69 Štorski občan FEBRUAR 2006 št. brezplačno 1 Februar 2006 Droga ubija... ŠTORSKI OBČAN Štorski občan KAZALO AKTUALNI DOGODKI OBVESTILA O... O DELU DRUŠTEV SREBRNE NITI TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE ZGODILO SE JE UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE VOŠČILA IN VABILA 3 12 14 23 24 25 27 33 Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1550 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20% davek na dodano vrednost. Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami za naslednjo številko Štorskega občana pošljite po pošti, na disketi ali na naslov elektronske pošte: tajnistvo@store.si. OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15 3220 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel: (03) 780 38 40 Fax: (03) 780 38 50 http://www.store.si Prispevki niso lektorirani. Uradne ure: ponedeljek: sreda: petek: 8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 8.00 do 13.00 Februar 2006 Odgovorna urednica: Ivanka Tofant Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jožica Krajnc, Vlasta Prevolšek, Mojca Korošec Dušan Volavšek Oblikovanje, priprava in tisk: Unigrafika® Cesta na Pečovje 5 3220 Štore Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. 2 ŠTORSKI OBČAN AKTUALNI DOGODKI ZLO NA KATEREGA ŠTORE NISMO IMUNE Franc JAZBEC 1. maja 2006 bo polnih 16 let, odkar se ukvarjam z lokalno politiko. V začetku s krajevno skupnostjo, kasneje z občino. To dejstvo samo ne pove nič, je pa zelo pomembno, da smo na lokalnem nivoju vedno spremljali, kaj se dogaja na varstvenem področju našega kraja. V dogovoru z vodstvom celjske policije je rajonski policist g. Prelog, ki naš kraj pokriva vsa ta leta, pripravljal letno varnostno poročilo. Običajno je to poročilo predstavil na zadnji seji, prej sveta KS, sedaj pa na seji občinskega sveta v letu. Poročila so si bila zelo podobna, lahko bi rekel kot jajce -jajcu, zato je vsaj zame bila ta točka rutina. Tudi konec lanskega leta sem se dogovarjal z rajonskim policistom g. Prelogom, da pripravi poročilo, za katerega se mi je samo po sebi zdelo logično, da bo podobno vsem predhodnim. Nemalo sem bil presenečen, ko se mi je nekaj dni pred zadnjo sejo občinskega sveta najavil policist g. Prelog in mi vnaprej predstavil poročilo, le to pa je bilo v primerjavi s preteklimi 15 leti prava katastrofa. Problematika kaznivih dejanj, ki izvirajo iz proizvodnje, prodaje in distribucije nedovoljenih mamil, je v Štorah v letu 2005 strahovito narasla. Iz poročila se da razbrati, da imajo Štore tako imenovane dilerje ali preprodajalce droge - kar smrti bi lahko imenovali to zlo. Posamezni primeri uživanja in tudi preprodaje so bili poznani tudi v preteklosti, vendar je gledano statistično to za kraj predstavljalo zanemarljivi problem. Odkrita kazniva dejanja v letu 2005 in policijsko poročilo pa so Štore uvrstile v sam vrh krajev na Celjskem s prisotnostjo tovrstnega kriminala. Na nivoju občine smo ustanovili stalno koordinacijsko telo za spremljanje reševanja situacije. V to koordinacijsko telo sem poleg rajonskega policijsta, delavke občinske uprave za družbene dejavnosti imenoval še oba ravnatelja šol v Štorah, direktorico zdravstvene postaje Štore, predstavnike društev, predstavnico Centra za socialno delo in predstavnico Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Prvi sestanek je bil v začetku januarja tega leta, ko smo se podrobneje seznanili s problematiko. Poleg nekaterih konkretnih sklepov, ugotovitev, za katere po dolžnosti skrbi policija, je bilo podano priporočilo, s katerim bi na problem obvestili vse občane naše občine. Današnja številka občana prihaja v vaš dom nekoliko prej, kot je to običajno v preteklih letih, ravno zaradi tega. Tudi to moje pisanje in kar nekaj naslednjih člankov je namenjenih temu, da vas, spoštovani starši, opozorimo, da žal tudi v Štorah obstaja ta nevarnost, da vašemu otroku neki “diler” ponudi drogo, takorekoč na domačem dvorišču, v šoli, na ulici, skratka povsod. Po osnovnem poklicu sem trgovec, zato včasih razmišljam po trgovsko. Kam gre zidat neka trgovska hiša svojo trgovino? Nekako logično tja, kjer so kupci za njihovo ponudbo. To ponavadi raziščejo predhodno in šele potem pade odločitev. Tudi preprodajalci mamil so trgovci s smrtjo, ki ne iščejo svojih kupcev tam, kjer jih ni mogoče najti. Kruta in žalostna ugotovitev je, da v Štorah obstajajo porabniki mamil, trgovci-dilerji so jim ponudbo samo približali. Spoštovane občanke in občani, poleg ukrepov, ki jih bodo po uradni dolžnosti izvajali organi pregona, je nujna tudi naša pozornost in budnost. Vsi imejmo pred očmi, da lahko v to zlo zabrede že jutri naš otrok, za katerega bi logično naredili vse, da ga obvarujemo. 3 Osebno vas prosim, da vsa sumljiva zapažanja javite policiji na tel. št. 03/544-24-20 ali anonimno tel. št. 080-1200. Anonimno lahko to storite tudi vsako sredo med 13. - 17. uro na tel. št. 03/780-38-48 rajonskemu policistu - vendar samo v opisanem času. Skupaj lahko z vztrajnostjo prepodimo prodajalce, ki kaznivo dejanje prodaje opravljajo kar med nami. Po mojih ocenah se le-te da premagati, veliko težje pa je z uživalci, ki so nedvoumno domačini in so zasvojeni. Zasvojenci si robo, kot drogo, med sabo izmenujejo, znajo najti, najdejo tudi denar zanjo. To je pa že druga zgodba, ravno tako povezana z varnostjo v kraju. Skokovito se namreč povečuje število vlomov in seveda posledično kraj. Tako kazniva dejanja prodaje mamil, proizvodnje kot uživanje so se približali Štoram postopoma in nikakor čez noč. Javno so bila ta dejanja v Štorah v letu 2005 boljše raziskana, slednje je sicer pohvalno, prvo pa zaskrbljujoče. Vabim vas, da si pozorno preberete vse naslednje prispevke vezane na to tematiko. ALI JE DROGA TUDI V NAŠEM DOMU? Margareta SELIČ-AMON, dr. med. Specialistka med. dela, prometa in športa Pri marsikaterem mladostniku bi se njegove sposobnosti in življenje zagotovo razvili povsem drugače, če mu nadzora nad življenjem ne bi ukradla droga. Starši krivijo drogo in slabo družbo, ne vedo pa, kako pomembno vlogo pri tem ima alkohol. Alkohol ti spusti zavore, da ti pogum, da vzameš džojnt, ekstazi ali karkoli drugega. Tudi heroin. Starši in okolica se običajno zavedo, da je njihov otrok odvisnik, šele potem, ko je droga že globoko zarezala v dušo in telo njihovega otroka. Zakaj je temu tako? Običajno starši spremembe v obnašanju pripisujejo času odraščanja, obremenitvam v šoli, nesrečni ljubezni…..Pogosto se tolažijo, da se otrok ukvarja s športom, da ima številne druge izvenšolske dejavnosti. Vse to je dobro, ker otroka zaposli, ni pa jamstvo, da se otrok ne bo začel » zadevati«. Da bi lažje pravočasno prepoznali, da je z vašim otrokom nekaj narobe, si ne smete zatiskati oči pred nobeno spremembo v obnašanju vašega najstnika. Na kaj moramo biti pozorni? Spremembe lahko razdelimo v dve skupini: - psihične: veliko nihanje v razpoloženju (od hude potrtosti in brezvoljnosti do velike uslužnosti in prijaznosti), izguba interesa za prejšnje hobije in dejavnosti, nespečnost, spanje ob neobičajnih urah, nenadno povečanje ali zmanjšanje apetita, sprememba