neizogibno, da morajo prizadeti sami vložiti pritožbo na Državni Svet po to« zadevnih predpisih, ker je skupna prošnja in kolektivna rešitev nemogoča.
Koliko je bilo že podobnih slučajev in ni bilo drugega izhoda.
Tovariši upravitelji imajo torej važno funkcijo, da gredo v tem pogledu učiteljstvu na roko, predvsem pa, da s svojo preudarno besedo in nastopom v krajevnih šolskih od« borih urede ta vprašanja tako, da bodo za« ščitene pravice učiteljstva, ki mu jih daje zakon.
Vsi smo organizacija in če bomo vedno nastopali vsi bo močna tudi organizacija na« šega dela; organizacija bo storila svojo dolž« nost navzgor, a dolžnost poedincev je, da tudi nekaj store navzdol in v podrobnem — po« tem bomo močni!
Ena zavest nas mora voditi dosledno pri naši borbi in ta je: da ustvarjamo veliko delo! Zavedati se moramo, da z vsem, kar mora sedanja generacija pretrpeti v tem oziru, ustvarjamo boljšo socialno pozicijo našemu stanu v bodočnosti. Ni vseeno, če prihaja uči« telj na svoje službeno mesto ter da mora be« m iti takoj ob svojem prihodu za svoje bivali« šče ter se s tem poniževati ali če pride na svoje službeno mesto, kjer mu to odpade. Zanamci bodo vedeli ceniti našo borbo, zato ne smemo izgubiti iz vida temeljne svoje zahteve — da se zidajo povsod stanovanja za učitelje.
V tem pravcu zastavite tovariši upravi« telji svoj vpliv in svojo besedo! Z dosled« nostjo bomo izvojevali Itemeljni svoji zahte« vi končno povsod zmago!
Nov način kredita za uradništvo in učiteljstvo.
Dandanes je ves svet v težki gospodar« ski krizi. Poljedelci, trgovci, industrijalci in obrtniki tožijo o veliki ekonomski krizi, ki jih tlači. Vršijo se razgovori, zborovanja in ankete, kako odpomoči tej veliki mori, ki tlači ne le producente, temveč tudi konsu« mente. Stavljajo se predlogi in iščejo nova pota za ublaženje splošne gospodarske krize.
Če pogledamo zgodovino gospodarskega razvoja in napredka, vidimo, da so se baš v časih najhujših gospodarskih stisk našla nova pota, ki so pomagala h gospodarskemu na« predku tega ali onega stanu.
V časih hudih stisk delavstva na Angleš« kem, so si delavci ustanovili prvo zadrugo, ki so jo drugi ne le omalovaževali, temveč celo zasmehovali in zasramovali. Pomislimo samo, kako težko stališče je imelo v začetku zadružništvo pri nas Slovencih. Prišla pa je potem doba obrata v drug ekstrem, ko se je mislilo, da je zadružništvo univerzalno sred« stvo za gospodarski napredek vseh stanov, ne samo delavstva in kmetov.
Dandanes pa se že uvideva, da imajo zadruge specijalen pomen za gospodarski na« predek le gotovih stanov in plasti naroda. Banke in hranilnice lepo napredujejo, čeprav so v začetku mnogi mislili, da jih izpodrinejo zadruge=posojilnice. Banke in hranilnice od« govarjajo gospodarskim potrebam čisto dru« gih stanov in plasti naroda, kakor pa zadru« ge«posojilnice in torej vidimo, da uspevajo tako banke, kakor hranilnice in tudi zadruge« posojilnice.
Z zadrugami«konzumi se je hotelo go« spodarsko odpomoči kmetom, delavstvu in uradništvu. Izkazalo pa se je, da zadruge« konsumi niso universalno sredstvo za gospo« darski procvit vseh mogočih stanov in plasti naroda. Na kmetih se zadruge«konsumi niso mogli tako razviti, kakor so propagatorji za« družništva prorokovali in pričakovali. Tudi med uradništvom ni takega uspeha, kakor so ga razni entuziasti napovedovali.
So razni vzroki, da zadružništvo ne uspe« va tako, kakor se je pričakovalo, da bo. Glavni je ta. da propagatorji zadružništva v svoji vnemi prezrejo, da tudi zadružništvo ni univerzalno sredstvo za rešitev go« spodarske krize naroda. Zanimiv je v tem oziru primer bank v Beogradu. Poleg par ve« likih bank v Beogradu, ki odgovarjajo name« nu denarnega zavoda (banke) ter lepo uspe« vajo, je v Beogradu vse polno malih bank, ki vegetirajo, ker ne odgovarjajo dejanskim potrebam. Mnogo pa jih je tudi propadlo ali pa so neslavno potom tihe, mirne likvidacije izginile iz vrst bank. Še pred par leti so mi« slili Beograjčani, da je banka univerzalno sredstvo za gospodarski procvit ter so usta« navijali banke in banke. Beograd je imel go« stilničarsko banko, Mesarsko banko, Činov« niško banko, Posestniško banko itd. Vsak stan je hotel imeti svojo »banko« ter je od nje pričakoval pomoči v gospodarski krizi. Posledica pa je bila, da so prišle razne »banke« same v krizo, ker je bila gospodar« ska kriza jačja nego dejanska potreba za to ali ono »banko«.
Slično je bilo in je drugod glede raznih zadrug. Če se razne zadruge ustanavljajo brez dejanske potrebe, ne uspevajo ter slej ali prej prenehajo životariti. Od takih zadrug, ki samo životarijo, nima nikdo koristi in
ustanovitelji se še čudijo, da se jih ne okle« nejo tisti, katerim so jih namenili.
Ni eno za vse. Tako banke in hranilnice, kakor tudi raznovrstne zadruge imajo svoj specijelen delokrog in namen. Če odgovarja dejanskim potrebam življenja, uspeva in na« preduje, ako ne, životari in hira ter slej ali prej preneha »osrečevati« svoje klijente.
Velika razlika je med bančnim >jn za« družnim kreditom. Eden je primeren za te gospodarske kroge, drugi za druge.
V Ameriki in zapadni Evropi, kjer je gospodarsko življenje bolj razvito in bolj diferencirano, kakor je pri nas, so zadnja leta ustanovili in še ustanavljajo nove vrste kreditnih organizacij, ki so specijelno name« njene tistim, ki imajo fiksne mesečne plače, t. j. za uradništvo in ki so se izvrstno obnesle.
Uradništvo potrebuje kredit pred vsem za nakup obleke, perila, obutve in drugih življenskih potrebščin. Ta kredit mora biti zelo poceni, ker za uradnika je kredit z vi« sokimi obrestmi veliko breme, veliko večje kakor je n. pr. še tako visok bančni kredit za industrijalca ali trgovca, ki prevalita stro« ške za kredit na druge, na svoje odjemalce. Uradnik ne more prevaliti stroškov (obresti) za kredit na druga ramena, temveč obreme« njujejo le njegovo slabo rejeno mošnjo.
Uradniški kredit mora biti kratkoročen,, plačljiv v mesečnih obrokih. Za predolgo dobo se uradnik ne sme zadolževati; saj kdor solidno živi. tudi ne potrebuje velikega dol« goročnega kredita. Za solidnost gospodar« skih razmer uradnika je bolje da ima kredit n. pr. le {za dobo šestih mesecev in potem, ko ga izplača zopet vzame nov kredit, ozi« roma prejšnjega obnovi. Seveda ne smejo nastati z obnovljenjem kredita novi stroški za uradnika, ker princip mora biti, da mora kredit kolikor le mogoče malo obremenjevati uradnika, sicer ne> pride nikdar, oziroma z lahka na zeleno vejico.
Opasno je za uradnika, če se več za« dolži, kakor pa iznese njegova eno« oziroma dvomesečna plača, ker potem so bremena navadno prevelika za ekonomsko moč nje« govo ter zaide v težkoče. Dolg v znesku eno« oziroma dvomesečne plače je za uradnika večje breme, kakor pa za industrijalca ali trgovca, dolg 100.000 Din ali celo 1000 000 Din pri banki, kajti banka, preden da komu kredit, natanko oceni njegovo ekonomsko moč. In svobodno lahko rečem, da lažje pla« čuje obresti in amortizacijo industrijalec, kateremu je banka dovolila milijon kredita, kakor pa uradnik obresti in amortizacijo svojega dolga v znesku par tisoč dinarjev.
