Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Liredn'šlvo: Kopitarjeva ul. it. 6/111 Telefon it. 3487, Imet urban 34S7 Rokopisi se ne vračaio Posame»na Si. i BIb, mesečno, Ce sc spieienta list v upravi, naroč-nina 4 D-n, no doni in po oili dostavljen lisi 5 Vin. Celoletna naroč• I nina SO Din. polletna 25 D n, četrtletna 13 Vin. Inser ali po dogovoru L/prava. Kopitar teva um.a Si. o ll Po.ilnl čeh. tačun, Ciubljt na iS. 179 letejon štev. 25 49 Morilcu na sledu Ljubljana, 15. februarja. j Razburjenje na deželi radi strašnega ropa in j nezaslišanega umora župnika k- Franca Kušarja v Mengšu je vedno večje. Okolica Mengša, kjer so za umor zvedeli takoj, je bila prva v tem splošnem vznemirjenju, njej pa so sledili drugi kraji, ki so o podrobnostih tega umora zvedeli po časopisju. Zgražanje nad tem gnusnim zločinom, izvršenim nad 70 letnim sivolasim in častitljivim starčkom, je splošno in vsakdo izraža le željo, da bi oblasti morilca čimprej prijele, da ne bi ušel zasluženi kazni. Morilec, ki je tako hladnokrvno izvršil svoj strašen zločin, pa je zaradi zanj neugodnih in za preiskavo ugodnih okolnosti, zapustil toliko sledov, da je verjetno, da bo morilec slej ali prej padel pravici v pest, če med tem že ni padel. Možna so seveda tudi razočaranja. Vsekakor kaže, da je morilec že izvežban zločinec, zakaj rop in umor je izvršil zelo premišljeno in po načrtu. Tako se ni dotaknil niti kovanega denarja, ki bi ga mogel izdati, niti srebrne ure in zlate verižice na župniko-vih prsih, prav tako tudi ne raznih papirjev in je celo iz kuvert vzel vsebino, kuverte same pa pustil. Značilno je tudi. da je izginila župnikova oporoka, ki jo je moral previdni in z vsakim slučajem računajoči pokojnik napraviti že prej. Morda je prav ta oporoka govorila o tem, koliko je bilo denarja v župnikovi blagajni. Ako je bil ta morilec župnikov znanec, potem je morda oporoka vsebovala tudi kakšne neugodnosti zanj in je morilec iz tega razloga uničil oporoko, kar je bilo I prav lahko: vrgel jo je enostavno v zakurjeno peč. Morilec je pokojnega župnika umoril na skoraj sadističen način in z neko divjo jezo. Morda se mu je župnik kdaj poprej zameril, da mu je dal premale miloščine. Morilec je namreč sunil župnika dvakrat v vrat in mu ga prereza! v dveh navpičnih črtah do brade. Morilec je moral poznati razmere v župnišču. Tako je moral vedeti, da so v podstrešju prav dobra skrivališča, da je ključ ponoči v vežnih vratih. Vedel je, da sestre nikoli ne motijo svojega brata pri večernem delu in da sploh malokdaj pride kdo v večernih urah v župnišče. Tudi način, kako se je skril v župnikovo pisarno, je dovolj karakterističen za dejstvo, da je bil ves umor in rop do pičice natančno in hladno premišljen. Po dosedanjih okolnostih gre namreč samo za enega morilca, ki je tudi zapustil za sabo sledi v snegu. Te sledi govore tudi za to, da je morilec pač poznal okolico župnišča, ne pa tako natančno okolico Mengša. Vsekakor je moral biti morilec večkrat gost v Mengšu in še posebno nadležen gost v župnišču. Vendar pa ni bil domačin. Po natančnem zasliševanju raznih domačinov so oblasti dognale, da se je v petek proti večeru mudil v Mengšu neki sumljiv potepuh z dolenjskim narečjem. Druga sled za morilcem je bil suknjič, ki ga je onisal že včerajšnji »Slovenec«. Ta suknjič so orožniki poslali v Ljubljano in danes dopoldne je policija zaslišala trgovca Svetozarja Koserja, pri katerem je bil ta suknjič kupljen. Trgovec Koser je 'zpovedal, da je pri njem suknjič kupil neki srednje star moški f petek, dne 6. t. m., torej teden dni pred umorom. Trgovec ne ve imena kupca, ker je ta plačal z gotovim denarjem in takoj odšel iz trgovine. Suknjič je bil res nov, zakaj blago žepnih podlog je bilo še prav čisto in snažno. Res je, da je suknjič bil že malo obledel in da imajo n. pr. rokavi na spodnji strani čistejšo barvo kakor na zgornji. Pripomniti pa je, da je bilo to blago sicer trpežno, vendar pa slabše kvalitete in je bilo treba lastniku suknjiča samo enkrat iti po dežju ali snegu in je blago spremenilo svojo barvo. Kje je morilec po umoru prebil noč, ni znano. Možno je, da je hodil vso noč do Ljubljane in se tu vsedel na enega od jutranjih vlakov ter se odpeljal v nedoločeno smer ali pa je ostal v Ljubljani. Po opisu morilca, ki so ga podali razni Mengšani in pa trgovec Koser v Ljubljani, so oblasti osredotočile svoj sum na neko določeno osebo, ki ie bila pred kratkim izpuščena iz zapora. Ta mož se klati sedaj neznano kje, vendar je upati, da bo kmalu aretiran, ko dobe posamezne orožniške postaje na deželi njegov opis. Mož je znan zločinec, kateremu so do sedaj dokazali že nekaj zločinov in je pri oblasteh zelo slabo zapisan, vendar mu pa kakšnega umora do sedaj še niso dokazali. Ni izključeno. da je v svoji burni preteklosti tudi že izvršil katerega. Tega moža iščejo sedaj oblasti. Ce pa je on res morilec župnika Franca Kušarja, se bo to pokazalo šele tedaj, ko ga bodo prijeli. • Mengeš, 15. februarja. 'di se. da bo zverinski umor v mengeškem župnišču, katerega žrtev je postal preblagi go-*p»-il nad ž upnik Ku.šur in kateri je sprva zgledni nekam skrivnosten, kmatu pojasnjen. Verjel,mi jc, da bo ravno skrivnostni suknjič, ki so ga bili našli po umoru na podstrešju /.upnišča in katerega je morda vendarle pustil tamkaj pravi morilec in tat obenem, pokazal oblastem pravo sled za zločincem. Tudi krvava sled stopinj v snegu, ki so jo bili koj zjutraj po zločinu ugotovili na mengeškem polju, je važen dokaz, da jo je zločinec mahnil po storjenem strašnem dejanju proti Trzinu in potem še dalje po državni cesti ter da torej nikakor ni bij domačin. O tem zdaj ni več dvoma. V tej smeri so se gibala vsa poizvedovanja prvega dne. številne orožniške patrulje so odšle nu vse strani ter povsod spraševale ljudi o neznanem zločincu. Takoj so bile seveda obveščene vse orožniške posluje v Sloveniji in tudi policijska oblnstva v državi. Vsi Mengšani, p'i tudi druga javnost seveda / napetostjo in skrbjo pričakuje uspehov široko zasnovanih poizvedovalnih naporov, ki menila vsaj ne bodo zastonj. Danes se je tu že razširila vest, d« je zločinec prijet in sicer nekje v ljubljanskem predmestju. To žal ne odgovarja resnici, pn je izven dvoma, da vodi sled za zločincem po državni cesti proti Ljubljani. Odkod nu j bi bil zločinec doma, šc ni znano: (Kič pa se sum močno obrača na nekega /.nunega delomržneža \ bližnji ljubljanski okolici. listi mož. ki je po izjavah zanesljivih prič nosil podoben suknjič. ka.koršnegu so \ župnišču po zločinu našli, je odšel s takšnim