prehranskih navad. - fizične: sledi vbodov, rdeče oči, zanemarjenost in neurejenost, hujšanje Pozorni pa moramo biti tudi na spremembe v šolskem uspehu, novo družbo, ki se razlikuje od prejšnje po videzu in obnašanju, fizične dokaze (papirčki za zavijanje cigaret, ožgane žlice, citronka, čudni vonji, razni praški, tablete proti bolečinam in pomirjevala). Zelo pomembno je tudi, da ne prezremo morebitnega izginjanja denarja ter raznih predmetov, ki so bodisi v lasti otrok ali staršev. Če sumite, da je z vašim otrokom nekaj narobe, si ne zatiskajte oči, ampak čimprej poiščite pomoč. Vsak zamujen dan gre na škodo zasvojenca. Pogovorite se z otrokom, ne odnehajte, dokler ne boste svoje sume ovrgli ali potrdili, pozanimajte se Februar 2006 DROGE, ZASVOJENOSTI IN MI Pripravila: Nuša Konec Juričič, dr. med., spec. socialne medicine, Zavod za zdravstveno varstvo Celje Uvod Številne dežele imajo svoje značilne droge. Za Slovenijo je najbolj značilen alkohol. Velika razširjenost pitja alkohola je pri nas tradicionalna, močno so ji naklonjeni številni posamezniki, pa tudi družba kot celota. Tej skoraj nacionalni drogi in tobaku se je v zadnjih letih pridružila tudi uporaba drugih, nedovoljenih drog. In če smo si pred petnajstimi leti še lahko zatiskali oči pred resnico in pojav nedovoljenih drog potiskali na slovensko obalo in v večja slovenska mesta, je danes resnica ta, da je uporaba številnih drog močno prisotna po celotni Sloveniji in da jo lahko označimo za socialnomedicinski problem. Strokovnjaki že vrsto let opozarjajo, da uporaba dovoljenih in nedovoljenih drog med mladimi narašča in da po njih posegajo vedno mlajši mladostniki. Uporaba drog soupada z obdobjem mladostnika, ko le ta doživlja intenzivne telesne, duševne in socialne spremembe. Z zgodnejšo uporabo drog se veča verjetnost kasnejših težav v smislu zlorabe ali odvisnosti ter drugih zdravstvenih in socialnih težav posameznika. Kako je z uporabo drog med mladostniki na Celjskem? V letu 2003 smo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje opravili raziskavo ESPAD o uporabi alkohola in drugih drog med dijaki 1. letnikov srednjih šol v regiji Celje. Prikazani rezultati se nanašajo na 1308 dijakov 1. letnikov vseh srednjih šol regije Celje, rojenih leta 1987. Alkohol, tobak in marihuana so bile najbolj razširjene droge med dijaki. V zadnjem mesecu pred raziskavo je redno kadilo 24,3% deklet in 21,2% fantov. Največ dijakov je kadilo 1 do 5 cigaret na dan. Med dijaki, ki so že kdaj kadili, jih je 21,5% prvo cigareto pokadilo, ko so bili stari 11 let in manj. 94,3% dijakov je v življenju že pilo alkohol. V zadnjem mesecu pred raziskavo je alkohol pilo 59% dijakov, fantje pogosteje kot dekleta. Iz podatkov lahko ocenjujemo, da je alkohol skoraj vsak dan pilo 3,4% dijakov. V življenju je že bilo vsaj enkrat opitih 68,8% dijakov. Tretjina dijakov je bila opitih v zadnjem Februar 2006 4 ŠTORSKI OBČAN mesecu pred raziskavo. Med dijaki, ki so že pili alkohol, je do 11 leta starosti vsaj en kozarec vina spilo 35% dijakov. Med dijaki, ki so bili opiti, jih je bilo ob zadnji priliki največ srednje močno opitih, 18,9% jih je bilo le malo bolj dobre volje, 3,6% je bilo opitih tako močno, da niso mogli stati. Ob zadnji priliki, ko so pili alkohol, je največ 16 letnih dijakov pilo v gostilni, doma ter zunaj na ulici. Skoraj četrtina dijakov 1. letnikov je že poskusila marihuano. V zadnjem mesecu je marihuano kadilo 13% dijakov, nekoliko več fantov kot deklet. Ocenjujemo, da je okoli 1,3% anketiranih dijakov kadilo marihuano skoraj vsak dan. Največ anketirancev je poskusilo marihuano prvič v starosti 14 in 15 let in več. Pomirjevala, ki jih ni predpisal zdravnik, je že vsaj enkrat vzelo 5,1% dijakov (6,5% deklet, 3,7% fantov). Kombinacije različnih drog z alkoholom so med dijaki zelo razširjene. So nevarne, saj gre za seštevanje in množenje učinkov, ki so vedno nepredvidljivi. Kombinacijo alkohola in tablet je poskusilo 5,5% dijakov, več deklet kot fantov. Kombinacijo alkohola in marihuane je poskusilo 14,7% dijakov, več fantov kot deklet. 14,3% dijakov je v svojem življenju že poskusilo vdihovati hlape. Plesno drogo ekstazi je že poskusilo 2,5% dijakov. Glavni razlog za uživanje drog je bila radovednost, in sicer pri 60,9% dijakov. Sledi želja, da bi bili zadeti ter želja po pozabi težav. Največji delež anketiranih dijakov si je drogo ob prvem poskusu razdelilo v skupini prijateljev (45%); od neznanca je drogo prvič dobilo 1,1% dijakov. Zavedanje dijakov o škodljivem vplivu tobaka, alkohola in ostalih drog na zdravje je pomanjkljivo. Med fanti je v primerjavi z dekleti večji delež tistih, ki so nekritični do škodljivega vpliva uživanja vseh drog. Razveseljivo je, da je v primerjavi z raziskavo ESPAD, ki smo jo opravili v letu 1998, narasel delež dijakov, ki se zavedajo škodljivosti rednega kajenja, delno tudi pitja alkohola, žal pa se je znižal delež tistih, ki se zavedajo škodljivosti kajenja marihuane. Problem neopravičenega izostajanja od pouka (»špricanje«) je prisoten tudi med celjskimi srednješolci. V zadnjem mesecu je pouk »špricalo« 24,1% dijakov, od tega 3 dni in več 6,3% dijakov. Večina dijakov, okoli 80%, je zadovoljnih z odnosi s starši. 66,9% dijakov je poročalo, da starši vedo, kje se nahajajo v soboto zvečer. 80,6% dijakov je bilo v celoti zadovoljnih s seboj, 68,5% dijakov pa si je želelo, da bi imeli več samospoštovanja. Med spoloma obstaja pomembna razlika o samopodobi, več fantov kot deklet je zadovoljnih s samim seboj. V tednu pred raziskavo je značilno več deklet kot fantov imelo težave s slabim apetitom, koncentracijo, več jih je bilo potrtih in žalostnih. Od doma je vsaj enkrat že zbežalo 4,6% dijakov, večinoma so zbežali enkrat. 33,1% dijakov je že razmišljalo, da bi se poškodovali. Samomor je poskušalo že 15,4% dijakov, med njimi 11,2% fantov in 19,3% deklet. Podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo, so zaskrbljujoči. Da bi pojave, povezane z uporabo različnih drog ter druge neželene pojave med mladimi omejili in v prihodnosti tudi zmanjšali, je potrebno intenzivno nadaljevanje dela. Vanj morajo biti vključeni vsi deli družbe in lokalne skupnosti, saj je zagotavljanje zdravih življenjskih okolij prvi pogoj za razvoj otrok v zrele in odgovorne osebnosti. Na področju preprečevanja zlorabe drog in zasvojenosti smo pomembni vsi - posamezniki, družina, šola, delovno okolje, lokalna skupnost, različne stroke - zato, da bi ustvarili pogoje, v AKTUALNI DOGODKI o svojem otroku v šoli, obrnite se na njegovega izbranega zdravnika. Zavedajte se, da je zelo malo verjetnosti, da se bo otrok sam odločil za zdravljenje, še posebej ne, če je res še otrok tja do 16. ali 17. leta. V teh letih imajo starši običajno še dovolj velik vpliv in moč in so v prednosti pred starši polnoletnih otrok. Če pa je otrok že polnoleten, pa je seveda težje. Običajno se odloči za zdravljenje šele potem, ko je povsem na tleh. Dobro je, da pri tem sodelujeta oba starša, čeprav izkušnje kažejo, da je to breme vse prepogosto naloženo materam. Očetje običajno ne razumejo svoje vloge, ali pa je preveč ranjen njihov ponos. Starši