Pa še eno resnico naj omenim. Pri po« deljevanju kredita se ravnajo in se morajo ravnati denarni zavodi, banke, hranilnice, zadruge (posojilnice) po ekonomski moči prosilca, ker sicer utrpe škodo. Če prosilec sam ni ekonomsko zadostno močan, zahte« vajo po 1, 2 ali celo po 3 poroke, ki morajo s prosilcem vred podpisati dolžno pismo ozi« roma menico. Znana resnica je pa tudi, da lažje dobi poroke ekonomsko močan prosi» lec kredita, in sicer za veliko vsoto, kakor pa ekonomsko slab prosilec za malenkostno vsoto. Poroke iskati in prositi, je za ekonom» sko slabega prosilca kredita bolj mučno in težko, kakor pa za bogataša. Bogatašu vsak rad pomaga, revežu pa nihče.
Če se hoče uradništvu gospodarsko res pomagati, se mu mora nuditi kredit, ki od« govarja gori navedenim načelom. Kredit za uradništvo mora odgovarjati naslednjim načelom: \
1.	mora biti zelo poceni,
2.	ne sme biti previsok, temveč primeren njegovi plači,	>
3.	mora biti kratkoročen, plačljiv v me» sečnih obrokih, ki ne obremenjujejo preveč plače in
4.	podeljevanje kredita ne sme biti zve« zano z zamujenjem časa, z mučnim in dosti« krat brezuspešnim iskanjem porokov.
Uradnik ali uradnica se naj izanaša le na sebe, le na svojo ekonomsko moč, le tako se lahko zadolži brez nevarnosti, da mu sča« soma dolgovi ne zrastejo čez glavo ter njega in njegovo rodbino gospodarsko in dostikrat tudi moralno in fizično upropastijo.
Američani in napredni narodi zapadne Evrope Angleži, Francozi, Nemci in tudi že Čehi, so po zgoraj navedenih principih usta« novili posebne kreditne organizacije za urad« ništvo, ki niso banke in ne zadruge, temveč proste organizacije, ki najbolj ^odgovarjajo dejanskim potrebam uradništva. Ni treba plačevati članskih prispevkov, ne jamčiti za druge, temveč vsak jamči le sam za sebe. Kredit je zelo poceni, 5% polletno, ni treba porokov in ne menic.	i
Za kaj pa rabi uradništvo kredit? Za nakup obleke, perila, obutve in drugih živ« ljenskih potrebščin. To lahko dobi uradni« . šivo potom take kreditne organizacije od raznih trgovcev po prosti izbiri na šest me« sečno odplačilo po cenah, kakor drugi kupci proti takojšnjemu plačilu.
Da so take kreditne organizacije potreb« ne ter da ustrezajo dejanskim gospodarskim potrebam, je dokaz, da povsod lepo uspevajo ter se nele število članov, temveč tudi vsota prometa veča od meseca do meseca.
Za Dravsko banovino se je ustanovila taka kreditna organizacija za stalne name« ščence. in sicer pod imenom '»OKO«, t. j. »Odplata kreditna organizacija«.
Prepričani smo, da se bo ta organizacija razvila tudi v Dravski banovini kljub raz« nim predsodkom in ugovorom, češ, da ima« mo že zadosti denarnih zavodov in raznih konsumov ter nabavljalnih zadrug. Res je, toda ti ustrezajo svojim namenom, med tem ko bo »OKO« ustrezalo specijalno gospodar« ski potrebi tistim, ki so navezani na svojo mesečno plačo. Tudi drugod je bilo v začetku dosti ugovorov in predsodkov, a dobra stvar je zmagala in tako se bo tudi pri nas uvelja« vila organizacija »OKO«.
Za enkrat je organiziranih v Ljubljani že večje število državnih uradov. Organizi« rale se bodo pa tudi posamezne šole. Že zdaj daje natančnejša pojasnila »Gospodarski procvit, družba z o. z.. Oddelek »OKO«, Ljubljana, Krekov trg 10/1.	B.
Splošne vesti.
APEL CENTRALE UJU.
(Odborom poverjeništev in okrajnih uči« teljskih društev, članstvu UJU in vsemu učiteljstvu!)
Obstoja neljubo dejstvo, da je v na« šem stanu še precejšnje število učite« ljev(ic), ki niso člani .Udruženja, marveč se hote ali nehote abstinirajo od skupne« ga .dela v Udruženju.
Ko je Izvršni odbor ugotovil to dej« stvo, je kot pooblaščeni predstavnik Udruženja, našel za nujno ¿potrebno raz« motrivati o njem, ter sklenil delovati sam in ¡po poverjeništvih, odnosno po okrajnih učiteljskih društvih in posameznih čla« nih na to, da se ta abstinenca zniža na minimum, ako je ni mogoče popolnoma odpraviti.
Izvršni odbor je mnenja, da ta ab« stinenca, prostovoljna ali neprostovolj« na, gotovo nima načelnega značaja, nego nastaja vsled osebnih mišljenj in nespo« razuma, zaradi lokalnih zadev ali iz te« renskih neprilik in nazadnje tudi y_sled gotove indolence.
Ako pa bbstojajo ponekod razlogi, ki so načelnega značaja, tedaj je mnogo pametnejše vstopiti v iUdruženje, ker se ravno z delom v ¡Udruženju uspe, da se pride do zaželjenih reform, če so te ko« ristne in tudi potrebne. Ako je pri skup« nem !delu razvita stanovska zavest in lju« bežen do stanu in šole, tadaj bodo člani pripravljeni drug drugemu popuščati in doprinesti gotove žrtve ter tako narediti več za ¿dobrobit Udruženja in stanu.
In če stoji ,stvar tako tamkaj, kjer obstojajo za abstinenco gotovi načelni razlogi, tedaj je tem lažje popustiti pri osebnih razlogih, lokalnih interesih ali terenskih in drugih neprilikah.
Povsod Tiaj se pokaže toleranca, pre« ide naj se preko starih nesporazumov in
zadev, postavi naj se na stališče, ¡da so udruženju potrebne vse zdrave moči brez izjeme in da njegova moč, njegova sedanjost in bodočnost zahtevajo, Ida se zanj doprinesejo tudi večje žrtve.
Glede tolerance in možnosti za skup* no delo vseh članov, ki 'imajo Idobro vo* ljo in so sposobni, i se ibo izvršni odbor potrudil, da bo dajal dober pregled.
Izvršni odbor apelira na vse člane Udruženja, da delujejo tudi z osebnim vplivom na to, da vstopijo v Udruženje tudi oni tovariši(ice), ki dosedaj še niso člani.
Izvršni odbor apelira na vse člane ska društva, da skušajo v svojem delo* (krogu, z osebnimi in pismenimi ipozivi (če Je potrebno in (koristno) vplivati na to. da Ivstopijo vsi ¡učitelji(ice) v Udru* ženje.
Odbore Ipoverjeništev poziva Izvršni odbor, da delujejo z vsemi močmi na to, da se organizira ,vse učitelj stvo, in ida vedno ,usmerjajo pažnjo društev na to vprašanje. ÍZa potrebno smatra tudi, da vodijo poverjeništva, poleg evidence čla* nov, tudi evidenco nečlanov, da bi jib mogli neposredno pozivati na izvršitev te važne dolžnosti.
Izvršni odbor apelira na vsa učitelj* mogel vsako akcijo v tej smeri >in tudi sam bo deloval 'do najvišje možnosti, da se vse jugoslovensko učiteljstvo zbere (v svojem enotnem Udruženju.
Vsak član naj naredi kolikor more. Letošnje leto naj bo usmerjeno v zname* nju zbližanja raztresenih moči!
Izvršni ¡odbor računa na razumeva* nje in pošilja, z vero v uspeh vsem tovas riške pozdrave.