suknjičem /.doma ravno na dnn zločina, to je \ petek. Mož se doslej še ni povrnil domov, tudi ljudem v soseščini ni nič več- znanega o njem. Tudi njegove žene niso mušli na stanovanju ter je bilo sploh vsako prizadevanje v tej smeri zaenkrat zastonj. Če je strašen sum opravičen, se mož brez dvoma nekje skriva ter bo seveda skušal pobegniti, lo se mu bo seveda le težko posrečilo, ker je njegov točen popis že znan vsem orožnikom v Sloveniji, ki zduj z budnim očesom /.ro in zasledit jejo vs.i-kega neznanega človeka, ki ga srečajo na cesti nli kje drugje. Preiskavo pa se nadaljuje tudi doma in v bližnji okolici. Tu so včeraj iu danes airetirali več oseb. toda v interesu preiskave ne moremo kuj več poročati o uspehu zasliševanj are-tirancev. Morite c pritei na Breziah? Danes je prišla v LSjubljano vest, da so orožniki na Brezjah prijeli davi nekega sumljivega moškega, ki se je izogibal obljudenih krajev iu se klatil okoli. Na njegovi obleki so se baje poznali še krvavi madeži. Mož odločno taji vsako zvezo z umorom v Mengšu. Preiskava proti temu areti-rancu pa se nadaljuje in skušajo orožniki predvsem dognati, odkod so ti madeži na obleki. Te vesli pa žal zaradi omejene telefonske slu/be z Gorenjsko nismo mogli kontrolirati in je še vprašanje, če se bo izkazala za resnično. Morila so orožniki res aretirali kakšnega sumljivca na Brezjah, veliko , vprašanje pa je, če je to pravi morilec iz Mengša. Snežni viharji in zameti Zagreb, 15. febr. >.. komaj je biki lišku pro-g« očiščena, je zudnji dni velikansko sneženo neurje zopet zakopalo železniško progo iz Zagrebu v Split. Močna in ostra burja je v. orkansko močjo nanesla grmade snega in zamedla posebno vso progo od Ogulina do Zrmanja. Železniško promet je |>ostnl ob II jionoči poipolnoma nemogoč. Zadnji vlak. ki je vozil iz Zagrebu proti jugu. se jc moral ustaviti v Zrmanju. Istotako je bil brzovlak iz Splita proti Zagrebu zadržan pri Zrmanju. Zagrebški brzovlak pa je prišel samo do Cerovca. šele. ko je motorni snežni plug očistil progo med Malovanom in Zrmanjo, so mogli brzo-vlaiki nadaljevati pot ter je prišel splitski brzovlak v Zagreb s 5 urno zamudo. Ker je sneg nadalje padal, se je mogel vršiti promet z brzovlaki samo iz Za-greba do Gračanice in od Splita do Knina. Sedaj jc vreme tako. da ni mogoče niti misliti na čiščenje proge. Progo Zagreb—Sušak so šele danes ^poldne ob 5 toliko očistili, da se je mogel zopet vzpostaviti promet, ki je bil žc snoči ustavljen. Isto poročajo tudi iz Bjclovara. Tudi v Zagrebu jc danes zapadlo mnogo snega. Ivanec, 15. febr. ž. V okolici Ivancu so padla velika,tiske mase s nega. Vso soboto in pozno v noč je vladalo sneženo neurje. Šele opolnoči je nekoliko |k>neluilo snežiti, vendar je ob 4 zjutraj ponovno pričelo / vso silo in sneži še vedno. Mod prebivalstvom vlad« velika bojazen, ker sc boje, da bi mogli biti odrezani od ostalega sveta. Vsi vlaki prihajajo z veliko zamudo. O avtobusnem prometu sploh ni govora. Kmetje se boje za živino, ker nimajo krme. Snoči so opazovali bliskanje ter neka- teri tolmačijo ta pojav kot predznvk neobičajnih vremenskih nciprilik. Split, 15. febr. ž. Ko je pred dvomi dnevi zapihal jug, so tipuji. da bo zopet omogočen redili promet na železnicah. Vendar jki je snoči zapihul močan sever, ki je nanese I velikanske množice snega ter pokril v zaledju vse gore. Z gorsikiini vasmi jc promet ustavljen. Brzovlak, ki je odpotoval iz Splita, se je moral snoči ustaviti v Kninu. Split, 15. febr. ž. Katkor vsako leto. so hoteli tudi danes veseli Spličami na svečan način pokopati pusta. Vendar pa rudi nevihte na morju jim pust ni pravočasno dospel. Belgrad, 15. febr. 1. Zadnje dni divja nad presto I i co strahovita košava, ki jc snoči postala skoraj usodepolna češkoslovaškim vlačilcem, ki so zasidrani na Donavi. Vlačilci, ki so bili precej daleč od obale, so bili določeni, do naslednjega dne odpotujejo na sever. Okoli II fvo-noči jih jc pu zajela nevihta ter nekatere vrgla na breg. Na vlačilcih je bila zbrana tudi že posadka ter so bili ljudje v smrtni nevarnosti. Kadi goste megle jim od obrežja niso iiiotIi priti nu pomoč. Košava je vrgla nekatere vlačilce na pescik, vendar pa ni prišlo do večjih poškodb. Kokuivu jc divjala danes tudi |x> belgraj-•ikili ulicah ter nanesla mestoma cele grmade peska in snega. Belgrad, 15. februarja. I. V generalni direkciji državnih železnic sc jc vršila 12. t. m. pod predsedstvom generalnega direktorja Ir. Dimitrije Srebmvičn konferenca vseli ravnateljev ter načelnikov generalne direkcije, n« kateri so pretresali vprašanja, ki sc tičejo prometa n« vseli železniških progah kraljevine Jugoslavije. Luč, hi ne gori Berlin. 15. februarja, s. Nemški kemiki se že dolgo bavijo z vprašanjem, kako bi se konstruirale električne žarnice, ki bi dajale tako zvano mrzlo luč, kakor jo že danes da jejo sveteče se reklamne cevi, ki so že povsod po izložbenih oknih v obratu. Dosedanje električne žarnice intajo namreč to slabo stran, da celo najboljše i/med njih izprenvinjajo iz električne energije v svetlobo samo 6%. Ostalih 94% gre v izgubo v obliki žarkov, ki dajejo vročino. Seveda je električna žarnica ogromen napredek napram sveči, ki je izpreminjala v svetlobo samo pol pro mille gorečih snovi, ali pa napram plinski razsvetljavi, ki izpreininja v luč samo 1 pro ndlle uporabljene energije. Znanost pa ve, da n. pr. kresnice in svetlikajoče se ntitlte vso energijo v to uporabljenih snovi, ki jih producirajo iz hrane same. izpremenijo v luč. Seveda nihče ne ve, da luč kresnice ne peče, to se pravi, da ne izžareva nobenih toplotnih žarkov, ampak izključno svetlobne. Kakor rečeno, se je dandanašnji že posrečilo proizvajati luč. ki sveti, a ne gori. Rabijo se te luči v reklami. Zdaj pa se ba- vijo profesorji, ki so zaposleni v Os ramo ve,m koncernu, ki proizvaja znane električne žar- : niče firme Osram, z žarnico, ki bi uporabljala 80% energije za svetlobo, bi torej bila ludi skoro popolnoma mrzla. Te žarnice so napolnjene z nekim jako redkim plinom, ki se imenuje Kryplb n. Po nekem procesu se v tako napolnjeni žarnici razvijejo pare natrija. V to zmes plina in par se pošljejo elektroni. Ti elektroni se na atomih Kryptiona, ki so primeroma težki, elastično sem in tja odbijajo in na ta način dobijo tako hitrost, da, gibajoč se v natrijevih. parah, žarnico razsvet- i lijo z rumeno lučjo, kakor je značilna za | natrij. Za enkrat so seveda te žarnice šc jnko ' majhne in zelo drage, tako da bo trajalo še precej časa. preden se bodo mogle izdelovati rentabilne in uporabne žarnice._ Družba JURIJA" Frem°8 Duna.ska cesta št. 46 Drva Telelc 2820 Koks Ameriški državni tajnik Mellon, ki je odredi) zaporo proti uvozu ruskega lesa. Proslava obletnice papeževega kronanja v Belgradu liclerad, 15. febr. I. Danes se je vršila v pre-atolici svečana proslava devetlelnice kronanja papeža Pija XI. |lo|M>ldne se je vršila v cerkvi Kristusa Kralju v Kronski ulici pontilikahui sv. maša, ki jo je opravil belgrajski nadškof o. K dič ob asistenci celokupne belgrajske duhovščine. Navzoč je bil tudi papežev nuncij 1111 našem dvoru Hermene-gililo Pellegrim tli s svojim tajnikom m.