se morajo zavedati,da današnja družba nalaga otrokom večje breme, kot so ga nosili sami. Zahteve po popolnosti in vsestranski uspešnosti pogosto presegajo sposobnosti otroka. Zato je prav, da pred otroka postavimo realne cilje, pri doseganju le-teh pa smo dovolj dosledni. Seveda pa je zelo pomembno tudi, da nam ni težko otroku izreči besede » rad te imam«. Prispevajmo torej vsi, vsak po svojih močeh, da bo življenje naših otrok lepo in polno tudi brez opojnih substanc. ŠTORSKI OBČAN AKTUALNI DOGODKI katerih bo takšnih vedenj čim manj. Osnovna prizadevanja vseh naštetih morajo biti usmerjena v krepitev samopodobe, dvig občutka lastne vrednosti, v učenje prevzemanja odgovornosti in pravilnih načinov komunikacije ter v reševanje problemov, kar vse predstavlja preventivo pred številnimi neželenimi vedenji, zlorabami, nasiljem. S temi prizadevanji je potrebno pričeti že zelo zgodaj v okviru doma in nadaljevati v vrtcu, šoli, delovnem okolju, lokalni skupnosti. Starši so otroku prvi in najpomembnejši učitelji. Zato je pomembno, da zdrav način življenja, pa tudi kritičen odnos do številnih drog, na prvem mestu do alkohola in tobaka, razvijejo najprej starši sami. Le tako bodo njihovo delo lahko nadaljevali učitelji v vrtcih in šolah. Potrebno je nadaljevati z izrednimi izobraževanji vseh tistih strokovnjakov, ki se pri svojem delu srečujejo z mladimi pedagoških, zdravstvenih, socialnih delavcev, delavcev v nevladnih organizacijah in drugih. Izobraževanja morajo biti usmerjena v povečanje občutljivosti za problematiko drog in zasvojenosti med mladimi ter seznanjanje z možnostmi za delo z mladimi na tem področju. Pomembno je, da tako laiki kot strokovnjaki poznajo delovanje različnih drog in njihove učinke na mladostnike, da bodo znali spremembe čim bolj zgodaj prepoznati ter pravočasno in pravilno ukrepati in zagotoviti ustrezno pomoč. Zaključek Danes mladi morda bolj kot kdaj koli doslej živijo v svetu številnih možnosti in izbir. Med temi se ponujajo tudi droge. Kako se bodo vpletle v njihova iskanja, je odvisno od številnih dejavnikov, katerih središče je vedno posameznik. Od njega samega, njegovega odnosa do soljudi in življenja nasploh ter njegovega odnosa do drog in pričakovanj bo odvisno, ali bo po njih sploh posegel, ali jih bo le poizkusil, ali pa ga bodo popeljale v svet zasvojenosti in težke vrnitve. Posameznik pa je vedno tudi del ožje in širše skupnosti. Ta lahko v veliki meri poskrbi za ustvarjanje takšnih pogojev in okolij, ki bodo mladim omogočala razvoj v zadovoljne in odgovorne osebnosti brez potrebe po drogah in ki bodo posamezniku zagotovila tudi optimalno pomoč, če bo le ta potrebna. GOVORIMO O DROGAH Strokovna delavka CSD Celje Mateja BRINOVEC LESJAK, univ. dipl. soc. delavka Strokovne delavke Centra za socialno delo Celje se z odvisniki od nedovoljenih drog srečujemo na vseh področjih našega dela. Tako ob prvi socialni pomoči, osebni pomoči, pomoči družini, kot tudi na področju denarnih socialnih pomoči, družinskih prejemkov. Skupna ocena je, da se tovrstna problematika stopnjuje, število odvisnikov narašča, niža se starostna meja uživalcev drog, prehod na trde droge je krajši. Naši uporabniki se po pomoč na CSD največkrat obračajo zaradi posledic zlorabe drog, kot je: finančna stiska, stanovanjske težave, neurejeno zdravstveno zavarovanje, obravnava ob storitvi kaznivih dejanj, pomoč in podpora pri iskanju zaposlitve, ob prekinitvi rednega šolanja, zanemarjanju otrok, nekoliko manj pa zaradi samega reševanja problema odvisnosti. Na CSD poznamo ostale programe, organizacije, ki delajo na področju drog v našem kraju in dobro sodelujemo z vsemi. Problematika nas sili, da se povezujemo tudi s tistimi izven našega okoliša. 5 Sodelujemo s Centrom za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog v Celju, Zavodom VIR, Zavodom za zdravstveno varstvo Celje, Društvom »Projekt Človek«, Psihiatrično kliniko v LJ, Centrom za mentalno zdravje, Ustanovo »Odsev se sliši«, Zavodom Pelikan, Psihiatrično bolnišnico Vojnik, Društvom za pomoč in samopomoč Želva Žalec, Reto - centrom, Zavodom Janeza Smrekarja : Skalo PUM, Društvom UP in drugimi. Na CSD Celje izvajamo individualno svetovanje in usmerjanje uporabnikov v ustrezne oblike pomoči, sodelujemo v Lokalni akcijski skupini (LAS) za preprečevanje zasvojenosti, organiziramo socialni trening za mladostnike, ki imajo prekrške ali kazniva dejanja v zvezi z drogami. Starše usmerjamo v »ŠOLO ZA STARŠE«, ki jo organizira LAS, v raznovrstne dejavnosti, ki jih izvaja Zavod VIR. Izvajamo preventivne dejavnosti za otroke in mladostnike: učno pomoč, poletno šolo, tabore, delavnice, krožke. Na področju postpenale deluje skupina prostovoljcev za pomoč osebam med in po prestani zaporni kazni in drugo. Pomagamo vsem občanom, ki se s tovrstno problematiko šele srečujejo, iščejo prve informacije. Če pa je mogoče stiska že očitnejša, sporočamo, da se oglasite na Center za socialno delo Celje v času uradnih ur, ali izkoristite vsakodnevno storitev prve socialne pomoči, kjer vam bomo pomagali pri prepoznavanju socialne stiske ali težave, ocenili možne rešitve in vas seznanili s pravicami in možnostmi, ki jih imate pri naši službi, ali vas napotili k drugim izvajalcem. URADNE URE CENTRA ZA SOCIALNO DELO CELJE: - ponedeljek od 8. - 12. in od 13. - 15. - sreda od 8. - 12. in od 13. - 17. - petek od 8. - 13. Želene informacije pa dobite tudi v času dežurstva ob torkih in četrtkih od 8. -12. in od 13. - 14.30 ure ali na naši tel. številki: 425-63-00. ODVISNOST OD DROG IN MAMIL Monika CVERLE, 1.b - Srednja šola Štore Droga ali mamilo je sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečino ter povzroča zasvojenost. Številne droge, kot so HAŠIŠ, MARIHUANA, KOKAIN, EKSTAZY, LSD in druge, so prepovedane tako za odrasle kot tudi za otroke. Droga namreč ubija počasi, prevelik odmerek pa je lahko za nas usoden. Med najbolj smrtonosne sodi HEROIN. Mladi začnejo uživati droge zaradi radovednosti in ker to počnejo njihovi vrstniki. Želijo biti srečni, imeti več energije. Menijo, da jim bodo droge pri tem pomagale. Ne zavedajo pa se, kakšno škodo delajo sebi, še posebej pa družini, ki za njih skrbi. Starši se bojijo, da bi svojega otroka nekoč izgubili. Nekateri otroci si hočejo čim prej prižgati cigareto, ker menijo, da se bodo tako počutili bolj odrasle. Vsak bi se moral malo zamisliti nad dejstvom, koliko ljudi si uničuje življenje z drogo. In svet bi postal kmalu lepši, če bi vsak malo pripomogel k izobraževanju oziroma seznanjanju mladih ljudi o nevarnosti drog, alkohola … Na koncu naj povem le še to, da bi morali reči tistim, ki nam ponujajo tobak, alkohol in droge, odločno NE. Čeprav to ni vedno lahko, saj nas tudi sorodniki in prijatelji Februar 2006 ROZA BARVA Daniela PAJ, 3/b - Srednja šola Štore Zgodba, ki ne pozna konca. In zgodba, ki začetka sploh ne pomni. Je privid, ko se je tista roza stvar z nekakšnim ljubkim motivom znašla na moji roki. Kar naenkrat. Mislim, da jo je s seboj na krilih pripeljal metulj. In jo odvrgel. Ravno na mojo dlan. Kako nor občutek! » I believe I can fly!