—	Učitelji(ice) * prosvetni delavci(ke)!
Kakor ste že citali v »Učit. Tovarišu« na* merava poverjeništvo UJU v Ljubljani po* novno pokreniti izdajo glasila »Prosveta«, seveda nekoliko v izpremenjeni obliki. — List ne bo več glasilo samo prosvetnega de* lovanja učiteljstva po raznih društvenih in šolskih odrih ter knjižnicah — temveč bo zrcalo celokupnega izvenšolskega delovanja našega učiteljstva in bo zaradi tega imel bolj revijalno obliko, da ga lahko shranite. Zato bomo v njem priobčevali na uvodnem mestu pa tudi v nadaljni vsebini poučne strokovne in informativne članke iz učiteljskega pro* svetnega delovanja ter gospodinjsko in kme* tijsko nadaljevalnega šolstva. — Tako bomo združili in v tem listu podali vse, s čemer naši tovariši in tovarišice stopajo našemu ljudstvu ob stran dvigajoč ga gospodarsko, umstveno in čuvstveno. Dajali bomo pa tudi navodila za organiziranje enotnega prosvet* nega dela potom (učiteljstva in šole. — Zato pa ne zadošča sodelovanje le nekaterih tova* rišev in tovarišic, ki bi se pečali s spisova* njem aktuelnih člankov za »Prosveto«, treba je namreč, da vsi, ki delujejo tako, ali tako na izvenšolski izobrazbi naše osnovnošolske in šoliodrastle mladine pa tudi odrastlih — to delovanje pokažemo naši javnosti. Poseb* no dobro došli bodo članki s praktičnimi navodili za to delo in se bomo v tem oziru obrnili do vseh naših strokovnjakov na teh poljih. Ali priobčevali bomo tudi poročila raznih društvenih in šolskih prireditev, ker nam je izkazovati vse smeri učiteljskega iz* venšolskega dela. — Razumljivo Vam bo, da »Prosveta« ne bo samo razkazovala tega dela naši javnosti, ampak tudi poučevala učitelj* stvo s takimi aktualnimi članki, ki zadevajo eno ali drugo od preje omenjenih strokov* nih smeri. — Vse tovarišice in tovariše ki delujete na prosvetnem polju med narodom pozivamo tem potom da nam pošljejo kak prispevek, ki se nanaša na prostvetno delo, ali pa poročilo o tem delu iz njihovega kra* ja. Lokalne razmere so ipovsod drugačne. Zato zahtevajo tudi povsod kolikor toliko svoje lastno usmerjenje izvenšolskega dela. Da na ta razna usmerjenja lakho opozorimo tovariše in tovarišice pa tudi njih pomočnike izven učiteljskih vrst, ki se s tem že pečajo ali pa se šele nameravajo posvetiti. Iz tega razloga vabimo vse tovarišice in tovariše v krog sodelovalcev s pozivom da se oglasijo s kakim tozadevnim člankom. — Uredništvo »Prosvete«.
—	Delo Činovniškega Saveza za uradni* štvo. Sklepi plenarne seje Činovniškega Sa* veza: Glavni Savez naj takoj na merodajnih mestih ukrene vse potrebno, da se novi urad* niški zakon in zakon o pokojninah čimprej uveljavi. — Če bi se ta dva zakona ne mogla v doglednem času objaviti, naj bi se fczpos!o* vala specijalna doklada tudi za ostale usluž* bence I., II. in III. kategorije, ki jo doslej niso prejemali, prav tako pa tudi nujna ma* terijalna pomoč vsem upokojencem, ki niso bili upokojeni po novem zakonu. — Odtego* vanje prispevkov za Zvezo nabavljalnih za* drug naj se vrši samo za dobo 36 mesecev, vendar pa za ta čas brez razlike od vseh dr* žavnih uslužbencev. — Upokojencem naj se prizna neomejena ugodnost polovične vožnje po državnih železnicah, kar bi bilo brez dvo* ma v interesu državnih dohodkov. — Našim, v inozemstvu živečim upokojencem naj se izplačuje neokrnjena draginjska doklada. — V I. draginjski razred naj se uvrstita mesti Maribor in Murska Sobota. — Vsi državni uradniki in upokojenci naj se oproste pla* čevanja odkupnine za osebno delo v smislu zakona o samoupravnih cestah. — Oženjenim
uradnicam je priznati pravico do polne dra* ginjske doklade.
— Delo izvršnega odbora UJU., Na seji, ki se je vršila 7. novembra 1930. so podali poedini člani sledeča poročila o delu v korist učiteljstva: Predsednik tov. Milan Rabrenos
vič je poročal o sprejemu predsedništva pii gospodu prosvetnem ministru. — G. minister je rekel, da se bo pobrigal, da bo imelo uči« teljstvo iste prejemke kot ostalo uradništvo z isto šolsko izobrazbo. — Podpredsednik tov. Mladin Cvijovič je sporočil mišljenje načelnika ministrstva trgovine in industrije g. Koreniča o delu učiteljstva v obrtnih m trgovskih nadaljevalnih šolah v zvezi b spre* jetjem novega zakona o teh šolah. G. načel* nik misli, da so učitelji v prvi vrsti kvaiifici* rani za poučevanje na obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šolah, ker so to prav za prav višje narodne šole. — Predsednik tov. Milan Rabrenovič poroča o svojem razgovoru s predsednikom Činovniškega saveza glede pristopa UJU v savez. Vloži se prošnja pri upravnem odboru Činovniškega saveza za sprejem, odločalo pa se bo o tej za* devi na prvi seji, na kateri bodo prisotni tudi predsedniki sekcij. — Dolgo je trajala debata glede preureditve administracije listov -n o izterjanju dolžne naročnine. Za to delo je najet tov. Ivan Aleksijevič. — Sprejeta je bila ostavka blagajnika tov. Ante Mladeno* viča in sklenjeno, da se takoj objavi razpis za to mesto v »Narodni Prosveti«. — Na predlog predsednika se je sklenilo: a) da se vsem brez izjeme zaračunajo oglasi priob* čeni v »Narodni Prosveti«, b) da se nabiral* cem inseratov daje kot provizija 20 odstot* kov. — Sprejeta je bila ostavka tov. Milana Popoviča na mesto v izvršnem odboru in je bilo sklenjeno, da se mu izreče zahvala za dosedanje delo. Na njegovo mesto se po* zove namestnika tov. Radišo Štefanoviča.
Manufaktura
kjJ^rly
Ljubljana, Aleksandrova cesta 8
Kot inteligentu
Vam je sigurno znano, da je konzumni kredit edina rešitev iz finančne krize kupujočega občinstva. Otresite se torej predsodkov in kupujte pri nas na obroke manufakturno blago.	Posetite nas!
Zahtevajte potnika! Učitelji-ce 5 °/o popusta!
tako majhna, da si lahko vsakdo umetniško okrasi svoje stanovanje. Priglasite se po do* pisnici, ali pa pošljite kar članarino po poštni položnici. Številka našega čekovnega računa je 122.881. Umetniška Matica v Ljubljani, Poljanski nasip 12. Vse gg. poverjenike*uči* telje, ki so bili zadnji čas premeščeni, vljud* no prosimo, da nam javijo svoj novi točni naslov.
PLETENINE
^mmmmm^mamm lastnega izdelka
najceneje in najsolidneje kupite v modni trgovini
F. M. ROZMAN
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 7
Naš pravi domači izdelek!
— Poštni uslužbenci ¡so predložili mini* strskemu predsedniku sledečo prošnjo: Da
izvolite ukreniti, kako bi se prenehalo z za* postavljanjem p. t. t. stroke in njenih usluž* bencev ter da se odstrani nepravičnost, ki se je storila p. t. t. uslužbencem s tem, da niso dobili specialnih doklad, in da se sploh pre* neha z neenakim tretiranjem državnih usluž* bencev posameznih resorov. To bi se dalo doseči edino na ta način, da se čim prej sprej* me in uveljavi novi uradniški zakon, s kate* rim bi bili enakopravno, objektivno in pra* vično urejeni pravni, socijalni, materijalni in moralni odnošaji državnih uslužbencev po značaju in težavnosti službe, in ki bi državne uslužbence trajno in popolnoma osigural. — Da se v primeru, ako bi bile skorajšnjemu uveljavljenju novega uradniškega zakona napoti kake težkoče, /priznajo s posebnim zakonom specialne doklade za službo tudi p. t. t. uslužbencem podobno kakor se da« jejo uslužbencem prometnega ministrstva, odnosno uslužbencem ostalih državnih usta« nov in loblasti.