-gr. Pacci-uljem. Dalje so bili prisotni avslr ki poslanik na našem dvoru, minister Pleinert, odlični zaslopuiki oblasti in katoliških Iruštcv. Me,I mašo je prepeval cerkveni zbor pod vodstvom g. M- ,iuca \Vagner-jevo »Jubik.te Deum . Na lškof Itodič pa je imel med mašo kratek nagovor, v katerem je orisal p«>-inen današnji slavnostne proslave. Popoldni se je vršila v dvorani Zavoda sv Jožefa slavnostna akademija, ki so ji prisostvovali belgrajski nuncij insgr. Pelegrinelti in njegov taj nik belgrajski nadškof Itodič, župnik msgr. dr. VVagner in mnoge druge odlične osebnosti. Dr. \Va-gner je na akademiji imel zanos- n govor, v katerem je iKiudarjnl dogmo papeževega primata. Nj, Vež. ha a jica lakno obolela Belgrad, 15. februarja. AA Poročajo iz Bukarešte, da je Nj. Vel. kraljica Marija, ki se mudi v poselili pri svoji materi, pred dvema dnevoma lahno obolela na osepnirah. Bolezen poteka normalno in ni nikake bojazni za kakršnekoli komplikacijo. Samoumor mehanika Poropada Skočil jo s tretjega nadstropja. Zagreb, 15. febr. AA. V noči od sobote nn nedeljo ob 2.20 je Josip Poropad, clektromehnnik, ' ki je bil nedavno aretiran v zvezi z atentati s peklenskimi stroji v Zagrebu in ki se je nahajal v policijskem zaporu ter je s svojimi izpovedbami dosti pripomogel k pravilu 'inu razvoju preiskave, prosil Janka Mnrlinoviča, stražnika, naj ga spremi na stranišče. Toda komaj so biln vrata odprla, je skočil na okno in se vrgel s tretjega nadstropja na dvorišče, kjer je obležal ua mestu mrtev. Zdravniška komisija, ki so jo takoj poklicali, je mogla ugotoviti samo smrt. Policija je takoj zahtevala sodno komisijo. Uho i v Bel gradu Belgrad, 15. febr. /. Danes zjutraj je prišlo v kavarni Novi Sad« \ llieevi ulici do strahovitega krvoprelilja. Ko je \ zgodnjih jutranjih urah kavarnah Stojkovie opozoril družbo, dn mora zapreti lokat, ga je neki surOvež nu padci in mu bliskoma porinil nož v prša. Stojkovie se je mrtev zgrudil na tla. Ubijalec je liil aretiran in jc izjavil, da se je hotel samo šaliti. ProtilVmski nemiri v Ber^nu Berlin. 15. febr. AA. Ko so danes predvajali zgodovinski film Friderik Veliki je prišlo dn velikih nemirov. Omenjeni film so predstavljali več tednov popolnoma nemoteno v največjem kinu prestolnice. Ko pa so ga hoteli predvajati v predmestjih, kjer so radikalne stranke zelo močne, so nastale pri predstavah velike demonstracije, češ da je film monarhisličen in protipaclfistifen. Nocoj se jc zbralo pred kinom nad 1(1 tisoč ljudi, ki s, peli mednarodno himno in kričali dol z vsem' kralji«. Policija je končno demonstrante razpršile in jih nekaj aretiralu. Pariz, 15. tebr. AA. Senator Paul Fleury ji umrl. Star je bil 91 let. Pred nekaj tedni je po parlamentarnem običaju otvoril novo zasedanje francoskega senata. Boj za petrolej Kaka ;e kralS Fejsal nameraval pre variti Irancoske petrolejke lastnike Turčija o francoskih načrtih na Vzhodu Pari/. 15 febr. s. V lukiijšnjem držav nem zboru si vrši že vič dni zelo napeta debata o petroleju. Znamo je. da je Irunco ka vlada polom posebne pu,.ro:lbe z Anglijo leta 1917 in pozneje dne 17. maja t1'-'t dobila pravico ua 25 odstotkov petroleja v takoimenovancin mesni-skein ozemlju, la svoj delež jc francoska vlada odstopila nalašč v to s\rlio ustanovljeni petro-lejski družbi, ki naj francoski delež iz mosul-skih vrelcev izvaža, rufinim in poleni razprodaja po I ranciji. Da bi izločila vsako inozemsko konkurenco, ki jc zrlo močna in prihaja oil struni dveh najmočnejših petrolej ski K trii-stov na svetu, je Francija potom zakona naložila vsem petrolej kini družbam, ki hočejo predajati nafto, bencin, petrolej in druge izlet ke petrolc.jske industrije, dn iii.»rajo 25 oil-stotkov svojih potrebščin kriti iz /alog francoske družbe. To jc vse lepo in prav iu to se na oapirju zelo lopo bere. To-.lu glavna las niča mosulskcgn petrolej« snloh noče potegnili nobenega litra iz bogatih vrelcev v kraljestvu kralja Fejsala. Nadalje ležijo ti vrelci globoko v hribovju Mezopotamijo in potrebno bo. da se | zgradijo velikanski olje vodi preko puslin in pu"čav do kakega pristanišča, kjer bi sc drage. eno olje moglo zajeti in prepeljali v rafinerije. Kralj Fcjsal je pa mnenja, da bi rud takoj v/ivil davke, s katerimi je nameraval obdavčiti vsak liter i/črpanega olja. Zato je nenadoma ponudil svoj petrolej drugi družbi z ii:-gom. naj pelrolej črpa, prejšnjim lastnicami pn nazii Miil. dn ne more več priznati n jihove lastninska pravice, češ. da oni lenarijo in tki ne mara v svojem kraljestvu petrolejskih družb, ki nc delujejo. 'lako sc je pripetilo, da so francoske petrolej-ke družbe, ustanovljene baš radi mosuiskega petroleju, oliv isele v zraku, ker jim je kralj Fcjsal oJčurnl polje, katero so nameravali obdelovati. \ parlamentu velika po-huna. Pod inci drug drugemu očitajo nepoštenost, vladi zanikrnost, Fejsahi goljufive namene. lavno mnenje z veliko pozornostjo zasleduje parlamentarno lebilo. l-i Ik> v rglo značilno luč nu zakulisjc svetovne palitike. kjer igrajo prvo vlogo pel roloiski tnisti. Istunihiil. 15. icliru.ir ja. s. V ja v nosii se govori »i i u rš'ko-11 j nei -Ui nnpelosii. ki so j(, p.,. vzrocili vpotli tolp nu tnf-ko ozemlje čez sirsko mi jo. turška poročila iz Mardinu usotav- | Ijajo, tla.so tolpe dobile svoje orožje pri francoski mandatnimi upravi. V podrobnostih pa j navajajo Turki za primer, ko so Francozi oborožili pleme '\nese, ki je kratkim vdrlo na iur->ko ozemlje v vijaielu IJrlo, /nueilno zu gotova razpoloženja so tudi vesti, ki izvirajo baje iz s-ir4.lh političnih krogov in ki govore o dozdevnih agresivnih francoskih načrtih prtvii 1 Turčiji in sovjetski Rusiji. Iz tega bi se dal sklepati vir t"li vesti, na pudingi katerih naj bi J služila .Sirija kot izhodišče pohoda francoskih -il v bližnjem Vzhodu. Za vojaško reorguniza-eij.t Sirije — saj tako govori: — se bo v krut-ki• ni uporabilo posojilo 500 milijonov frankov, ki je oficijelno določeno zu 'gospodarski razvoj Sirije. Tudi nove francoske grožnje želcz-iiit v Siriji in napeljava cevovodov, ki odvajajo nn zoootainsko nafto v mesto TripolK služi baje v glavnem le vojaškim namenom. V mestu Trijiolisn s,- namreč preskrbujeta francosku moi norica in motorizirana armada s potrebnim eorivom. Hindenburg o Viiiemovem begu Berlin. 