« Skoraj tako kot v tisti pesmi. Ali pa morda še bolj!!! Ja, neznansko uživam. Vrtim se, ves svet okoli mene vidim sijoč, v barvah mladosti. Kričeči pogledi. Moj!? Hja, neznansko čuden, a vendar sladek je. Utrip… Joj kako narašča. Pritisk. V glavi. Moje roke se dotikajo oblakov. Veter mi šepeta, da naj pozabim na vse in se prepustim. Ni pomembno, kdo sem ali zakaj! Pomemben je le ta božanski občutek »večne svobode«! Uh, kako sem srečna, še vedno lebdim tam, nekje zunaj atmosfere. Ne neham. Pobožaš me. Ti. Ja, točno ti! Primeš me za roko in mi rečeš: » Zdaj si večna«. Potem, kar naenkrat padem. Sonce pobarva svetlobo v škrlatne barve, pomešane s črno. Opojni vonj popušča, vedno bolj in bolj. Srce je nekam tiho danes, si rečem sama pri sebi. Poglej metulj, kako čudne barve je. Prav tak je kot prej, ko mi je podaril nekaj »tistega«! Kam leti? Ne morem ga ujeti. Ne morem. Njegova podoba se spreminja! Glej! Kako grozno se pačijo njegova krila. Prav strašljivo je… tole jutro… Spet me poboža topla roka in vračam se v nekaj novega, v nekaj, kar mi je znano. Zbujam se. Počasi, a vztrajno. Kot metuljeva brezčasna preobrazba. Znani vonj me prebudi. Tvoj parfum, tvoja mehka srajca, ki sem jo likala. Enkrat. Nekoč. Belo okrog mene. Odprem oči, svetloba mi prodira globoko v uničene zenice. Živa sem! Prebudila sem se. Bila sem v ekstazi nerazložljivega včeraj. Bila sem ujeta v nekaj »roza barve«! Zdaj živim. Nočem se vrniti nazaj v drugo atmosfero. Tja, kjer škrlatni metulji na svojih nebeško belih krilih nosijo smrt v naše duše. A moj zakleti metulj se ni ujel v to past. Uspelo mu je pobegniti iz mojih sanj. Meni si zdaj edini metulj ti, ki mi nosiš ljubezen. Zbeživa stran od roza! Reciva raje ne!!! Pustiva to smrt, za konec!!! Sedaj pa živiva brez nje. Brez smrti in brez DROGE! KAKO PA KAJ VARNOST? Ivan PRELOG Vodja policijskega okoliša Na redni seji občinskega sveta občine Štore 21.12.2005 je bilo med drugim na dnevnem redu tudi poročilo Policijske postaje Celje o varnostnih razmerah v občini Štore. V poročilu je bilo zajeto obdobje od 01.02005 do 30.11.2005, v navedenem terminu pa je bilo na območju občine Štore stojenih 152 kaznivih dejanj in sicer: Februar 2006 ŠTORSKI OBČAN 6 KAZNIVIH DEJANJA ZOPER ŽIVLJENJE IN TELO 4 kazniva dejanja lahke telesne poškodbe 2 kaznivi dejanji hude telesne poškodbe 14 KAZNIVIH DEJANJ ZOPER ČLOVEKOVE PRAVICE IN SVOBOŠČINE 12 kaznivi dejanj ogrožanja varnosti 2 kaznivi dejanji grdega ravnanja 45 KAZNIVIH DEJANJ ZOPER ČLOVEKOVO ZDRAVJE 45 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili 2 KAZNIVI DEJANJI ZOPER GOSPODARSTVO 2 kaznivi dejanji ponarejanja denarja 81 KAZNIVIH DEJANJ ZOPER PREMOŽENJE 39 kaznivih dejanj tatvine 29 kaznivih dejanj velike tatvine / vlomi v objekte, vozila/ 1 kaznivo dejanje zatajitve 1 kaznivo dejanje goljufije 7 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari 1 kaznivo dejanje ropa 3 kazniva dejanja izsiljevanja 1 KAZNIVO DEJANJE ZOPER JAVNI RED IN MIR 1 kaznivo dejanje nasilništva 1 KAZNIVO DEJANJE ZOPER OKOLJE, PROSTOR IN NARAVNE DOBRINE 1 kaznivo dejanje nezakonitega lova 1 KAZNIVO DEJANJE ZOPER SPLOŠNO VARNOST LJUDI IN PREMOŽENJA 1 kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti AKTUALNI DOGODKI nagovarjajo, naj poskusimo malo vina, piva ali da bi »potegnili« nekaj dimov iz cigarete, se poskusimo vzdržati, ali pa tem osebam povedati svoje mnenje, če ne odnehajo. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da še nisem poskusila kakšne droge ali alkohola, saj me to ne privlači, oziroma prav nasprotno; alkohol mi sploh ne diši in ga ne maram, vonj cigaret pa me odbija. Upam, da sem vam vsaj malo razjasnila svoj pogled na uživanje drog, alkohola, tobaka … in da boste o tem vsaj malo razmislili! 1 KAZNIVO DEJANJE ZOPER ZAKONSKO ZVEZO, DRUŽINO, MLADINO 1 kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe, surovo ravnanje Na področju prekrškov je bilo v istem obdobju ugotovljenih 14 kršitev, in sicer: - 12 kršitev Zakona o prekrških zoper javni red in mir - 2 kršitvi ostalih zakonov Na področju prometne varnosti se je v navedenem obdobju zgodilo 38 prometnih nesreč, 16 se jih je končalo s telesnimi poškodbami, 22 pa z materialno škodo. V teh prometnih nesrečah nihče od udeležencev ni umrl, 1 udeleženec je utrpel hude telesne poškodbe, 22 udeležencev pa se je lahko telesno poškodovalo. Vzroki prometnih nesreč so hitrost v kombinaciji z alkoholom, nepravilna smer in stran vožnje, neupoštevanje pravil prednosti. Ocenjujemo, da je varnost v občini Štore zadovoljiva, saj ni bilo storjenih hujših in odmevnih kaznivih dejanj, ni bilo ugotovljenih množičnih kršitev javnega reda in miru ter hudih prometnih nesreč s tragičnimi posledicami, VENDAR - v oči bode 45 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, /v 44 primerih preiskani - znan storilec/. Dejstvo je, da so droge tako ali drugače med nami, ogrožajo naše 6 ŠTORSKI OBČAN otroke,brate, sestre, vnuke, sosede, prijatelje, znance. Poleg tega je zasvojenost z drogami vzrok za ostala kazniva dejanja, predvsem zoper premoženje. Na seji občinskega sveta je bil sprejet sklep, da se sestane varnostni sosvet na Občini Štore, kjer se prouči in oceni nastalo stanje, nato pa se v sodelovaju med lokalno skupnostjo, policijo, šolstvom in ostalimi institucijami načrtno pristopi k reševanju problematike prepovedanih drog. Prav tako je problematika prepovedanih drog in pojav nasilja tudi eden od glavnih ciljev v letnem načrtu policije za leto 2006. ZDRAVA PREHRANA - ZAKAJ IN KAKO AKTUALNI DOGODKI Natalija KOREN, dr.med. O zdravi prehrani se zadnja leta vedno pogosteje piše in govori. Vse razprave temeljijo na dokazih, da prehrana pomembno vpliva na naše zdravstveno stanje. Znan je tudi rek, da hrana ni potrošniška dobrina, pač pa eden najbolj pomembnih varovalnih dejavnikov zdravja. Prehrambene navade naroda vplivajo na obolevnost in umrljivost zaradi kroničnih bolezni. V Sloveniji so navade prehranjevanja še vedno slabe. Raziskava iz leta 1998 je pokazala, da pojemo premalo sadja in zelenjave (povprečno samo en sadež dnevno, 12% ljudi zelenjave sploh ne uživa). Premalo pojemo tudi sestavljenih ogljikovih hidratov, kamor sodijo kruh, testenine, žitarice, kaše, riž in krompir. V prehrani je tudi premalo balastnih snovi - to so vlaknine, ki se nahajajo v polnozrnatih izdelkih, sadju in zelenjavi (pojemo 20g/dan, priporočeno je 27-40g/dan). V prehrani, ki je preveč kalorična, pojemo za tretjino preveč skupnih maščob (44% dnevnega vnosa namesto priporočenih 30%). Od tega je preveč škodljivih nasičenih maščob, ki se nahajajo v maščobah živalskega izvora. V prehrani Slovencev je tudi preveč enostavnih ogljikovih hidratov, kamor sodijo sladkor, sladkarije in sladke pijače. Pri pripravi hrane uporabljamo preveč soli (26% ljudi hrano pri mizi še dodatno soli). Le polovica Slovencev redno zajtrkuje, le četrtina jih dopoldan malica, večina pa kosilo užije pozno popoldne. Res je, da si zaradi službenih obveznosti in pomanjkanja časa težko vsak dan razporedimo idealen jedilnik s petimi obroki dnevno. Lahko pa bi toliko več naredili pri pravilni izbiri in pripravi jedi. V Sloveniji tri četrt ljudi prezgodaj oboleva in umira zaradi kroničnih bolezni. Imamo tudi visok nivo dejavnikov tveganja za kronične bolezni, od katerih so najpogostejše srčno žilne bolezni (srčni infarkt, angina pektoris), možgansko žilne bolezni (možganska kap), rakave bolezni, bolezni presnove (sladkorna bolezen, debelost), bolezni prebavil, dihal in gibal. Te bolezni so zelo razširjene in predstavljajo velik delež pri umrljivosti prebivalstva. Z njimi so povezani tudi veliki stroški zdravljenja, lahko pa s spremembo življenjskega sloga na njih pomembno vplivamo. Eden od korakov na tej poti je zdrava prehrana. Kakšna pa je zdrava prehrana? 