DRAGO QOUUP & Co.
LJUBLJANH 4 . /|g
MIKLOŠIČEVA CESTA 14/ll<


En gros.
En detail.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naro čila po meri se izvršujejo hitro in točno
—	Koliko znašajo odtegljaji za nabav* ljalne zadruge? Z mesečnimi odbitki od uradniških plač, ki naj po uredbi trajajo tri leta. se je doslej v dveh in pol letih nabralo dvajset milijonov dinarjev.
—	Umetniška Matica v Ljubljani poziv* Ija vse svoje člane in poverjenike, da porav* najo svoje obveznosti. Zadnji, nepreklicni rok je do 30. t. m. Nevrnjene bloke bomo smatrali za prodane. Slike in knjiga bo izšla okoli 15. decembra, tako da bodo edicije za Božič že v rokah članstva. Slikar Ivan Kos je izdelal dva krasna lesoreza (Stari Mari* bor), monografija obeh slikarjev Vidmarjev pa bo očarala vsakega ljubitelja umetnosti. Vse tri izdaje pa bodo daleko prekašale lan* ske. Ob tej priliki opozarjamo vse ljubitelje umetnosti, da se do zgornjega roka (še vedno lahko priglase za člane. Članarina 24 Din je
—	Kdo želi delati z »osebnimi popisni* cami«? Za proučavanje otroka je bilo svoj čas mnogo zanimanja in še sedaj pritiskajo posamezniki na Pedagoško centralo, da bi pospešila vglabljanje v otrokovo duševnost in njegov milje z izdajo dr. Žgečevin »Po* pisnic«. (Glej »Popotnik« 1929./30., št. 3 -4). Zato smo se končno odločili, da jih izdamo, Ker pa moramo vedeti za naklado, prosimo vse učiteljstvo. ki hoče s popisnicami delati, da nam ja.v.j nemudoma število izvodov. Za vsakega učenca je potrebna posebna popis* niča; stala bi največ 1 Din, pri večji nakladi pa seveda manj. Popisnice so zelo važne za hospitacijske (poskusne) razrede in neob* hodno potrebne za učitelje,, ki s 3 trudijo za reformo šole. Učitelja postavijo na konkret* na tla in ga obvarujejo vsakega slepega in zato neuspešnega posnemanja tujih vzorov. Rok za prijave je najdalje do 1. decembra t. I. na naslov: Pedagoška čenčala v Mari* boru, Zrinjskega trg 1. — Odbor.
—	Slovenska Šolska Matica opozarja upraviteljstva, oziroma ravnateljstva osnov* nih (meščanskih) šol. da so glasom znane mi» nistrske naredbe iz leta 1925. dolžna včla* niti svojo šolo v Slovenski Šolski Matici. V članskih seznamih, ki prihajajo v zadnjem času na Šolsko Matico, je namreč v nekaterih srezih izpuščenih cela vrsta šol, ponekod do 50% in med njimi celo večrazrednih šol. Vse naše gg. poverjenike(ice) vljudno naprošamo, da poskrbe vsak v svojem okraju za čim večji pristop k SŠM, posebno še letos ko do« be za malo članarino štiri prav. lepe knjige. Istotako naprošamo tem potom gg. sreske šolske nadzornike, da opozore podrejena šol* ska upraviteljstva na njihovo dolžnost na« pram Slov. Šolski Matici. — Odbor.
—	Slovenska Šolska Matica je razposlala »Vabila na subskripcijo« dr. Gogalovega dela na vse šole Dravske banovine. P. n. upravi« teljstva, oziroma ravnateljstva so naprošena, da dado vabilo krožiti med učiteljskim zbo* rom svojega zavoda. — Odbor.
Učitellski pravnik.
STANARINA IN KURIVO ZA UČITELJSTVO.
Ker dobivamo nešteto vprašanj od uči« teljstva v zadevi stanarine in kuriva, objav« ljamo v naslednjem vse odloke, ki so zadevno izšli kot tolmačenje zakona o narodnih šolah v pogledu stanarine in kuriva:
Stanarina učiteljev. IV. No 12.624. Kra« ljevska banska uprava Dravske banovine je izdala sledeči odlok: Na podlagi sklepa ba« novinskega šolskega odbora z dne 21. maja 1930. odrejam glede izplačila stanarine učite« ljem narodnih šol sledeče: V smislu § 23., 84., 173., 118. in 175. zakona o narodnih šolah so dolžne občine plačati stanarino učiteljem in nadzornikom, ki nimajo stanovanja v naravi. Učiteljem na kmetih pripada tudi kurivo. Prispevki za stanarino se krijejo od strani občin ki dajo prispevke šolski občini (kra« jevnemu šolskemu odboru), po ključu, po ka* terem prispevajo za vzdrževanje šole. Šolska občina nakazuje prispevke mesečno učite* ljem, ki nimajo od šolske občine nakazanega stanovanja v naravi. Ako občine izjavijo, da ne morejo iz tekočega proračuna kriti dolo* čenega prispevka naj najame krajevni šolski odbor kratkoročno posojilo, ki ga 'krije v pri* hodnjem proračunu. S tem je dano generalno pooblastilo za najetje potrebnega posojila krajevnim šolskim odborom. Upravitelji, ki stanujejo v šoli, uporabljajo šolsko kurivo neomejeno po svoji potrebi. Upraviteljem na kmetih, ki ne stanujejo v šoli in vsem ostalim učiteljem so dolžne dati šolske občine kurivo, in sicer: oženjenim v zimskem času (6 me* secev) po 2 m3, v letnem času (6 mesecev) pa 1 m3 suhih, trdih drv. Neoženjeni prejemajo polovico od te količine. Obvestite o tem ne* rnudoma vsa županstva, krajevne šolske od* bore in šolska upraviteljstva ter naročite žu* panstvom, odnosno krajevnim šolskim odbo* rom, da izplačajo stanarino na podlagi odlo* ka ministrstva prosvete O. N. ¡Br. 6884 z dne 28 januarja 1930. od 1. aprila dalje, ker je državna stanarina s 1. junijem t. 1. ukinjena in bodo izplačila od 1. aprila odtegnjena. — Namestnik bana pomočnik: Dr. Pirkma* jer, s. r.
Kraljevska banska uprava Dravske ba* novine. IV. No. 14.139/24. Ljubljana, dne
19. sept. 1930. Predmet: Kurivo učiteljstva. V smislu sklepa banovinskega šolskega odbora z dne 4. septembra t. 1. odrejam do* datno k tuuradni okrožnici z dne 31. maja 1930., IV. No. 12.624 sledeče: Količino drv, določeno v omenjeni okrožnici kralj, banske uprave, je smatrati v tem zmislu, da se daje določeno kurivo na račun količine,, ki bo predpisana s pravilnikom. Upravitelj, ki sta* nuje v šoli, uporablja od šoLskih drv toliko, kolikor potrebuje izključno za svojo lastno uporabo. Razume se, da mora biti uporaba štedljiva ki je določena za oženjene učitelje. Glede dajatve drv za nazaj, naj učiteljstvo ne stavlja zahtev, dokler ne izide pravilnik, odnosno dokler ne bodo izdane posebne do* ločbe. Priporočam vsestransko uvidevnost in preudarnost, da ne nastanejo zaradi določe* nih dajatev spori, ki bi bili kvarni za šolo in učiteljstvo. Dostaviti vsem šolskim vod* stvom zaradi znanja in obvestitve (na pod* pis) učiteljstva. — Pomočnik bana: Dr. Pirk« majer. s. r.