15. j. Beg bivšega nemškega cesarja Viljema na Holandsko je po prevratu izzval že več sporov in zadnje dni se je v la spor vmešal sam predsednik nemške republike Hindenburg. ki je v listu Kreuzzcituug napisal čalnek o teui. kako je prišlo 'io Viljemovega bega. Hindenburga so do lega koraka privedle razne časopisne vesli o jiredavanju upokojenega majorja Ankcrju. ki je med drugim trdil, da se je leta 1922. v Uunovru ra.Z'jovar.ial s Hindenburgoni, ki da nm je izjavil, da je Viljem odpotoval iz, Nemčije brez njegove v Inr-ti. tako da on (Hindenburg) ni odgovore zu la beg, čeprav jepozneje prostovoljno prrvz?l nase prece.i:en tlel odgovornosti. Sedaj pa je nemški predsednik objavil v Kreuzzeilung. popravek, v kater in trdi, da je z Ankerjem v resnici govoril, ker jc Anker sin njegovega prijatelja, loda reprodukcija njegove izjave je netočna. Izjava predsednika Hindenburga končuje z besedami: ••■Ponavljani, tla je odlok Njegovega Veličanstva cesarja padel ne saino z mojo vednostjo, nego direktno nu moj nasvet in nasvet drugih gospodov. Vsaka druga trditev je netočna. - V leni zgodovinsko zanimivem demuntiju opozarja Hindenburg ludi na staro izjavo, ki je bila objavljena v istem listu 27. julija 1919 in katero so podpisali državni tajnik von Hintz in generali Hindenburg, von Plessen in con Schullenbcrg. Kakor pravi - 'Ali se je morda Vidi kaj pripetilo? Morda njenim staršem? So nastale kakšne težave? Povej, sicer ti ne morem pomagati k Peter je vzdihuil. »Strašno težko mi jc povedati l< je naposbd začil. »Nič posebnega se prav za prav nI pripetilo. Rad imam Vido kakor preje, ujeni starši so ljubezuivi napram meni, o gmotnih zadevah ni govora — in vendar, čimbolj se približuje dan poroke, tembolj zmešana so moja čuvstva. Takole se mi pojavi misel, da po poroki ne bom tako rekoč več prost mož, kakor sem bil do sedaj... Noč in dan me že nekaj dni sem pretresa vprašanje, ali bo Vida ostala taka, kakor je. sedaj.« »Odkod pa imaš vendar take čudne misli?« »Ker Vide že nekaj dni nisem videl. Odpeljala se je namreč k teti v Lille. In sedaj me roz'eda čuvstvo osamelosti. Srečen bi bil, če bi mogel slišati saj nien eias.« •»Temu se pa že da od pomoči.-- sem menil. V gradu njene tete imajo gotovo telefon .. Peter je zasiial veselja: »Da mi ni to že prej padlo v glavo! Takoj bom klical njene staiše, naj mi dado telefonsko številko. Ročno jc pograbil telefonsko slušalko na moji pisalni mizi in se zvezal s stanovanjem svojega bodočega tasta. •-Preneumno! Zasedeno! je jezno zagodrnjal. Vendar je obdržal slušalko še naprej na ušesu in ko sem mu namignil, naj .io vendar obesi nazai. je energično zamahnil z. roko. Njegov obraz pa je naenkrat dobil napete poteze. Nisem ga liot"l motiti. Naenkrat po ie začel veselo mežikati z očmi in ves obraz se mu ie razlezel v smeh. Pomigal mi jc in naravnal slušalko tako, da sva lahko oba poslušala. Moja bodeča tašča je pri telefonu, mi je Se-petnil .Zanimivo Je poslušati... neki svoji prijateljici so pritožuje čez svojega moža ...« Pritisnil sem mrzlo škoUko na uho in znčul iz velike daljave tožeč glas: »Ah, draga, ne morete si predstavi biti, kako strašen človek Je moj mož! Tiran. egoističen, vedno slabe volje! Nič. več. ga ne morem prenašati! Na'žalostne;še pri vsem pa ie to, da Je moja hči prav taka. kakor on. Že sedaj, ko je stara komaj 18 let, ima že čisto njegov značaj, njegov egoizem, lakomnost, skratka vse njegove slabe lastnosti. Mojih lepih čednosti pa nobene.«' Z jezno kretnjo jc Peter odložil slušalko. Smejal se ni več, nego je besno siknil: '.»Dovolj imani tega klepetanja!« Nekaj časa sva sedela molče. Naposled pa je Peter prekinil tišino z jeznim glasom: »Nezaslišano! Kaj takega! Da si drzne imenovati Vido lakomnn in egoistično ln govoriti o njenem slabem značaju! Vida je angel!« lil mahoma je zagrabi) zopet zu slušalko: Ampak ženski bom pa vseeno povedal svoje mnenje! Preden sem mogel poseči vmes. se Je že zvezal. Vendar je imel JOpftt smolo. Zasedeno! Zopet je naravnal slušulo tako, da sva lahko oba poslušala. To pot je bilo slišati žalosten moški glas, poln obupa... , >Ne. prijatelj, nisem odpotoval Le zaklenil sem se v svojo sobo, ker ne maram videli nobenega človeka Veriemi mi, tega živlien.ia ne morem več prenašati. Moja žena hoče samo luksus in luksus m se pri tem niti malo ne meni za moj žep. In če pridem domov, prepir in razburljivi prizori. Najstrašnejše pa je, da ie moja hčerka do lasu podobna svoji materi. Skoraj mi je žal za ubogega Petra, ki si domišljuje, tla si bo z njo ustvaril svo o srečo. Prepričan sem, du bo že v enem letu tako nesrečen, kakor sem sedaj jaz. Toda, kaj naj storim? Kot oče dekleta, katero ljubi, mu vendar ne moreni povedali resnice!« Tu se .ie zveza nenadoma prekinila. Peter je odložil slušalo in so sesedel na stol. Glava mu io zdrknila na prsi. Nekaj časa je nemo buljil v tla. Naposled sem prekinil mučno tišino: >Tvoj bodeči tast in tašča bi si pač lahko izbrala kako drugo sredstvo za pogrevanje družinskih razmer, ne pa ravno telefona« Toda Peter me očividno ni poslušal. Nenadoma je dvignil glavo in tiho spregovoril: :»Ni to strašno? Ona joka, on se jezi. Oba sta nesrečna, obo mislita, da ie pravica na nitmi strani in vendar sta se nekoč oba vroče 1'ubila Bil je to zakon iz ljubezni Andrej, razumeš? Zukon iz ljubezni! Moj Bog, kaj bo z Vido in z menoj, ki se tudi poročiva iz ljubezni? Ali ho taka na.iimi bodočnost? Vidiš, Andrej, kako sem imel pruv, ko sem ti pravil o svojih zlih slutnjah!« »Čuj, Peter sem ga tolažil, »verjemi mi: nemogoče je, da bi imela oba prav. Eden izmed njiju laže prav gotovo. Ti ne moreš prav ničn.sar drugega storiti, kakor to, kar bi storil, če bi bila midva skupaj v strelskem jarku in čakala na povePe za napad: Zaupaj v svo.io srečo in poskusi vse! V vsakem slučaju pa poslušaj In spolnmj tale moj nasvet: No prisluškuj več nobeueuiu tujemu pogovoru-.