1) Prvo pravilo je, da pri hrani uživamo. Za obroke si vzemimo dovolj časa, vsak grižljaj temeljito prežvečimo. 2) Jejmo čimbolj pestro hrano, pretežno rastlinskega izvora. 3) Večkrat na dan ob vsakem obroku jejmo žitarice in izdelke iz njih, predvsem polnozrnate (kruh, testenine, riž, kaše). Žita vsebujejo škrob, vlaknine, kalcij, železo in vitamine B. 4) Večkrat dnevno, ob vsakem obroku jejmo različne vrste sadja in zelenjave, najboljša je doma pridelana, brez uporabe škropiv in umetnih gnojil. Dnevni vnos naj bo v razmerju ¾ 7 zelenjave in ¼ sadja. Živila te skupine vsebujejo vitamin C, folno kislino, karotene, vlaknine, ogljikove hidrate, selen, cink, antioksidante, ki so potrebni pri odpravljanju napak v organizmu. 5) Meso uživajmo v zmernih količinah in ne vsak dan. Izberimo raje manj mastno meso- perutnina brez kože, zajčje, konjsko meso in ribe- predvsem plave (sardine, skuše...). Pripravimo ga brez dodatnih maščob. Dobra zamenjava za meso so stročnice, ki so bogate z beljakovinami in drugimi koristnimi snovmi. Meso in ribe vsebujejo veliko beljakovin, železa, cink, magnezij in vitamine B, predvsem B12. 6) Dnevno zaužijmo zmerne količine posnetega mleka (0,5%1,6% mlečne maščobe) in manj mastnih mlečnih izdelkov (pusta skuta, skutni namazi, nemastni siri). Mleko je bogat vir kalcija, ki je pomemben pri izgradnji kosti, vsebuje pa tudi precej beljakovin, vitaminov A, D in B12. 7) Hrano pripravljajmo s čim manj maščob (margarina, maslo, mastni namazi-zaseka, polivke, majoneze...) Pri pripravi se izogibajmo predvsem masla, goveje maščobe, trdih margarin. Priporočena so rastlinska olja-olivno, repično, arašidno. 8) Jejmo čim manj slaščic (torte, pudingi, biskviti, sladoledi, marmelade...).Sladke pijače nadomestimo z vodo in naravnimi sokovi brez dodanih sladkorjev. 9) Ne jejmo že pripravljene slane hrane (konzerve!) in ne dosoljujmo hrane pri mizi. Zadošča ½ do 1 žlička soli na dan. Sol raje nadomestimo z dišavnicami. Izogibajmo se tudi »instant« juh iz vrečk in jušnih kock. 10) Jejmo toliko, da bo naša telesna teža normalna. Zelo priporočena je redna dnevna telesna dejavnost. 11) Če pijemo alkoholne pijače, količino omejimo na 1dcl vina ali 2,5 dcl piva in seveda ne vsak dan. Na dnevnem jedilniku naj bo 3-5 obrokov. Priporočeni so trije glavni obroki, med njimi pa, če je možno, še dve malici. Razporeditev vnosa kalorij naj bi bila sledeča: pri treh obrokih40% zajtrk, 40% kosilo in 20% večerja, pri petih obrokih pa- 25% zajtrk, 15% dopoldanska malica, 30% kosilo, 10% popoldanska malica in 20% večerja. Priporočeni načini priprave hrane so: kuhanje v majhni količini vode ali v vodni kopeli oziroma sopari, dušenje v lastnem soku (z malo maščobe in dodatkom vode), pečenje v pečici ali na žaru. Cvrtje hrane odsvetujemo predvsem iz dveh razlogovocvrta hrana vsebuje veliko maščob, pri cvrtju zaradi visoke temperature pride do nastanka zdravju škodljivih snovi. Pri pripravi mesa pazimo, da ga ne zažgemo, saj takšno meso tudi vsebuje zdravju škodljive snovi. Pomembno je tudi pravilno shranjevanje živil, da se živilo ne pokvari- plesni namreč izdelujejo snovi, ki so za organizem strupene. V živilu lahko pride tudi do razrasta bakterij ali pa do kemičnih sprememb (žarka maščoba), ki naredijo živilo neužitno. Na policah naših trgovin videvamo živila z oznako - varovalno živilo, ki so zdrava, na žalost pa dostikrat precej draga. Tudi cene sadja in zelenjave, še posebej pozimi, so visoke. Dejstvo je, da je zdrava prehrana lahko dražja. Tu pa imamo, razen nakupa v trgovinah, še druge možnosti. Kar nekaj ljudi ima svoje vrtove in sadovnjake, kjer lahko sami pridelajo svojo najljubšo zelenjavo in sadje. Ne pozabimo tudi na ekološke kmetije, kjer sadje, zelenjavo in meso pridelujejo brez umetnih gnojil, škropiv in umetnih hranil za živino. Njihov pomen je zelo velik in upam, da jih bo v prihodnosti še več. Tudi na tržnicah že lahko najdemo stojnice s hrano, pridelano brez umetnih dodatkov. Rajši kupimo manj in tisto bolj kvalitetno. Februar 2006 Morda se bo porodilo še kakšno vprašanje. Moj namen je bil predvsem spodbuditi bralke in bralce k analizi lastnih prehrambenih navad in navesti osnovna pravila zdrave prehrane. Še več koristnih informacij o tej temi je možno najti v literaturi, navedla bi samo nekaj virov: - Olga Debelič:Ta dobra zdrava hrana - M.Medvešček, M.Pavčič: Zdrava prehrana pri sladkorni bolezni - E.Pospisil: Holesterol - Nada Rotovnik Kozjek: Gibanje je življenje. Z vprašanji se lahko obrnete tudi na vašega zdravnika ali medicisko sestro, ki vam bosta z veseljem pomagala. Pa veliko uspeha in zdravja vam želim! DELOVANJE ZAPORNIC NA ŽELEZNIŠKEM PREHODU NA OPOKI Vlasta PREVOLŠEK Kraj: železniški prehod na Opoki Datum: petek, 23.12 2005 Čas: 13.45 Zapornice na železniškem prehodu na Opoki so zaprte. Iz celjske smeri kmalu pripelje tovorni vlak. Če imamo srečo, se po nekaj minutah zapornice dvignejo. Tokrat žal ne. Pogledam v smer proti Šentjurju, misleč, da bo verjetno pripeljal še en vlak z nasprotne smeri. Nič. No, morda pa pripelje še en vlak s celjske smeri. Nič. Voznike avtomobilov na levem bregu Voglajne počasi mineva potrpežljivost. Obračajo vozila, ker bodo pot nadaljevali skozi Kompole ali pa odšli čez naselje Moste. Kot že velikokrat. K sreči imajo kam. Na desnem bregu Februar 2006 ZADEVA: Odgovor na vprašanja o delovanju zapornic na nivojskem prehodu ceste preko železniške proge v kraju Opoka in Prožinska vas Sem Ludvik Goričan, šef nadzorne postaje Celje, kamor spadata tudi postaji Laško in Rimske Toplice ter proga od km 503+200 (izven postaje Zidani Most) do km 532+900 med postajama Celje - Šentjur ter od km 0+000 do km 3+425 med postajama Celje - Žalec. Celotno območje spada v Sekcijo za vodenje prometa Maribor. Glede zavarovanja cestnih nivojskih prehodov preko železniške proge moram najprej pojasniti način zavarovanja prometa na odseku proge med postajama Celje - Šentjur. Proga Zidani Most - Maribor je dvotirna, kjer vlaki vozijo v vsako smer po svojem tiru, in sicer po levi strani. Med postajama Celje - Šentjur je proga opremljena z avtomatskim progovnim blokom (APB), kar pomeni, da je proga razdeljena na več odsekov, zato da lahko med obema postajama istočasno vozi več vlakov zaradi večje propustnosti. Med postajama Celje - Šentjur lahko vozijo eden za drugim vlaki v razmiku najmanj štirih minut, tako da sta v vsaki smeri na poti najmanj dva vlaka. Nivojski cestni prehodi na Opoki v km 532+973, Prožinski vasi v km 534+140 in Vrbnem v km 535+329 so opremljeni z avtomatskimi zapornicami, katere zapirajo vlaki sami z navozom na vklopno točko, katera je na tolikšni razdalji 8 ŠTORSKI OBČAN Voglajne, torej ob glavni cesti Celje- Šentjur pa je prava gneča. Vozniki stojimo ob zapornicah v dveh kolonah, vozila pa stojijo že ob robu glavne ceste s celjske in tudi s šentjurske strani. Da je zastoj še večji, v koloni čaka tudi tovornjak s priklopno prikolico. Ostala vozila, ki želijo nadaljevati vožnjo, ne morejo mimo. Čas: 14.02 Pokličem 112, Center za obveščanje, kot že velikokrat. Tokrat me prijazno opozorijo, naj pokličem še na Policijo. Policistu povem za nastale težave. Prijazno mi pove, da bo poklical na železnico in preveril situacijo. Zahvali se mi za obvestilo. Sosed v sosednjem avtomobilu kliče na radio Fantasy. Že čez trenutek prisluhnem obvestilu na radiu, ki obvešča voznike, naj bodo pozorni, da lahko na glavni cesti Štore -Šentjur pride do naleta vozil. 