Kraljevska banska uprava Dravske ba« novine. IV. No. 15.337/1. Ljubljana, dne 26. sept. 1930. Predmet: Stanarina in kurivo za učiteljice ročnih del. V Dravski banovini je več primerov, da je nameščena ena učiteljica ročnih del za dve ali celo tri šole v okolišu, s sedežem na eni v njen delokrog odkazanih šol Ker se krajevni šolski odbori, odnosno občine, v katerih področje so take učiteljice nameščene, ne morejo sporazumeti, kako je razdeliti prispevek za stanovanje in kurivo takim učiteljicam, je odredilo ministrstvo prosvete z odlokom O. N. br. 60.388 z dre 30. avgusta 1930. nastopno: Stanarino in ku« rivo za učiteljice ženskih ročnih del. ki so nameščene za dve ali celo tri šole, plačujejo prizadeti krajevni šolski odbori sorazmerno po številu razredov. Ako daje v .kraju, kjer ima učiteljica sedež, krajevni šolski odbor stanovanje v naravi, so mu dolžni ostali kra« jevni šolski odbori plačevati stanarino po zgoraj označenem ključu. Količina kuriva bo določena s pravilnikom, — Po odredbi V. D. bana V. D. načelnika prosvetnega oddelka. — Dr. Lončar, s. r.
Kraljevska banska uprava Dravske ba« novine. IV. No. 13.220/16. Ljubljana, dne 26. sept. 1930 Predmet: Kurivo za učitelj« stvo v premogovnih krajih. Na vprašanje občinskih uradov v industrijskih krajih, ali so dolžni po zakonu o narodnih šolah dajati učiteljstvu stanarino in kurivo če to prejema od premogokopnih družb deputatni premog ali brezplačno stanovanje, je odločilo mini* strstvo prosvete z odlokom O. N. br. 161.719 z dne 22. avgusta 1930. nastopno: Tam, kjer prejemajo učitelji stanovanje in kurivo od rudarskih podjetij, ju ne morejo zahtevati z ozirom na § 24. zakona o narodnih šolah od občin. — Po naredbi v. d. bana v. d. načel* nika prosv. oddelka: Dr. Lončar, s. r.
Kraljevska banska uprava Dravske ba« novine. IV. ,No. 12.265/77. Ljubljana, dne 29. oktobra 1930 Predmet: Kurivo za učitelj« stvo. ; Dodatno k ¡tuuradnim okrožnicam z dne 31. maja 1930., IV. No. 12 624 in z "dne 17. septembra 1930., IV. 14 139/24 objavlja •kralj, banska uprava odlok ministrstva pro* svete z dne 20. oktobra 1930.. O. iN. br. 74 504 s katerim odreja, da pripada učiteljem narod* nih šol kurivo v smislu § 174 zakona o na* rodnih šolah od 1. aprila 1930. dalie. O tem obvestite nemudoma vse krajevne šolske od* bore in šolska upraviteljstva. — Po odredbi v. d. bana v. d. načelnika prosvetnega oddel* ka: Dr. Lončar, s. r
Obrambni vestnik.
, »KAJ PRAVITE?«
Pismo iz »Belgrada«.
Vrlo poštovani gospodine urednice!
Kada sam osobito (dobre volje, mašim se za »Slovencem« da ga na tenane proitijem. A kad me opet kakovi jadi snadju, latim ga se, da se sa onim njegovim, odista savreme* nim. otmenim »Kaj pravite?« malko razono* dim. Kaj pravite! Dajte mi, molim Vas po* klonite par četvornih centimetara Vašeg »praznog« lista, da ga donekle dopunim. Da unesem u nj jednu novu notu. kako taj Vaš list ne bi bio »Slovencu« »prazan, najdugo* časniji list« juga slovenskoga. Jeste li mi to dozvolili, onda čete i Vi, pored sviju pisme* nih ljudi, doznati, »kaj mi pravimo« na bijez* garije onoga histeričnog očajnika.
Elem, ljudi iz Kopitareve ulice zameraju Vašem jeziku, pa se tom prilikom sečaju i onog poganskog »Jutra«. Da nije samo zato, što je »Jutro« na njinom indeksu i rovašu? Al radšta se okrzavaju o vas, pa suvereno očekuju, da 'batalite s tim jezikom, pa da učite školsku decu čistoj i pravilnoj slo« venštini.
Djavo bi ga znao: /Eto. otkada je dunuo taj novi vetar. (taman od Levanta), pa došli neki novi školski zakoni, pa vi se, skupa sa vašim derančičima, odmetnuli u neke sokole i sokoliče, odjedared zaboraviste sve ono, što ste znali. Ne poznate više ni jezika svoje majke i naučavate štošta onu vašu pilad. A zar možda jošte i to, da smo mi pravoslavni Jugoslaveni — raskolnici? Nemojte za boga, da tu podjete tragom onog mantijaša iz do«
Tovariši, prijavite poverjeništvu takoj svojo deco v otroško samopomoč!
fOJO - APARATI IN FOTO - POTREBŠČINE
se dobijo v največji izbiri in po najugodnejših cenah
v drogeriji „ADRIJA" Mr. Ph. S. BORČIČ
LJUBLJANA / SfcLtNBURGOVA ULiCA iT. 1
bro nam znane jedne varošice zelene olim Štajerske. Sva je zgoda da vam se je aparat pohabao, pa eto javljaju se dobrovoljno majstori naimari, da mu poprave filološke Civije, a da vama, vere mi moje raskolničke, i nogu podmetnu. Ni briga vas za tu rabotu jer
»mišad grize, ali po thh gmiže, sam sur.oro pod nebo se diže!!
(Mažuranič).
Produžite vi samo nadalje sa tom »rdja= vom« slovenštinom, mi vas ovde dobro i lako razumemo. — A ovima tamo čemo praviti: Ne niči, gde te ne seju!
Ima vas i takovih — Slovenaca, koji se na sablaznu onih patent*Slovenaca razmeču sa nekakovim »šefovima, direktorima« — dabome u pismu i govoru. Hode ljudi, da se kako ono reče gospar iz sanduka »Kaj pra= vite« da se nekome dodvore.
Jošte ovu molbu: Dajte poradite, da na onu opštinsku, gradsku kuču, na onaj — ako smemo da kažemo — gradski dvor nameste veleban napis »rotovž«. Na ovaj »echt« slove« nački izraz nailazimo u Slovenčevom leksi« konu. Iz njegovih izvestija znano i to, da »reparacije Nemčije še niso spravile či« sto na psa«. Onda, moliču rastumačite deci i svakome, koga to bude zanimalo, poj« move »ban, banska uprava, b a n o v i,n a«. Mi smo vam ovde v »Belgradu« u sto briga, tla su poslednje oluje i povodnji celu lepu Dravsku banovinu otplavili tamo na onu malu i tesnu Bleiweisovu cestu. »Slovenec« nam je naterao taj strah u kosti, kad je ono« mad javio, da »sprejemi na banovini od« padejo v petek«. A što ima opet da tamo
0	t p a d a? Jedino žbuka. I mi smo več po« odavna otpali od majčice Austrije, koju su negdašnji unijati (dolazi od »Urrion«) anno \9\4. bili označili za »svoje kulturno središ«
če« — naprama.....Da, otpala je i Austrija
— za nas, da nam više ne truje našeg slove« načkog jugoslovenskog govora.
Kad več ne možemo u »rotovže«. jer ta« mo nešto otpada, nemojmo zamerati »šefo« vima« i »direktorima«.
Što je raja kriva?
Kriva j', što je živa.
Al da, »rotovže« donosi nCprikosnove« na tradicija a »šefovi« i »direktori« .po po« trebi službe (ni tog izraza ne begenišu Ultra« s'ovenci!), dolaze iz »Belgrada«, vulgo Beo« grada.
Beograde moj. kud uteče tvoja tradicija
1	originalnost! A kamo internacijonalna '¿zansa i zakon, koji treba da ime tvoje za« štičuje, kad te ono neki pobelgradiše! I to oni di!ber«novinari, koji u samo njima ra« zumljivoj doslednosti Istambula neče da po« carigrade.