« poljedelcem Washington, 15. februarja. A A. Zakonski načrt o podpori ameriškim prljedelcem, zlasti farmarjem, ki so trpeli od suše, vsebuje med drugim odredbe, s koirpromisnim sklepom, doseženim med predsednikom ameriških Združenih držav, Hoovrom in senatom, je bil kakor je bilo že poročauo sprejet v senatu, kjer je zanj glasovala velP a večina senatorjev. Ta zakonski načrt dokča vsoto 90 milij nov dolarjev kot skupni izdatek državne blagajne na račun podpor prizadetim farmarjem. Načrt pride v kratkem tudi pred parlament. Angleška polici"a vse na'de London, 15. februarja, s. Kakor znano, je angleška polici ia v kriminalističnem oziru na višku. Ni ga še tako rafiniranega zločina, ki ga ne bi prej ali slej odkrila — da ne govorimo o navadnih umorih, tatvinah, ropih in podobno, kjer ne bi no« licija storilca navadno že ist"ga dne prijela. Kot primer izredne soretnosti londonske policije se navaja te dni sledeči slučaj: V neki čainici v Londonu je neka dama zapazila, da ji je bil padel iz ročne torbice bankovec za 50 luntov 'približno 14.000 Din). Ker se skoro v vseh lokalih v Londonu nahaia'"o agenti kriminalne policije, je tudi v tej čainici bil eden, ki je bil zapazil, da je gospod, ki je sedel blizu dame, pobral neki papir s tal. Agent, ki je zapazil, da dama nekaj išče. se ji je lakoj stavil na razpolago in odšel za gospodom, ki je bil lokal že zapustil. Gosnod je sicer priznal, da ima on bankovec za 50 funtov, t se je pa kregal, češ, kako mi morete dokazati, da je ta bankovec last dame. Toda kriminalni agent je takoj opazil, da bankovec, ki ga je moral gospod pokazati, diši po isl"in parfumu, po katerem so dišale vse ostale stvari, ki jih je im»la dama v svoji torbici. Nenošleni noiditelj je moral na pate I cijo, kjer je svoje dejanje končno priznal. Mariborska kronika Maribor, 15. februarju. RazgunravalH se jo včeraj in danes v rane ure zabaveželjna in v predputtnih podvigih prekipevajoča muriborčad: Union, Narodni dom, Kazina in kar je še manj ali več znanih lokalčkov v mariborski globeli. Zimskega snežnega blagra brez konca in kraja; naletavalo jo ludi danes še vnaprej na treljo predpepelntčno nedeljo. Menda je med Mariborčani malokdo, ki bi vedel jiove-dati. kdaj bo vso lo skopnelo. So pn, ki vedo pojasniti, Ja je v noči na nedeljo skpenež-Ijive' vrste, drugi na >puf . tretji pa so precej verzirani v umetniji izčrpavanja predujmov. Pa pravijo strokovnjaki, da vendar ni bilo letos razmetavanja iu predkunievalskega razkošja kakor v preteklih letih. V mariborsko gospodarstvo si; vse-bolj zajeda težka kriza ... Dilcarji, ali kakor jim že pravijo, pn so si našli predpuslne utehe na drugačnem udejstvo-valnem torišču. Tudi danes se .j« obdravska prestolica z bližnjimi grički spremenila v eno samo veliko sankal išče in smučišče. Zunaj pri Treh ribnikih se je vršil« celo skupinska tekma SPI), o kateri poročamo na drugem mestu. V notranjosti mesta je avtobusni promel funkcioniral normalno, dočim se je na selniški, šmarlinski in drugih okoPSkih progah vršila dane« poizkušnja in je upati, da bo na vseh okoliških progah mestnega avtobusnega prometa z jutrišnjim dnem vzpostavljen redni promet. Pač pn je danes pričel voziti mestni avtobus na celjski progi. Z manjšuni zamudami so prihajali ludi danes nekateri vlaki, ilneti mi koroški progi. Svoj dan so imeli danes tudi mariborski lovci. Zbralo se je danes pri Orlu lovcev kakor menda že dolgo ne. Prispeli so na občni zbor mariborskega lovskega društvu zastopniki lovskih edinic tudi iz drugih krajev bližnje in daljnejšo mariborske okolice. Razveseljive so bile številke, ki so se navajale ob današnjem polaganju računov za preteklo poslovno dobo. Ob otvoritvi občnega zbora je zasluženi predsednik ravnatelj Pogačnik s toplo otvoritveno besedo pozdravil na-vroče lovce, nakar so se vrstila izčrpna in temeljita poročila društvenih funkcionarjev. Poročali so predsednik Pogačnik, lajnik Bchatip. Košir namesto blagajnika in Vidmar zu pregledovalee računov, dimov šteje mariborska podružnica 650. Pretekla sezona je bila ena nai-nlodoncsnejšili v poprevratni dobi. Pri volitvah se |e odbor spopotnil tako, da pridejo vanj dr. Robič, dr. Kovačec, Leban. Vlasič in Wregg. Občnemu tboru sta prisostvovala ludi oba okrajna načelnika dr. lpavic iu dr. Hacin ter celokupna gozdarska šola z gozdarskim referentom Vodopiveem. Z občnega zboru so je [Hislula vdanostmi brzojavka Nj. Vel. kralju, pozdravna brzojavka pa predsedniku generalu Zivkoviču in ministru inž. D. Sernecu. Popoldne ob 17 pa so se zbrali v Matičnih prostorih udeleženci Matične turneje v Belgrad k čajanki, katere so se udeležili tudi slasši udeležencev v lejjem številu. Vse navzoče je pozdravil kot domačin matični ravnatelj dr. TominSek. ki je v svojih izvajanjih naglašal pomen nedavne turneje zn kulturno zbliževanje in medsebojno .»-poznavanje. Sestanek mladih matičarjev je potekel v znameniti velikega navdušenja mladine za vzvišena stremljenja na polju glasbene kulture. Homatije na Španskem Kralj naj zapusti deželo - Ostri glasovi francoskih listov - Pred sestavo koncentracijske vlade - Veliki nemiri po vsej državi Madrid, 15. lebruarja. AA. Grol Ronvnnones je dal izjavo novinarjem, v kateri pravi, da bi se nova španska vlada morala sestaviti v duhu meščanske sloge. Po njegovem bi bilo najbolje, da stopi na čelo take vlade nepolitična osebnost. Sanchez de Guerra, ki je bil pri kralju, je po povratku od njega izjavil, da je govoril s kraljem v svojem imenu in ne kot zastopnik kake politične skupine, torej samo kot zasebnik. To izjavo je dal Guerra takoj, ko se je vrnil iz dvora. Madrid, 15. februarja. AA. Vojvoda Alba, ki se mudi v Parizu, je brzojavil kralju Alfonzu, da bo podpiral vlado, ki bo sklicala ustavodajno skupščino. On misli, da bi bila Guerra, Moladiguez in Alvarez najbolj poklicana za sestavo lake vlade, v kalero pa on, vojvoda Alba, ne bi stopil. Madrid, 15. lebruarja. AA. Politična posvetovanja so pokazala, da sta možni dve rešitvi krize. Prva bi bila v tem, da se sestavi vlada širše koncentracije, v katero 'bi 'stopili zastopniki strank Maura, Romanones, Ugadal, Garcia, Prieto in Gambo Po drugi resoluciji pa bi vladi predsedoval Sanchez de Guerra, v njej pa bi bili pred vsem vsi tisti, ki so zadnje čase zahtevali sklicanje parlamenta. V tako vlado bi stopili tudi republikanci in socialisti. Pariz, 14. lebr. kk. Pariški listi zelo resno presojajo položaj v Španiji. Predvsem dvomijo o tem, ali ni krona že prepozno odločila, da se vrne k parlamentarnim metodam za sestavo vlade. Matin piše, da kljub spretnemu delovanju kralja ostane popolnoma nerešeno težko vprašanje revizije in spremembe ustave. Kralj je to vprašanje spravil pred široko javnost, sedaj pa gre za to, katera smer bo zmagala. Levičarski listi že računajo s Mednarodni poljedelski institut Ženeva, 15. februarja. A A. Posebna delegacija, ki ji je finančni odbor Društva narodov poveril nalogo, naj izdela načrt o organizaciji mednarodnega poljedelskega instituta, je snoči sklenil .