14.07 Zapornice so še vedno zaprte. Ponovno pokličem na policijo. Policist mi pove, da železničarji preverjajo, kaj je narobe. Izstopim iz avta in nekako se nam uspe dogovoriti, da zadenjsko obračamo vozila, ker bomo morali pot nadaljevati drugje. Nazaj v Štore ali pa skozi naselje Moste. Kot že velikokrat. Čas: 14.15 No, pa sem tam, kjer sem bila pred pol ure. Le da tokrat na drugem bregu Voglajne. Zapornice pa so še vedno zaprte. Kako dolgo še? To je eden izmed pogostih dogodkov pred zapornicami na železniškem prehodu na Opoki. Kraj dogodka je vedno enak, dan in ura sta zgolj naključna. Lahko vas preseneti v nedeljo dopoldne ali sredi noči, pa zgodaj zjutraj, poleti, pozimi, itd. Skratka, velikokrat, prevečkrat. Tokrat mi je dogodek uspelo zabeležiti. Zatrdno sem se odločila, da poiščem odgovor za težave pri odgovornih na Železnici, da mi povedo kaj več o tem. S tem nisem imela nikakršnih težav. Po telefonu in s pomočjo elektronske pošte sem konec januarja komunicirala z gospodom Ludvikom Goričanom, ki mi je z veseljem posredoval odgovor, ki ga tudi vam posredujem v celoti. AKTUALNI DOGODKI Razmislimo: Kaj nam pomeni prehrana? Zakaj jemo? Ali bi morali pri svoji prehrani kaj spremeniti? Ali smo na to pripravljeni? Ali smo to zmožni narediti? Ali potrebujemo pomoč? ŠTORSKI OBČAN pred prehodom (od 1500 m do 2000 m za hitrosti vlakov do 160 km/h), da se zapornice pravočasno zaprejo pred prevozom vlaka preko prehoda. Po prevozu vlaka preko prehoda se zapornice avtomatično same odprejo. Od pričetka zavarovanja do prevoza vlaka in odprtja zapornic preteče približno 2 minuti, pri potniških vlakih smeri v Celje - Šentjur, ki imajo v Štorah postanek, pa približno 3 minute. Če vozijo vlaki takoj eden za drugim v obe smeri, se dogaja, da v času, ko prvi vlak vozi preko prehoda, že drugi vlak aktivira zapiranje iz nasprotne smeri, zato so zapornice zaprte včasih tudi za 4 do 6 vlakov, kar pomeni, da so zaprte tudi po 15 minut. To se dogaja večinoma v konici zjutraj med 6.00 in 7.30 uro ter popoldan med 13.00 in 15.00 uro. V primeru kakršnihkoli motenj ali okvar je avtomatika prirejena tako, da je poskrbljeno za večjo varnost, kar pa pomeni tudi daljše zaprtje. Kontrolo nad delovanjem vseh trojnih zapornic ima vlakovni odpravnik na postaji Šentjur, kjer mu avtomatika javlja stanje zapornic in napake v delovanju, v primeru nepravilnosti pa on obvešča vzdrževalce v Celju. Zdaj pa še kratki odgovori na zastavljena vprašanja: AKTUALNI DOGODKI Ali veste za težave z zapornicami na Opoki. Namreč, pogosto se zgodi, da so predolgo zaprte? Za težave z zapornicami na Opoki, v Prožinski vasi in v Vrbnem je sprotno seznanjen vlakovni odpravnik postaje Šentjur, kateri vsako napako v delovanju vidi na svoji napravi in jo javlja vzdrževalcem v Celju, da jo odpravijo. Kaj je razlog za zaprte zapornice, kako sploh delujejo na tem delu? Največji vzrok za dolgo zaprtost zapornic je velika frekvenca vlakovnega prometa, saj je na odseku med postajama Celje - Laško povprečno ob delavnikih (ponedeljek-petek) približno 130 vlakov, ob sobotah približno 76 vlakov in ob nedeljah približno 70 vlakov. Včasih pride tudi do okvar (pri vlakih ali na zapornicah), zaradi česar so zapornice zaprte dalj časa, ker je avtomatika prirejena tako, da zagotavlja čim večjo varnost, vendar število okvar ni tako veliko, da bi pomembno vplivalo na čas zaprtosti zapornic. Koliko časa je običajno, da so zapornice zaprte? Zapornice so za posamezen vlak zaprte približno 2 minuti, pri potniških vlakih v smeri Celje - Šentjur s postankom v Štorah približno 3 minute, pri zaporednih vožnjah vlakov iz obeh smeri v konicah tudi po 15 minut. Kdo vas ponavadi o težavi z zapornicami obvesti, če sploh? O napaki nas običajno nihče ne obvešča, razen če je to javljeno policiji. Običajno napako najprej opazi vlakovni odpravnik postaje Šentjur, kateri obvešča vzdrževalce v Celju. V delovnem času (dopoldan od 7-15 ure) gredo vzdrževalci takoj na teren, izven rednega delovnega časa pa je vedno en dežurni delavec za območje celjske regije na domu, ki gre odpravljat napako. Če je pred tem kje drugje na odpravi napak, potem lahko traja do popravila nekaj več časa. 9 Kam še lahko javimo za nastali problem? V primeru okvare lahko uporabnik prehoda (občani, vozniki) o okvari obvesti vlakovnega odpravnika postaje Šentjur na tel. 03 29 35-251 ali vlakovnega odpravnika postaje Celje na tel. 03 29 35-203. Lahko obvesti tudi policijo na številko 113 ali center za obveščanje na številko 112, oni pa to posredujejo na postajo Šentjur ali Celje. Ali imate kakšne težave z zapornicami in železniškimi prehodu še kje v naši občini? Težave so povsod, kjer je velika frekvenca cestnega in železniškega prometa, prehodi pa so izvedeni v istem nivoju. Največja težava na našem območju so zapornice na prehodih v Štorah in pri železarni na Lipi (cesta v Svetino), kjer zapornice še vedno ročno zapirata čuvaja, frekvenca prometa pa je zelo velika. Na Lipi je bila obljubljena izgradnja nadvoza že pred 22-imi leti, pa žal do izvedbe še ni prišlo. Izgradnja je sicer v zadnjem času predvidena in ko bo uresničena, bo ukinjen tudi prehod na postajališču Štore, kar bo zagotovo zelo povečalo varnost in urejenost tako železniškega kot cestnega prometa. VELESLALOM V KOMPOLAH Dani GRAJŽL Mrzlo, sončno jutro je bilo v nedeljo, 22.januarja, ko so organizatorji Športnega društva Kompole priredili tekmovanje v veleslalomu na Vrhovškovemu hribu. Ravno pravšnje temperature so bile za dobro progo, ki so jo organizatorji, pa tudi tisti, ki so si želeli prireditve, že nekaj časa skrbno pripravljali. Snega je letos dovolj, da ljubitelji belega športa pridejo na svoj račun. Da so mladi pa tudi starejši željni takšnih prireditev, se je videlo po številu tekmovalcev in gledalcev, oziroma navijačev. Tudi napovedovalec Simon je odigral svojo vlogo in tekmovanje odlično pripeljal do konca. Tekmovalo je 65 smučarjev in smučark, od tega je bilo uvrščenih 59, 6 pa jih je odstopilo. Rezultati, h katerim so sodile tudi diplome, kolajne in praktične nagrade, so naslednje: Februar 2006 1.mesto Jure GRAJŽL 2.mesto Maruša VRHOVŠEK 2.mesto Janez KREVEL 3.mesto 3.mesto Rok KORBAR in David ŠTARKL Deklice od 13 do 18 