Možda ti, Beograde, prekrojiše mantiju taman iz zasebne jugoslovenske ideologije. Poruči ti novim apologatima jezika i nasta« ve: Prste k sebi i metite ponajprije ispred svoga praga!
Beograd, 15. XI 1930.
Mih. J. Kladušanin.
* Priobčujemo kot izzvani, da se čuje, kako mislijo tudi drugi.	_
Pokret učiteljic.
Mariborskemu društvu učiteljic!
Članice ljubljanskega društva učiteljic so ponovno predlagale združitev vseh učite« ijic Slovenije, oziroma sedanje Dravske ba« novine v skupno društvo Z istim predlogom so prišle 'tudi nekatere tovarišice maribor« skega društva učiteljic in tako se je govorilo o tem ,že pred par leti na občnem zboru v Ljubljani a žal do uresničenja tega predloga do danes še ni prišlo.
Ker nedvomno zasledujeta obe društvi iste cilje ter imata vobče enake interese, je le v dobrobit naše skupne stvari, da se čim« prej združimo. Kajti naš program moremo sistematično izvesti samo tedaj, če strnemo vse naše vrste. A ne samo v interesu skup« nega dela, temveč tudi v našem lastnem in« teresu je. da nastopamo kot kompaktna ce« lota kajti s tem bomo dvignile tudi naš lastni ugled. Zato je tudi v našem načrtu, da združimo učiteljice vseh kategorij.
Apeliramo torej na tovarišice maribor* skega društva učiteljic, da čimprej skliče občni zbor. na katerega naj povabi tudi za« stopnice ljubljanskega društva učiteljic, da se pogovorimo o reorganizaciji društva, o skupnem delovnem načrtu, o skupnem nasto« panju.
Prepričane smo, da se bodo članice ma= riborskega društva učiteljic kakor tudi ostale tovarišice iz bivše Štajerske z uvidevnostjo odzvale našefnu vabilu, saj je združeno delo vseh tovarišic v našem lastnem interesu.
Odbor ljubljanskega društva učiteljic.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
Učiteljski pevski zbor UJU.
—pev. Pevski tečaj za ženski zbor se bo
vršil v nedeljo 23. novembra v Glasbeni Ma« tiči, in sicer od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Točna udeležba vseh — strogo ob« vezna. — Pevski tečaj za mešani zbor bo 6. decembra ob 9. uri. — Odbor.
—pev. Pevski zbor UJU priredi v Trbov« ljah 7. decembra dopoldne matinejo za šol« sko mladino, popoldne ob 15. koncert. Na« slednji dan 8. decembra pa v Brežicah ob 11. uri matinejo ob 15. koncert. Opozarjamo na te prireditve tovariše in tovarišice in jih prosimo, da z osebno agitacijo pripomorejo
k čim, lepšemu uspehu. Na programu so n^j» markantnejše kompozicije, komponistov: Adamiča, Lajovica, Foersterja, Hubada, Mo« kranjca, Kogoja itd.
Naša gospodarska erjranizaciia
—g Učiteljski dom v Mariboru. V zad« njem času so darovali: Namestu venca na grob pokojnega šolskega upravitelja v Ceza« njevcih, Leopolda Čulka, njegovi tovariši« sošolci: Ivan Glinšek, Valentin Kajnih, Mir« ko Kožuh, Jakob Preindl, Friderik Zinauer in Ivan Žolnir 150 Din. Kogelnik .Marko, šol« ski upravitelj v pok., Vuzenica, namestu venca na grob svojemu zetu Joško Golobu, šolskemu upravitelju v Vuzenici 200 Din Vsem darovalcem iskrena hvala! — V Mari« boru. 17. novembra 1930. — M. Kožuh, bla« gajnik.__
Stanovska organizacija UJU
Iz Doverjenistva UJU.
—pov. Delo in vloge poverjeništva. Na
predlog več okrajnih učiteljskih društev in prizadetih tovarišev samih je poverjeništvo poslalo izvršnemu odboru v Beograd vlogo, naj posreduje na pristojnih mestih za sko« rajšnjo rešitev prošenj onih tovarišev«kon« traktualcev, ki so jih vložili na temelju pri« znanja našega državljanstva za stalnost v dr« žavni službi. S tem bi postalo nekaj mest za kontraktualce praznih. Nekateri teh so že nameščeni, a ne dobe že več mesecev nobene plače, ker ni kredita. Izvršni odbor smo tudi naprosili, naj posreduje, da bi se hitreje re« sevale prošnje za priznanje položajne plače. Pripominjamo, da je v teh vprašanjih že po« sredovala deputacija poverjeništva, ko je bila oktobra v Beogradu. Informirani smo, da se na tem dela. '
Vabila:
Iz društev:
= /UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MURSKA SOBOTA bo imelo dne 22. novem« bra svoje zborovanje v poslopju državne osnovne šole.
= SLOVENJGRAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto dne 6. de« cembra 1930. ob 9. uri dopoldne v slovenjgra« ški osnovni šoli po sledečem dnevnem redu:
1.	Odobritev zapisnika zadnjega zborovanja.
2.	Dopisi. 3. Poročilo o seji širjega sosveta. 4. Predavanje »Otrok in šola« (referira tov. Gobec). 5. Raznoterosti.
= &MARSKO « ROGAŠKO UČITELJ» SKO DRUŠTVO bo zborovalo dne 6. de« cembra ob 10. uri v Rogaški Slatini. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi, 3. »Aktualna vprašanja in naše plače«, poroča tov. pover« jenik Skulj. 4. »Kako navadimo učence k sa« mostojnosti pri učenju«, poroča tov. Kukovs čeva. 5. Slučajnosti. Ker nas poseti tokrat tov. poverjenik, naj nihče ne izostane
Nove kniige.
—k Učbenik angleškega jezika. (Sestavil J.lM. — V Ljubljani, 1930. Založila Jugoslo» vanska knjigarna.)
Razdelitev snovi je sledeča: Glasoslovje (Splošno, Glasovi v zvezanem govoru. Pra« vopis, Ločila); Oblikoslovje (Člen, Samostal« nik, Sklanjatev, Pridevnik, Zaimek, Števnik, Glagol, Pomožni glagoli, Pomanjkljivi glago« U. Obrazec angleške spregatve^ Predlog, Pri« slov, Veznik, Medmet). Po tej slovniški snos vi, ki je kar moči pregledno in nazorno obde« lana — pri tem moramo omeniti praktično in točno transkripcijo izgovarjave — in ki učenca seznanja ne le z osnovnimi pojmi je« zika, velevažno, dasi malenkostno podrob« nost, vsebuje knjiga še posebno važno po« glavje: Ameriška angleščina (Splošne pri« pombe, Razlike v izgovarjavi, Razlike v pra« vopisu, Ameriški besedni zaklad, ki bo naj« bolj dobro došlo izseljencem v Ameriko, pa tudi vsakemu, kdor se z ljubeznijo zanima za ameriško slovstvo, ki je prepojeno z ame« rikanizmi.
Skrbno in s popolno transkripcijo izgo« varjave pod besedilom so sestavljene vaje, ki bodo učencu angleškega jezika dragocen pripomoček do hitrega in točnega 'znanja, zlasti ker so opremljene s popolnim slovarč« kom, ki obsega vse v vajah nahajajoče se angleške besede. Cena: vez. 62 Din, broš. 50 Din.
MALI OGLASI
Hali oglasi, ki služIjo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjSi
znesek Din 5-—.
18 Din likanje moške, damske oblek*.
Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja gande» robe priporoča: Wallet Express, Ljubljane
Stari trg 19
MM ORODJA kipite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
Ljubljana — Stari trg 9.
1 ABC + 1 abc = 40 p
samo za naročnike „Fromovih stavnic", ako žele dopolniti, oziroma izmenjati črke ročnih stavnic. Računalke z 20 kroglicami 2 Din
Založništvo p. Pesnica.