-.voje prvo redno zasedanje. Po končanem proučevanju vprašanja je delegacija finančnega odbora sprejela sklep, v katerem pravi, da obstoji načelna možnost ustanovitve mednarodnega poljedelskega instituta in da je treba stremeti po tem, da se ta institut ustanovi kot posredujoče telo med poljedelskimi državami centralne in vzhodne Evrope in tržišči v drugih državah. V načrtu statuta tega instituta je predvidena osnovna glavnica 5 milijonov dolarjev in prav toliko rezerv, vendar bi se ta osnovni kapital instituta zvišal skupno z rezervami ua 50 milijonov dolarjev v zlatu. Svet Društva narodov bo poklican imenovati predsednika instituta in mu določiti njegov sedež, ki bo v Ženevi. Pri organizaciji instituta pa sc je že pojavila težkoča, ker one države, ki jim je posebno potreben kredit za podpore kmetijstvu, ne razpolagajo s popolnoma urejenim katastrom iu nimajo še izdelanega sistema registriranja zemljišč kakor tudi nc zadostnih hipotek.nrnih jamstev. Rusko zlato v Nemčijo Te dni je dospelo tretja pošiljka Riga, 15. febr. j. 'le dni se jc izvršil prevoz tretje pošiljke sovjetskega zlata v Nemčijo. Ne.jvečju je bila prva pošiljka, ki je vsebovalo 1)6 zabojev, druga 115 in tretja 100 zabojev. Radi tega, ker so se v riških in drugih inozemskih časopisih pojavile vesti o tajnem preva-žanju sovjetskega zlata v Nemčijo, je sovjetska vlada storila potrobne korake, d« se prevoz tretje pošiljke izvrši v čim večji tajnosti. Prvi dve pošiljki zlata sita bili preipeljuuii v posebnem vagonu, ki je bil pripet brzovlaiku Riga—Moskva. Tretjo pošiljko pa so prejjeljali najipreje na la.ti-ko mejo in «o nato vagon s pošiljko priklopili navadnemu osebnemu vla- Ženitev vojakov v Roman'ji Bukarešta, 15. febr. i. Romunski vojni minister je v senatu vložil predlog o spremembi zakona o ženitvi častnikov in vojakov. Po tem novem zakonskem osnutku se morejo mladi častniki poročiti le, če nevestina dota vrže na leto 40.000 lejev dohodkov. Če poreči častnik hčer drugega častnika, mora znašati dohodek dole 25.000 lejev. Ako pa je častnik sam premožen in dosežejo njegovi dohodki zahtevano vsoto, pa lahko poroči tudi dekle brez dote. Navadni vojaki, ki ostanejo po odsluženem roku v armadi. ;:e morejo poročiti le, če znaša dohodek nevestine dote tiOOO lejev ua leto. Re dovi v aktivni službi se morejo po novem zakonskem osnutku poročiti le na pismeno dovoljenje komandantu polka ali načelnika dotičnega oddelka. Izgub j ni si« V neki jetnišnici v bližini Chicaga sedi neki mladostni morilec. Pred nekaj meseci je skupno s svojim tovarišem umoril iu oropal nekega bankirju. Zaradi lega je bil obsojen na smrt. Kot svoje ime je navedel policiji izmišljeno ime Charles Roceo in se policiji ni posrečilo, da bi kuj natančnejšega po-jzvedeln ie ugotovila o njegovem poreklu. Kmnlu po njegovi obsodbi pa je neki n ju jurski list objavil n r^ovo sliko. Izvod tega tista pa je slučajno prišel v roke nekega moža. ki živi kot pošten meščan v krsMi Sutfern \ državi Ne\vyork. I a je ogledoval shko in je naposled spoznal v njej svojega lastnega t. - • u t ki je pred teti izginil In ni o njem od tedni n č ■ ar vi č slišal. Obrnil se je nn krajevno policijo iu ta se je zvezala s čiknško. nakar so mladega zločincu še enkrat zaslišali. Topot je priznal, da si je tem, da bo monarhija kmalu strmoglavljena. Re-publique piše, da more liberalizem sedaj vladati io protivi tej rešitvi. Kakor porot ijo, bo novi španski kabinet skušal pridobiti na i isu iu zajezili republikansko gibanje, ki zadnje čase zelo narašča. Danes popoldne se je ponovno razširila vest, da bo kralj odstopil. V prestolnici so se vršile velikanske demonstracije. Množica, ki je štela nad 100 tisoe ljudi, je klicala: Naj živi republika! Pri tem je prišlo do spopadov z republikansko gardo, ki jih je skušala razgnati. Pozneje ?o se zbrale velikanske množice pred jel-nišnico, kjer je zaprl republikanski voditelj Zam-mora in njegovi pristaši, /atnniora je prejel / v«eh strani Španije veliko brzojavk z naslovom: Predsedniku španske republike. Ker je položaj zelo resen, je bila cenzura |>onovno poostrena. Policija je ustavila več listov. ludi i/ Barcelone poročajo o velikanskih republikanskih demonstracijah. Sikne manifestacije so bile v Saragosi, Sevilli, Segoviji, Valenciji in Granadi. V slednjem mestu je prišlo med policijo in demonstranti do krvavih spopadov, v katerih so bile ubite tri osebe in zelo veliko ranjenih. Delavske organizacije so objavile manifest, v katerem pozivljejo delavstvo, naj bo pripravljeno in naj ne zamudi tako lepe prilike za dosego svojih ciljev z energično in takojšnjo akcijo. Pariz, 15. februarja. AA. Ha v as poroča iz Madrida, da jc bil objavljen ukaz, ki se z njim odobri kredit 8 milijonov peset za pobijanju brezposelnosti v Andaluziji. Spori Smuška tekma za prvenstvo savske ban. .Stane Kenar prvak sav»k« hajiovine. ku. To |mi radi tega. da bi \ Rigi nihče ne sumil, da prihaja ta vagon iz Mosikve. Rudi izročitve zlata so prišli nu kolodvor v Rigi zastopniki sovjetskega poslaništvu, trgovskega zastopstva in uprave sovjetske trgovske mornarice. Dokler jc vagon stal na kolodvoru v Itigi. so ga sira žili uradn iki sov jetske državne banke. in latiSkl železniški policisti, ki so tudi spremljali prevoz od postaje Indre nn sovjetski meji pa do jiostaje Meiten na litvansiko-Iitiški meji. V Rigi so sovjetsko zlato z največjo pazljivostjo preložili v nemški vagon, ki ga je peljal direktno v Berlin. Ime Roceo le nadel in da ie v resnici sin nesrečnega očstn, ki je spoznal svojega izgubljenega sina na podlagi slike v časopisu. Izjavil je. da zato ni povedal svojega pravega imenu, ker ni hotel napravili sramote svojcem. Na ikak način izgubi hoiel s«'o«e "os% Zaradi pomanjkljivo snage 12% Zaradi prepočasne postrežbi !'•?.. Zaradi tega, ker so nekatere jedi prezgodaj razprodane Ne splača se vlamh'ati V prostore nekega optiku je bilo že večkrnl zaporedoma vlomljeno. Optik je pri tem trpel veliko škodo. To ga je privedlo ua misel, da je nalepil na izložbeno okno lepak sledeče vsebine: Gospodom vlomilcem! Ne splača se vlamljati pri men I, ker so vsi aparati brez vrednosti. Leče sem namreč iz vseh aparatov odstranil in jih spravil na mestu, ki je popolnoma varno pred tatovi!