let 1.mesto Nika ŽGANK Dečki od 13 do 18 let 1.mesto Martin ČATER 2.mesto 2.mesto Slavko VRHOVŠEK 3.mesto 3.mesto Tomaž STOJAN Moški od 19 do 35 let Ženske od 36 do 50 let 1.mesto Mitja GRAJŽL 1.mesto Suzana GRAJŽL 2.mesto Branko VRBEK 2.mesto Manica ŽVEGLIČ 3.mesto Jože RESNIK 3.mesto Pavlina JURKOŠEK Moški od 36 do 50 let Ženske nad 50 let 1.mesto Ivan STOJAN 1.mesto 2.mesto Matej MASTNAK 2.mesto 3.mesto Rudi KRESNIK ml. 3.mesto Amalija GRAJŽL Moški nad 50 let 1.mesto Ivan MLAKAR 2.mesto Karel HOLCINGER 3.mesto Ivan GRAJŽL Ob tej priliki bi se v imenu Športnega društva Kompole zahvalil vsem sponzorjem za pomoč pri izvedbi prireditve. Upajmo, da se naslednje leto zopet srečamo na Vrhovškovemu hribu in zapeljemo po beli strmini. PILIH TEHNOLOŠKA OPREMA Dušan VOLAVŠEK V najbolj mrzlih dneh prvega meseca letošnjega leta sem se dogovoril za intervju z gospo Aljo Pilih, ki je s podjetjem povezana ne samo po poslovni plati ampak tudi družinski. Njen oče Franc Pilih je namreč ustanovitelj in lastnik tega manjšega družinskega podjetja, ki izvira iz Žalca. Na dogovorjeni dan sta se mi pridružila oba in mi z velikim navdušenjem predstavila njihovo podjetje. Seveda so me v začetku zanimali predvsem splošni podatki. Kdaj ste se podali na pot podjetnika? Začetki našega delovanja segajo v leto 1996. Takrat smo dobili najprej zastopstvo za podjetje PERMA-TEC, ki se ukvarja s proizvodnjo mazalnih sistemov PERMA. Kasneje pa še za podjetje TOX-PRESSOTECHNIK, ki je vodilno na področju hladnega spajanja pločevin. Kakšen je vaš proizvodni program? Zvesti začetni usmeritvi podjetja danes ponujamo stroje in orodja za spajanje pločevin različnih debelin in materialov, ki se v vse večjem številu uporabljajo v avtomobilski industriji, elektro industriji, proizvodnji bele tehnike, računalnikov, klimatskih naprav in uspešno zamenjujejo točkovno varjenje, vijačne spoje ter lepljenje. Dopolnilno dejavnost podjetja predstavlja mazalni inženiring, Februar 2006 kjer s ponudbo mazalnih naprav PERMA rešujemo težave na področju vzdrževanja strojne opreme v raznih proizvodnih podjetjih. Kaj vas je vodilo na lokacijo obrtne cone v Štorah? Razvoj v pozitivni smeri, vse večje povpraševanje in možnost širitve trga na področja bivše Jugoslavije, kjer smo tudi uradni zastopniki, so povzročili, da so obstoječi poslovni prostori postali premajhni, zato smo leta 2001 kupili zemljišče na tej lokaciji. ŠTORSKI OBČAN 1.mesto Dečki do 12 let Kako dolgo se odvija proizvodnja na tej lokaciji? Proizvodnja oz. opravljanje dejavnosti našega podjetja je v tem prostoru prisotna dobro leto. Že zgradba na zunaj je nekaj posebnega. Kdo vam je naredil projekt? Idejni projekt našega poslovno-proizvodnega prostora, kjer je skupna površina proizvodnih in poslovnih prostorov nekaj čez tisoč kvadratnih metrov, je napravil sin, ki zaključuje študij arhitekture v Ljubljani. Njegova je zasnova zgradbe in tudi grafična upodobitev logotipa na zunanji fasadi. Imel sem priložnost pogledati proizvodno halo. V njej sem dobil občutek, kaj se pravzaprav dogaja za temi proizvodnimi zidovi. Kaj predstavljajo vsi ti proizvodi? Pri nas ne gre za serijsko proizvodnjo posameznega artikla, čeprav včasih tudi napravimo kakšne manjše serije določenih sestavnih delov. Kot vidite, smo orientirani na strojegradnjo in orodjarstvo, kjer so posamezni stroji in orodja plod domačega znanja ter izkušenj. Izdelujemo orodja za preoblikovanje pločevine, stiskalnice, namenske stroje in opremo ter avtomatske montažne linije, v katere vgrajujemo pnevmohidravlične cilindre, elektro-mehanske pogone za stiskanje, robotske klešče in orodja za spajanje pločevin nemškega podjetja TOXPRESSOTECHNIK. Tehnološke operacije so lahko po potrebi 100% nadzorovane. Kolikor se da, napravimo v lastni delavnici, po potrebi pa poiščemo tudi zunanje sodelavce. Naročniku oz. končnemu kupcu ponudimo vse; od razvoja, preko projekta, do izdelave končnega izdelka. Koliko zaposlenih opravlja vse to delo? Trenutno nas je v podjetju redno zaposlenih pet ljudi, vendar sodelujemo tudi z zunanjimi kooperanti iz različnih strokovnih področij, brez katerih enostavno ne bi šlo. Delo je timsko, vendar vsak izmed nas dela na svojem področju, za katerega je strokovno usposobljen. Za pogovor in čas, ki ste si ga odtrgali od vaših vsakodnevnih obveznosti in mi razkazali proizvodnjo ter predstavili podjetje, se vam najlepše zahvaljujem. Želim vam zvrhano mero optimizma in pozitivno naravnanih razvojnih smernic. 10 AKTUALNI DOGODKI Deklice do 12 let ŠTORSKI OBČAN REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE AKTUALNO Območna obrtna zbornica Celje je s 01.01.2006 prevzela od Lokalnega podjetniškega centra d.o.o. izvajanje programa vavčerskega svetovanja OSNOVNE INFORMACIJE O PROGRAMU PROGRAM VAVČERSKEGA SVETOVANJA nudi subvencionirane stroške podjetniškega svetovanja - splošnega in specialističnega. Program izvaja JAPTI preko izvajalcev programa na lokalni ravni. KDO JE UPRAVIČEN DO SUBVENCIJE? 1. Delujoča podjetja (male in srednje družbe in samostojni podjetniki posamezniki) 2. Brezposelne osebe (prijavljene na ZRSZ, z namenom samozaposlitve) AKTUALNI DOGODKI KAJ MI PROGRAM PONUJA? 1. Delujočim podjetjem: subvencioniranje svetovalnih storitev splošnih podjetniških svetovalcev in specialistov, ki so vpisani v Katalog podjetniških svetovalcev; 2. Brezposelnim osebam: subvencioniranje svetovalnih storitev splošnih podjetniških svetovalcev in specialistov, ki so vpisani v Katalog podjetniških svetovalcev in usposabljanj. KOLIKO DOBIM? 1. Delujoča podjetja: subvencija do 50 % neto vrednosti upravičenih stroškov svetovanja, vendar največ do 1.000.000,00 SIT v obdobju trajanja pogodbe; 2. Brezposelne osebe: subvencija do 100 % vrednosti upravičenih stroškov svetovanja in usposabljanja, vendar največ do višine dveh minimalnih mesečnih plač v obdobju trajanja pogodbe, pod pogojem, da se v roku 6 mesecev samozaposli. Dodeljena sredstva v programu so namenska in se smejo uporabljati izključno za namene in pod pogoji, določenimi v pogodbi o vključitvi. KAKO SE VKLJUČIM? Pri izvajalcih programa, ki predstavljajo vstopne točke na lokalni ravni, podpišete pogodbo o vključitvi v program. · povprašajte po svetovalcu-organizatorju, ki je usposobljen za opravljanje nalog izvajanja programa, · z njim opravite uvodni svetovalni intervju, v katerem svetovalecorganizator preveri, ali izpolnjujete kriterije za vključitev v program in ugotovi, katere vrste svetovanja boste potrebovali. · po podpisu pogodbe o vključitvi lahko koristite storitve podjetniških svetovalcev tako, da pri svetovalcu-organizatorju za vsako posamezno svetovanje dvignete vavčer. · po opravljeni svetovalni storitvi s svetovalcem potrdita vavčer (podpis in žig), ki je potreben za izplačilo subvencije. · · · KATERE STROŠKE SVETOVANJA LAHKO UVELJAVLJAM: stroške s področja poslovnih funkcij podjetja (vodenje in upravljanje, trženje, prodaja, nabava, investicije, kadrovske zadeve, informacijska funkcija, proizvodna funkcija), stroške pri pripravi razvojno naravnanih programov in projektov, stroške s področja prava (svetovanje pri izbiri statusne oblike podjetja, 