FOLTIli KAREL. LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 53
AVTOPREVOZNIŠTVO
se priporoča ob selitvah za prevažanje pohištva
RADIJSKA ODDAJNA POSTAJA LJUBLJANA
Pripravili smo za Vas tak
RADIO, kot si ga želite,
namreč visok v kvaliteti
in nizek v ceni.	Naša reklamna prodaja, ki traja od 10. novembra do
30. decembra 1930., obsega sledeče radijske sprejemne naprave:
400 300 200
100
D
etektorskih aparatov, kompletnih, z vsemi potrebščinami, ki so za
poslušanje potrebne, za naplačilo..........Din 80* —
ter petkratno mesečno plačilo po..........Din 45*—
I noeiektronskih aparatov, kompletnih, z elektronko, baterijami, antenskim materialom ter eno slušalko, za naplačilo .... Din 100"— ter osemkratno mesečno plačilo po.........Din 75*—
troelektronskih aparatov „Reinartz", kompletnih, z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, finim zvočnikom ter antenskim materialom, za naplačilo..........Din 240*—
ter desetkratno mesečno plačilo po.........Din 180*—
I tirielektronskih aparatov „Reinartz" z visokofrekvenčno elektronko, | z zamreženo anodo ter akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt, * izbornim angleškim zvočnikom Amplion AC 27 ter antenskim materialom, za naplačilo 380 Din ter dvanajstkratno mesečno plačilo po 280 Din.
Poslužite se ugodne prilike ter si naročite takoj Vaš aparat.
Radio Ljubljana
LJubljana
Miklošičeva c. S
Maribor
Aleksandrova 44

| Najboljše kupite!
a
a
3
Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, Sifone, jjlote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine samo
Josip Peteline, Ljubliana
C *
K C
C *
Kdor oglašuje ta napreduje!
2
S blizu Prešernovega spomenika, ob vodi
c
C C
e e i
c

I. POGAČNIK
B0H0R ČEVA ULICA 5 .TELEFON ŠT. 2059

VELETRGOVINA
F. König u
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.
Vaše potrebščine krijete najceneje v manufakturni trgovini
„PRI SOLNCU"
Glavni trg 9
E L JE
Prodaja tudi na obroke! Za obilen obisk
se priporoča
ALOJZ DROFENIK
Avgust Apola
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Luksuzni predmeti.
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478.
VSAK IN TUDI VI
štedite z denarjem, ako kupujete blago za svoja oblačila pri novo ustanovljeni tvrdki
A. ŽLENPER
LJUBLJANA MESTNI TRG 22
Velika zaloga moškega sukna in kam-garna, blaga za ženske plašče, pliš, svila, sifoni in kretoni, posteljne odeje in pregrinjala, perilni baržun barhent itd.
J)rf£>a/'aS
Oposzarfamo
na našo veliko izbiro zimskega blaga i'
A. & E. SKABERNfi
LJUBLJANA
Žima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
i
Mestni trg 26* Stritarjeva elita 3
★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRO it. li
DEŽNIKI
Na mulo. Na veliko. UttaMvlJeite lata ¡S3».
r«l»f»a it trn. 1.2"?, *
Olje proti prahu, pisalna	C ff^ B f	J^ HJ O I	Domači proizvodi: Laneno olje, firnež, od najbolj pre-
¡¡:,dKa; mp°c"eeb^nbee' Z • CEHTRflLfl K LJOBLJIlill ntUll-IMlIrlli LftSTII!K FRflHJO MEDIC •
bavlte ugodno pri firmi	TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKOV IN BARV ——M in olepšane suhe barve, steklarski klej, čopiče itd.
TO VAB WE LJUBLJANA - MEDVODE — DOMŽALE. PODBUZNICE IN SKLADIŠČA V MABIBOBU IN NOVEM SADU
LJUBLJANA * STRITARJEVA ULICA 5
HANUFAKTURNA IN KONFEKCIJSKA TRGOVINA
IVAN MASTNIM
CELJE, KRALJA PETRA CESTA 15.
Fini moške suknene obleke že za 340 Din Lepe suknene deške ibleks že za 135 Din
floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi.
••••••••••••••••••••
OBLEKE. PEltILO. POVBŠNIKE, KLOBUKE, j ČEVLJE, NOGAVICE, KBAVATE itd.
rnv
Z
ZIM/HA O B L H C S L A Na željo olajšana pIačUa!
IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllHlllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllN^
za dame m gospode
Lovske poske,
F. K. Kaiser, puškar ♦ Ljubljana, Kongresni trg 9
S Priporočamo »vrdke, k» in*ertrajo v našem glasilu!
nudi ugodno v veliki izbiri KONFEKCIJSKA MODNA TRGOVINA
JAKOB IAH s GLAVNI TRG 2. • •••••••••••••••••••••••••.••••.•••.••.•••••••••..••....»...♦..•••••.••...............t
v priznani elitni izbiri	£	fl^J | ^J
ter solidnih cenah IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH	§
kupujte pri tvrdki	LJUBLJANA |

¡B^iSlfBBBBBBBB^BBBBBSBSBBBBBBB
Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vteh vrst izdeluje v lastni tvomid in priporoča
Prodaja jih t» korist ^Učiteljskega domam t> Mariboru in „Učiteljskega doma" v Ljubljani
Daje tudi na obroke / Postrežba točna in sotidna
¡Nudimo veliko izbiro angleškega |in češkega blaga za gospode in dame. Krasna izbira ▼ zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. Velike preproge v plišu in linolej. Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih širjavah
iBBBBBSBBBBBBBBBBBBBBilBB
Število članov nad 18.000. — Izplačane podpore nad 1,700.000 Din
Ali ste že član „LJUDSKE SAMOPOMOČI" v Mariboru?
Ako ne, Vam hočemo v naslednjih vrstah na kratko pojasniti bistvo in vrline tega za vsakogar neprecenljivega društva.
1.	Kaj je »Ljudska samopomoč«? Ljudska samopomoč je do sedaj v Sloveniji največje podporno društvo za slučaj smrti in doživetja, ki ima v prvi vrsti namen pomagati v slučaju smrti člana preostalim iz največje bede in žalosti z denarno podporo, ki znaša od 1000 Din do največ 53.000 ozir. celo do 70.000 Din.
2.	Kdo se sprejme v »Ljudsko samopomoč«? Sprejme se vsaka zdrava oseba od 1. do 90. leta in sicer v eden ali več oddelkov, ki so označeni s črkami A, B, C, D, E, ki tvorijo prvo skupino, oddelki B/I, C/l, D/I tvorijo drugo skupino. Odd. A/II, B/II, C/II, D/11 tvorijo tretjo skupino.
V prvo in drugo skupino se sprejmejo vse zdrave osebe od 1. do 50. leta, v tretjo skupino vse zdrave »sebe od 51. do 90. leta.
Vsak oddelek je predviden za največ 2000 članov.
3.	Kolika je najvišja zavarovalna vsota? V odd. A ozir. A/11 po 1000 Din, v odd. B, B/I, B/Il po 2000 Din, v odd. C, C/I, C/II po 4000 Din, v odd. D, D/I, D/II po 10.000 Din in v odd. E 20.000 Din.
Ena in ista oseba pristopi lahko tudi v 2 ali več ozir. tudi v vse oddelke, ako ji to dovolijo starostne in denarne razmere, vendar samo enkrat v vsak posamezen oddelek.
4.	Ko'.iko se izplača? V oddelku A tolikokrat do 50 par, v odd. B tolikokrat po 1 Din, v odd. C tolikokrat po 2 Din, v odd. D tolikokrat po 5 Din in v odd. E tolikokrat po 10 Din, kolikor ima oddelek zavarovanca v slučaju smrti članov.
Za vse člane I. in II. skupine, to so oddelki A, B, C, D, E in B/I, C/l, D/I velja dvoletna karenčna (čakalna) doba, ki obstoji v tem, da izplača društvo po 6 mesečnem članstvu le četrtinsko, po 12 mesečnem članstvu polovično in šele po dvoletnem članstvu celo pripadajočo podporo.