« Od takrat ni bilo pri njem več vlomljeno. LMulr«>, 15. lebni ar ju. ž. Danes so se vrSllc tukaj veliko smučarske tekme za prvenstvo savske banovine. Radi velikih snežnih žametov je po-^f-ben vlak, ki je pripeljal iz Zagreba ua stotine smučarjev in smučark, dospel v Delnice s triurno zamudo. Radi tega so se mogle vršiti tekme šele popoldne. SUirtalo je 115 tekmovalcev v štirih kategorijah. Kot prvi se je plasiral Slane Bervur (Smučarski klub Ljubljana), ki jp prevozil težko jirogo v izvrstnem času 1 : 'it : 42. 45 sekund za njim .je prišel Valentokovie od Haška. ki si je I a-ko priboril prvenstvo Zagreba. Valentokovič je imel Že pri prvem kilometru smolo in si je zlomil palico. Motoskijoring S. K. Ilirije Motokolesarski klub -Ilirija je priredil včeraj letošnji motoskijoring na progi Brezovica—Vič (3 km) s ciljem pred gostilno Kušar pri dolgem mostu. Najboljši čas dneva je dosegel g. Avgust Pečnik na motorju B. S. A. 350 ccni v času 2 min. 40.-. sek., kar odgovarja povprečni brzini 64 080 kilometrov na uro. K temu uspehu je pripomogel njegov smučar g. Dušan Okorn, ki je pokazal iz-boren trening in veliko sigurnost med vožnio. Ako bi bila dirkalna proga v boljšem stanju, bi nili doseženi gotovo mnogo boljši rezultai. Splošni rezultati so naslednji: 'Kategorija do 250 ccm (solo): L šiška Janko (motokl. II.), Ariel , smučar Jakopič Avg. (Sili. k. Ljulilj.) 2:53. — 2. Starin Franc (tnotokl. II.) Ptich-, smučar Pele Pavle (m. k. II.) v 3:48.2 sek. - Kategorija 350 ccm (solo): 1. Pečnik Aug. (m. k. Ilir.), B. S. A„ smučar Okorit Dufan (Sin. k. Lj.) v 2:40.4 sek.;,L>. Kušar Nejko (m. ki. II.) B. S. A., smučar Kunst Josip, v 4:86.8 sek. — Kategorija 500 ccm: 1. Doberlet Mi-lenko fin. ki. II.) Ilarley Davidson), smučar Oo-stiša Milan (sni. k. Lj.) v 4:24.8 sek. — Motorji s prikolicami: I. Maček Josip On. ki. II.) Harley Davidson«, smučar Stergar Vlado (srn ki. Ilir.) v 3:04. 2. lllebs Jakob (m. ki. II.) Hariev Davidson , smučar Okorn Dušan, v 3:23 sek. -— Pod spretnim vodstvom predsednika Mk. Ilirije g. Zalokaria in ostalih klubskih izkušenih funkcionarjev se je izvršila tekma v najboljšem redu in brez vsake nezgode. Mlad>nske s mu arshe tekme „Smučarsfcerfa hluba Uubl ana" Smučarski klub Ljubljana je priredil dne 15. I. m. v Ljubljani mladinsko sntrčarsko I kino v dveh kategorijaii in sicer so slartali v prvi kategoriji naraščiijnikl do starosti 1 i let, v drugi oni nad 14 let. Start se je vršil na planoti vrh (iolovca pri koči ter se je tamkaj javilo 17 nnraščiijnikov zn prvo kategorijo in I I jtiniorjev za drugo kategorijo tfr so vsi prijavijenci. izvz.emsi startne š|. 21 (kateri je zlomil smučke) privozili ua cilj pri mi-sliltii Plankar trn Dolenj.dti crsti. ("V upošlf vanio. fIn snežne razmero ravno niso bile najugodnejše, moramo priznali, da so doseženi rezultati prav dobri V prvi kategoriji (n-viisciiniki tla 14, letu) s« 'lili uosežrni nu progi !! k.u sledeči časi: I !! i- bešek F., član SK nlrije 17.2. 2. Bevc Edm., nt-organiziran 17.0, H. Marinko M„ član SK Ilirije lh 17. 4. Pouik\ar l.udo, noi rganizlran tHoli. 5. Urbane Dim., neorganiziran 19.3. ii. Podkrajšek D. činu Smu:' kluba Ljubljana 10 25, nakar slede: Pobij-j nar l!.. Sopar B., Močnik Z., IVI'' B., Smolnikar V. > g, med tem pu je posvetilu sobice in precej oležkočilo teren. \ splošnem pa moramo SK Kamniku k njegovi krstni prireditvi le čestitali! Belgrad : Zagreb 3 : l(i:0) Zagreb, 15. lebruarja. VA. Dane- popoldne so je vršila nogometna tekma me I reprezentancama IJelgradu in Zagreba. Tekma, ki jo ie vodil sodnik Rnsenfeld, se je odigrala na igrišču (Ira-iljanskega iu je končala s 3 : I (I : o) za Belgra I Belgrn I je začel z. o n imi napadi i:i preil-vedel zelo naglo igro. Ze v ireijl minuli j dosegel gol. ki ga pa -c.etiilf aradl oIsmJu ni priv.nnl. \ tej fazi je bil BHgrail stnlno \ ] n moči / radi slabe Igre desnega hc.liu Zagreba BiczovičA' 15. mmuti (h,--že Tiiniušev'!'' ved.-ivn z.u Belgrad. Gol je padel po ) agt-'. ški Mitielčiča. ki j ■ spb-.M v mrežo lahkii ž na kitici i /..- Ii/.ai. Nato je irie| Zagreb c,i !; j lepili jir. ii.rov. ni uspelo 'z. mijič!i i V 10. nii.iuti ' menjal Ilnj' ■ vte in i i je Z -ler op,'.siiii napadu, i <1 i bit z. u vratar Sp;>slč ubran! '.s c!o . daljav;' tre i) metrov. V ::!. ne; 1 lliireccm in iošičem. lli: . -i o I ■h i lar mu /ovira z.a-■ nrep.oii iielgT si. i ■ iz 11 >i onca pr\ i j'a ^ m n m p in ga iiiidonit-li Staiikovie. Dr ča i Z..gs -b m . .' ' *'»ilin iii.( . la. Tudi v drvi. i m pol enu Zitur. dar nima sleče pri sireli.nju. \ i.: do loulti nud Jazbeci m \ kazi n-Stankovič izeiinčl iz pi-i-u .n« » . 1 ri r - - • -- • , V protinapadu doseže !' :••(•:>•; .-•) i vo z b plin Marjanovi''", v i in nv! ,n v g';. . . \ ,„ miti doseže Zagreb gol, ki ga pa . lir n p i/.-c K malti uiilo napravi ' • imi-evič ::• t:.- ' - • i.. ! in i' gol. Proti koncu igri je Zagr 1» .«,>ei v j., mi- ; todn ue more več izpremetiiii rezuli-iia. Koti I : 3 za Zagreb. Občin Iv i 5 < n rti s. n ? S < N 2' rti N rti St-K •• a> w 2.« ~ _ N tc ~ a Cd- w P 3 ' <§ 2.0 i K I i« - s ' o cv < 2 1 N*!.' 5* S e» < 5" S -s- 5"g-®S 2 S" ® S" i- ros tfl^s *>=. 1-Š<5\S rcoSa S? ? <^ŠH^Š sSgg-gs i. iS rti o^a*3* g aŠS^f 5' 5 ** Anglija — dežela kartier Dve deželi sta na svetu, ki sta znanj radi vprav bajeslovnih karijer, ki so jih tekom svojega življenja napravili nekateri njuni državljani. To sla Amerika in Anglija. Vendar lahko trdimo, da bo za Ameriko ta sloves kmalu izginil, dočim je Anglija še vedno dežela, kjer je vsakemu odprta pot navzgor. V Ameriki pridejo v poštev le karijere, potoni katerih postanejo ljudje milijarderji in od teh redkih je znan ie Ford. V Angliji pa je danes lepo število ljudi, ki so bili pred '25 leli še čisto neznatni, siromašni ljudje, ki so se morali boriti za skorjico kruha, danes pa vrše visoke službe na dvoru. Srečamo jih v neposredni bližini monarha in njihovo ime je znano in spoštovano daleč preko meje. Nedavno je bil narodni poslanec James Brovvn imenovan za kraljevega tajnega svetnika To imenovanje je kronalo zelo romantično karijero. zakaj James Brovvn je bil pred '25 leti siromašen delavec v rudniku, ki se je > ,-v.ijo ženo vred boril iz dneva v dan za ob-sloj. Nato se je začel baviti s politiko, njegovo ime je postajalo vedno bolj znano in naposled je bil izvoljen za narodnega poslanca. Bivši delavec v rudniku in njegova žena, bivša perica. sta že dvakrat zastopala kralja Velike Britanije in cesarja Indije. Prvič ie bilo to leta 1!