Za vse člane III. skupine, to so oddelki A/II, B/II, C/II, D/II velja pa štiriletna karenčna (čakalna) doba, torej se izplača po umrlih v 1. letu ena osmina, v drugem letu ena četrtina, v 3. letu ena polovica, v 4. letu tri četrtine in po 4. letu cela pripadajoča podpora.
Pri prostovoljnem izstopu ozir. izključitvi zapadejo vsa plačila v prid društva.
5.	Kedaj se Izplača podpora? Takoj po smrti člana, ako je trajalo njegovo članstvo najmanje 6 mesecev. Ako umre član pred 6 meseci, zapadejo vsa plačila v prid društva. Samo v slučaju takojšnje smrti vsled nezgode se izplača pred 6 meseci umrlim enočetrtinska podpora pripadajočega oddelka.
Mladoletnim pristopivšim do 16. leta se Lplača v odd. A pripadajoča podpora do največ 1000 Din po dovršenosti 21. leta (ob polnoletnosti) na roko.
Članom I. in II. skupine se izplača po 25 letnem članstvu polovična podpora na roko, članom III. skupine pa že po 20. letnem članstvu; druga polovica se izplača v slučaju smrti upravičencem.
6.	Kaj imam plačati pri vstopu? Pri vstopu entratno vpisnino, ki se ravna po oddelku in starosti člana in znaša od 18 Din do največ 150 Din. Pozneje plača vsak član za vsakega umrlega člana v svojem oddelku takozvano posmrtnino, ki znaša v odd. A 50 par, v odd. B 1 Din, v odd. C 2 Din, v odd. D 5 Din in v odd. E 10 Din. Plačnik zamore biti tudi kakšna druga sorodna ali družinska oseba, toda nikdar popolnoma tuja.
7.	Kako dolgo se plačujejo posmrtnme? Posmrtnine se plačujejo samo 20 let, ozir. samo do roka poprejšnje smrti člana. Po 20. letih se preneha vsako plačevanje razen letnine in poslovnine, ki znaša sedaj letno 6 Din za vsak oddelek.
8.*	Kako postanem član Ljudske samopomoči? Zahtevajte brezplačno in brezobvezno pristopno izjavo, in sicer za osebe od 1. do 50. leta rdečo, za osebe od 51. do 90. leta belo tiskovino, katero verodostojno izpolnjeno vrnete z istočasnim nakazilom vpisne pristojbine. V dvomljivih primerih je še potrebno za odd. D in D/I zdravniško spričevalo, za odd. E pa je isto brezpogojno.
9.	Kolika je umrljivost v posameznih oddelkih? Ta je odvisna od dobrega zdravja, kakor tudi od števila članov v posameznem oddelku. Po dosedanjih izkušnjah znaša ista v oddelkih I. in II. skupine po 2 do 3 %r to je letno po 40 do 60 članov, v oddelkih III. skupine bo pa bržkone še enkrat večja, torej letno po 60 do 120 članov.
Obrnit
Ako želite Vašim sorodnikom ozir. najbližjim za slučaj smrti kakor tudi samemu sebi po 20 ozir. 25 letnem članstvu hitro in izdatno podporo, ne odlagajte s pristopom, ker ura smrti ni nikomur znana. Zahtevajte torej še danes ozir. prejkoslej pristopno izjavo ozir. potrebna pojasnila od podpornega društva:
„LJUDSKA SAMOPOMOČ" V MARIBORU.
Aleksandrova cesta 45. Telefon 2131.
S pristopom v »Ljudsko samopomoč« si pridobi vsakdo najboljšo srečko, ki prej ali slej sigurno zadene. ' Vsak družinski ud bi naj bii član »Ljudske samopomoči«, potem ne bo nikjer pomanjkanja! Krajevni in ugledni poverjeniki se sprejmejo za vsak kraj Slovenije proti nagradi.
^oini primeri zararcDatt;a z dvoletno tcarencno dobo, torej za osebe od do &C. leta
1.	14 letna zdrava oseba pristopi v odd. A za 1000 Din podpore; za to plača pri vstopu 18 Din vpisnine in za vsak smrtni ozir. doživetni primer po 50 par na posmrtninah. Ako umre ta oseba po 4 letih in šteje oddelek takrat 1600 članov, se izplača upravičencu (staršem) cela podpora, to je 1600 X 50 par = 800 Din. Ako doživi ta oseba 21. leto, se ji izplača tolikokrat po 50 par, kolikor šteje ta oddelek članov, največ 1000 Din.
2.	45 letna zdrava oseba pristopi v odd. B za 2000 Din podpore. Za to plača pri vstopu 40 Din vpisnine in za vsak smrtni slučaj po 1 Din posmrtni ne; ako umre ta oseba že po šestih mesecih in šteje oddelek takrat 1200 članov, se izplača upravičencem samo enočetrtinska podpora, to je 1200 X 1 = 1200 : 4 = 300 Din.
3.	30 letna zdrava oseba pristopi v odd. C za 4000 Din podporei Za to plača pri vstopu 29 Din vpisnine in za vsak smrtni slučaj po 2 Din na posmrtninah. Ako umre ta oseba v drugem letu in šteje oddelek takrat 1600 članov, se izplača upravičencu polovična podpora, torej 1600 X 2 == 3200 : 2 1600 Din.
4.	50 letna zdrava oseba pristopi v odd. D za 10.000 Din podpore; za to plača pri vstopu 61 Din vpisnine in za vsak smrtni slučaj po 5 Din na posmrtninah. Ako umre ta oseba po treh letih in šteje oddelek takrat 1800 članov, se izplača dedičem cela podpora, to je 1800 + 5 = 9000 Din.
5.	40 letna zdrava oseba pristopi v odd. E za 20.000 Din podpore; pri vstopu plača 100 Din vpisnine in pozneje za vsak smrti slučaj po 10 Din na posmrtninah; ako umre ta oseba že po enem letu in šteje oddelek takrat 600 članov, se izplača upravičencu polovična podpora, to je 600 X 10 = 6000 : 2 = 3000 Din.
6.	38 letna zdrava oseba pristopi v odd. B/I in C/I za 2000 + 4000 = 6000 Din podpore; za to plača 35 + 39 = 74 Din vpisnine in za vsak smrtni primer odd. B/I po 1 Din, za C/I po 2 Din na posmrtninah. Ako umre ta oseba po 10 letih in šteje takrat vsak oddelek po 2000 članov, se izplača dedičem 2000 X 1 = 2000 + 2000 X 2 = 4000, skupaj 6000 Din.
lazili primeri zararoran;a s štiriletno Garencno dobo, torel za osebe od SI. do QC. leta
7.	83 letna zdrava oseba pristopi v oddelek A/II za 1000 Din podpore; za to plača pri vstopu 40 Din vpisnine in za vsak smrtni slučaj po 50 par na posmrtninah. Ako umre ta oseba po š t i r i li letih in šteje oddelek takrat 2000 članov, se izplača upravičencem cela podpora, to je 2000 X 50 par = 1000 Din.
8.	75 letna zdrava oseba pristopi v oddelek B/II za 2000 Din podpore; za to plača pri vstopu 50 Din vpisnine in za vsak smrtni slučaj po 1 Din na posmrtninah. Ako umre ta oseba po treh letih in šteje oddelek takrat 2000 članov, se izplača upravičencu tričetrtinska podpora, to je 2000 X l = 2000 : tri četrtine = 1500 Din.
9.	68 letna zdrava oseba pristopi v oddelek C/11 za 4000 Din, za to plača pri vstopu 64 Din vpisnine in za vsak smrtni slučaj 2 Din na posmrtninah; ako umre ta oseba po dveh letih in šteje oddelek takrat 2000 članov, se izplača upravičencu polovična podpora, to je 2000 X 2 = 4000 : 2 = 2000 Din.
10.	59 letna zdrava oseba pristopi v oddelek D/11 za 10.000 Din podpore; za to plača pri vstopu 86 Din vpisnine in za vsak smrtni slučaj po 5 Din na posmrtninah. Ako umre ta oseba po enem letu in šteje oddelek takrat 1800 članov, se izplača upravičencu enočetrtinska podpora, torej 1800 X 5 = 9000 : 4 = 2250 Din.