>'24.. ko je kralj Jurij naročil Brovvn u, naj ga zastopa pri glavni skupščini škotske cerkve. Kaj takega se do takrat še ni pripetilo. Kralja so vedno zastopali samo kraljevski princi ali pa člani najvišje aristokracije. Ta funkcija velja v Angliji za eno najvišjih. Lord Beaverbrook je danes član lordsko /jbornice, za Baldvvinoin najuglednejši član konservativne stranke, finančna kapaciteta prve vrste, lastnik časopisnega trusta »Ex-press . kandidat za ministrskega predsednika in uinogokratni milijonar. Pred 25 leti pa je 'bil lord Beaverbrook agent neke zavarovalne j družbe in ni zaslužil niti toliko, da bi se en-! krat pošteno najedel. Živel je tedaj se pod i drugim imenom v St. Johnu (Kanada) in sta-| noval pod streho v sobici, kjer ni bilo niti postelje. in je moral radi tega .spati kar na lleh. I Nekega dne je kupil novo obleko na obroke, I vendar ni zaslužil toliko, da bi mogel izplačati vse obroke. Ko je postal lord, je nekoč i šol v St. John, obiskal dotičnega trgovca in , poravnal svoj dolg. '.nn. državni tajnik za Indijo, je bil pred j leti I i rudar. Dr. Smith, blagajnik kraljeve ; hiše. pa je začel svojo karijero kot snažilec I avtomobilov. Miss Bonfield, prvi ženski mi-I nister na Angleškem, je začela svojo karijero kol tekačica v neki trgovini. Sani ministrski predsednik Ramsay Mac-donald je nedavno oh priliki banketa Kraljevskega medicinskega društva povedal tole zanimivo zgodbico: Bilo je nekako pred 4(1 leti. On in njegov prijatelj, reven slušatelj medicine. sta stanovala skupaj v nekem londonskem predmestju. Nekega dne pa ju je neki prijatelj povabil na večerjo. Toda nista imela toliko denarja, da bi se peljala s tramvajem. , Bila sla torej prisiljena, da gresta dve uri 1 daleč peš na večerjo. Mesec dni pozneje se je Maodonald razstal s svojim tovarišem in se nista videla polnih 40 let. Pred sedmimi leti pa je bil Maodonald povabljen prvič na kosilo na dvor. Tam se je spoznal z nekim gospodom. Ta mu je prisrčno stisnil roko kot staremu prijatelju. Maodonald ni vedel, kaj to pomeni. Tedaj pa se jo gospod pričel smehljati: Kaj tne ne poznaš? Se ne spomniš, kako sva pred 40 leti šla peš dve uri daleč, da sva se enkrat pošteno najedla?« In na to se je izkazalo, da je ta gospod oni revni študent medicine in je sedaj lord Davvson of Penn. predsednik zdravniškega društva in telesni zdravnik kralja Jurija ... Smola časnikarja Pred kratkim je umrl v Londonu bivši berlinski dopisnik londonskega lista »Times«, Charles Lovve. V spominih, ki jih je pred smrtjo izdal, je tudi zanimiva zgodbica o tekmovanju in smoli časnikarjev, kar je britko občutil ob priliki smrti Cesarja Friderika. Lovve in Morell Mackenzie, znani slavni kirurg, ki je zdravil Friderika, sta bila smrtna sovražnika. Da bi Lovveju zopet eno zagodel, je Mackenzie spustil v grad, kjer je Friderik umiral, nekega časnikarja, Lovejevega tekmeca, da bi prvi izmed vseh časnikarjev zvedel o cesarjevi smrti, ki jo jc bilo vsak hip pričakovati. Lovve pa je čakal pred gradom, da bodo izobesili črno zastavo, nakar bi takoj oddal brzojavko v London. Tedaj pa so oblasti vsem dopisnikom inozemskih listom naznanile, da ne smejo preje poročati svojim listom o cesarjevi smrti, dokler ne bo izdano uradno poročilo. Lovve se je radi tega z glavnim urednikom svojega lista dogovoril, da bo brzo-javil o cesarjevi smrti takole: »Pošljite mi več denarja!« Kakor hitro se je na gradu pojavila črna zastava, je l ovve brž tekel na pošto in odda! svojo brzojavko. Slučajno pa je prišla ta brzojavka v roke nekemu drugemu uredniku, ki ni ničesar vedel o dogovoru med Lovvejem in glavnim urednikom in jo je radi tega položil na stran. Radi tega so »Times poročale o Friderikovi smrti šele dan pozneje kakor večina drugih angleških listov. Nekaj tolažbe pa je le imel Lovve pri vsej tej smoli. Tudi njegov tekmec v gradu ni mogel pravočasno od- dati brzojavko. Kakor znano, je dal Viljem II. takoj po smrti svojega očeta grad vojaško zastražiti in obenem tudi zapovedai, da ne sme nihče zapustiti gradu. Bal se je namreč, da ne bi kdo ukradel Friderikovega dnevnika Tako je bil torej Lovvejev tekmec zaprt, ne da bi mogel izkoristiti prednost, da ie prvi izmed vseh časnikarjev zvedel o cesarjevi smrti. 200 tet gtasovirja Padova. 15. febr. s. Te dni so tu proslavili 200 letnico smrti Bartolomea Cristofor sa, ki ga danes splošno smatrajo za izumitelja piano-forte. Bartolomeo Crisloforis se je rodil dne 4. maja 1655 v Padovi kot sin revnih staršev in se je najprej bavil z izdelovanjem plunk. Tudi prvo cimbalo je svoj čas izdelal Cristo-foris. Ko je Ferdinand Medici zvedel o sposobnostih Cristoforisa, ga je poklical v Fi-renze, kjer mu je zgradil posebno delavnico za izdelovanje teh instrumentov Po dolgotrajnih naporih se je leta 1711 Cristoforisu posrečilo sestaviti prvi pianoforte. Dolgo časa je ostal skromni izumitelj nepozn-n, ker ni znal izkoristiti svojega imena. Zato so Marius, Schroner in Silbermann dol^o časa veljali kot izumitelji glasovirja. Šele preteklo stoletje so strokovnjaki, ki so prišli v Padovo in Fircnze in tam vidrli Cristoforov instrument sod "-no priznali Cristoiora kot prvega izumitelja glasovirja. UlIDSES POSMILilIDil registrouana zadruge t neomejeno /.avezo u I. u&l;an« obrestuie hranilne vloge po na'ugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkviio v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev Poleg amstva. ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in druf>o Listno premoženje, lamčijo pri Ljudski posojilnici kol zadrugi i neomejenim tamstvom za vloge vsi člani i vsem svojim premoženjem ki presega večkratno vrednost vseh vlog Hranilne vloge znašaio nad 180 m.lionov dnariev Oglašujte v Slov. listu! 7a 7 o- /Cjtr Mn.tAW><\> Muk M M*6 O*. rnA)UruXK, V Tff&tj-tnn, 4 jmi Najvarnejše in najboljše naložit« tenai pri registr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palači na vo$a>u Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Stanie hranilnih vlog nad Din 85 K K MObrestna mera uaiugodneiša, 7,a hranilne vloge lamči poleg rezerv m hiš nad 3OO0 članov posestnikov i vsem svoiim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji Vlagatelji on Ljudski posojilnici v Celju ne plaCa.o nobenega remnega davka Bregant je dobil sina, ki se je pa nemalo drl. Ko je prišel sosedov Janez vasovat, je vpra. al Breganta, kaj bo iz njegovega fanta ko bo dorastel. »jaz mislim da bo izsiljevalec.« »Kako to?<: •Ker mu moramo vedno kaj dati, sicer ni tiho.« Modroc«: otomane, divane, fotele in vse tapetniške izdelke Vam nudi na.isilidneje in najcene:e Ignacij Narobe, iapetnik, Ljubljana, Govposvelska cesta štev. 16 (pri >Levuc). W,ccriisho »n ho onUamo Dioao, umetna gnoliia. cemen* M ičd. dobavlja tio*notf 8 ,S)lch;»4* iiioiorjein no solino muf-no, okvir mzek.z inoCuujSopneiimat>ko. inot' r v sre