11 · · delovno pravni zakonodaji, gospodarskih poslih, zaščiti avtorskih pravic in industrijske lastnine, zakonodaji EU), stroške s področja davkov, stroške s področja računovodstva (vzpostavljanje računovodske funkcije v podjetju). KONTAKT · Svetovalec organizator: mag.Tatjana Štinek Cesta na Ostrožno 4, 3000 Celje tel: 03 545 16 07, 03 545 26 38 fax: 03 545 10 26 mail: tatjana.stinek@ozs.si DVODNEVNI IZLET PRAGA-BRNO-DUNAJ Lučka SELIČ V oktobru je klub študentov iz Štor-ŠKŠ organiziral dvodnevni izlet v Prago in na Dunaj. Dogodivščina se je začela sredi sobotne noči, ko smo se okrog treh odpravili iz Celja proti Avstriji. Zgodnji uri navkljub smo si obljubili, da bomo skupaj preživeli dva lepa, zanimiva in kar se da aktivna dneva, kar se je tudi zgodilo. V soboto smo se po dolgi vožnji najprej razveselili sonca, ki nas je pozdravilo v še malo zaspani Pragi, ki je čez dan povsem upravičila sloves zlatega mesta in nas s svojo toplino, skoraj domačnostjo vse navdušila. Dan je brzel mimo, ko smo mi brzeli po mestu in poskušali ujeti vsaj delček tistega, kar skriva to staro, čarobno mesto; Hradčany, Karlov most, stadion Strahov, razgledni stolp...In tu je bil večer, ko smo se morali odpraviti naprej. Po prekratki noči ob majhnem jezeru smo se naslednji dan odpravili v Brno, kjer smo naredili kratek nedeljski sprehod po zaspanem mestnem jedru in se odpeljali proti Avstriji. Na poti smo se ustavili v neki večji češki veleblagovnici, zapravili zadnje krone - za pivo, seveda, da smo ostali zvesti tradiciji. Pozno popoldan smo pozdravili še mrzli Dunaj, pa Mozarta in Franca Jožefa pred katedralo sv. Štefana in se zvečer odpeljali nazaj domov. Navdušeni, malo utrujeni in polni vtisov smo si zvečer rekli: ‘’Bilo je super, drugo leto gremo spet nekam.’’ Kam? Ah, to je pa zaenkrat še presenečenje! Februar 2006 Program organiziranega odvoza kosovnih odpadkov (ne avtomobilov) v Občini Štore bo potekal po naslednjem razporedu: PONEDELJEK, 27.03.2006 1. LIPA - pri garažah (dva kontejnerja 20m3); 2. PROŽINSKA VAS - pri gasilnem domu (kontejner 15m3); 3. OGOREVC - pri Romovi kapeli 4. CESTA NA SVETINO 2 (pri garaži); 5. NAD STOLARNO v bližini hišne št.1; 6. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠTORE (kontejner 15m3). 7. ZGORNJE PEČOVJE v bližini Doberškove zidanice. SREDA, 29.03.2006 1. LIPA - v križišču pri frizerstvu Urukalo (kontejner 15m3); 2. KANJUCE - blizu hišne št. 3, oziroma pri izhodu iz gozda (kontejner 15m3); 3. MOSTE - pri hišni št. 57, oziroma križišču pri Bučar; 4. KOMPOLE - pri Vrhovškovem kozolcu; 5. KRESNIKE - v začetku vasi; 6. LAŠKA VAS - v bližini hišne št. 27 - GRADIČ. PETEK, 31.03.2006 1. VRUNČEV DOM - DOM LOVCEV; 2. ZGORNJE PEČOVJE - v bližini hišne št. 13 b - Povalej; 3. DRAGA - nasproti hišne št. 21 - JELENC; 4. JAVORNIK - KRIŽIŠČE STRAŠEK- blizu hišne št. 12 STIPLOVŠEK (kontejner 15m3); 5. ŽERVIŠE 6. LIPA - pri garažah (kontejner 20m3). PONEDELJEK, 03.04.2006 1. SVETINA (kontejner 15m3); 2. LAŠKA VAS - blizu kapele pri KARLOVČEC; 3. ŠENTJANŽ - pri avtobusni postaji; 4. KOMPOLE - Podzid, križišče pri hišni št. 87 - GOLOB; 5. SVETLI DOL - križišče v Zalanki 6. DRAGA - pri križu. SREDA, 05.04.2006 1. PEČOVJE - pri igrišču - parkirni prostor (kontejner 15m3); 2. STRAŽA - križišče pri steklarstvu Majoranc; 3. KOMPOLE - cesta Čadej - Podzid oziroma na križišču v gozdu; 4. SVETLI DOL - na križišču blizu domačije Ulaga; 5. LIPA - Razgledna ulica - parkirni prostor - pri hišni št. 3 - FIDLER; 6. PROŽINSKA VAS - ZAGABER v.b. hišna številka - TURK. PONEDELJEK, 10.04.2006 1. MOSTE - v bližini hišne št. 50; 2. PEČOVJE - v bližini hišne št. 4; 3. PROŽINSKA VAS - pri Lončarju (Petelinšek); 4. NAD STRELIŠČEM - pri baraki v gozdu; 5. CESTA XIV.DIVIZIJE pri hišni številki 51 nasproti trafo postaje; 6. KOMPOLE pri hišni številki 147. Velikost kontejnerjev je pripisana; v nasprotnem primeru je le ta velikosti 7m3. V kolikor se bo pokazala potreba po dodatnih kontejnerjih, bomo le te dostavili po dogovoru z Javnimi napravami na določena mesta. Odvoz kosovnih odpadkov je namenjen vsem občanom Občine Štore, ki odpadke pripeljejo na za to določena mesta in jih odložijo v kontejner. Posamezniki, ki pa želijo odvoz zase, lahko naročijo kontejner pri Javnih napravah, vendar so plačniki sami. Manjšo količino odpadkov lahko povzročitelji sami pripeljejo na odlagališče Javnih naprav in jih odložijo na za to določena mesta v dogovoru z upravljavcem odlagališča, ob pogoju, da so vključeni v reden odvoz odpadkov. Dokazilo je pogodba, sklenjena z izvajalcem odvoza odpadkov ali dokazilo o plačilu storitve. Za manjšo količino odpadkov se šteje z odpadki napolnjena prikolica osebnega avtomobila, in to 4X letno. Ponovno pa vas obveščamo, da je na območju Občine Štore omogočeno tudi ločeno zbiranje odpadkov. Postavljenih je osem zbiralnic ločenih frakcij komunalnih odpadkov, tako imenovanih ekoloških otokov s tremi posodami za zbiranje odpadnega papirja, stekla in pločevink. Ti ekološki otoki so postavljeni na/v: - KRIŽIŠČU KOVINARSKE IN UDARNIŠKE ULICE; - PARKIRNEM PROSTORU UDARNIŠKE ULICE; - PARKIRNEM PROSTORU CESTE KOZJANSKEGA ODREDA-NASPROTI ZDRAVSTVENEGA DOMA; - CESTI XIV. DIVIZIJE-ZA OBČINSKO STAVBO; - PROŽINSKI VASI- PRI GASILSKEM DOMU; - KOMPOLAH- PARKIRNI PROSTOR PRI HIŠNI ŠT. 96; - SVETINI - PARKIRNI PROSTOR PRI GASILSKEM DOMU; - LAŠKA VAS - PEČOVJE NA KRIŽIŠČU. Ekološki otoki so namenjeni VSEM OBČANOM OBČINE ŠTORE! PETEK, 07.04.2006 1. JAVORNIK - pri avtobusni postaji (kontejner 15m3); 2. KOMPOLE - GORICA - v bližini vodovodnega rezervoarja, v bližini hišne št. 170; Februar 2006 ŠTORSKI OBČAN Sabina FIRŠT 3. PROŽINSKA VAS - OGOREVC - na križišču v bližini hišne št. Ogorevc 16; 4. LAŠKA VAS - na križišču ob cesti na Pečovje pri kozolcu; 5. KOMPOLE - križišče, nasproti hišne št. 132 - ZIDAR; 6. KOMPOLE - pri pokopališču (kontejner 15m3). 12 OBVESTILA O... ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV POMLADANSKO ČIŠČENJE ŠTORSKI OBČAN MOŽNOSTI PRIKLJUČITVE NA ŠIROKOPASOVNO POVEZAVO - ADSL NA SVETINI Sabina FIRŠT Zaradi velikega zanimanja za priključitev na ADSL sistem na Svetini smo s strani Telekoma Slovenije, d.d pridobili odgovor o možnosti priključitve, s katerim vas seznanjamo. Na območju Svetina zaradi kapacitet telekomunikacijskega omrežja ADSL priključkov trenutno ni mogoče vključevati. Po podatkih Službe za investicije bo ADSL centrala na Svetini zgrajena še v tem letu. Razlog za neprioritetno izgradnjo ADSL centrale na omenjeni lokaciji je relativno majhno povpraševanje po širokopasovnih dostopih, ki pa je, glede na številčno manjšo lokacijo, razumljivo. Zahvala Zato vas pozivamo, da vsi zainteresirani podate svoje podatke na spletno stran http://www.siol.si/index.php?id=582 ali na telefonsko številko 080 1000 / informacije o ostali SiOLovi ponudbi številka 2. ZAHVALA Angel KRAGELJ stanujoč Laška vas 50 3220 Štore se zahvaljujem Občini Štore za zgledno čiščenje cest v zimskem času. Zahvala ZAHVALA OBVESTILA O... Zadnji dan v letu je zagorela naša stara domačija. Na pomoč ste prihiteli gasilci s Svetine, iz Štor in Prožinske vasi. Za vašo požrtvovalnost iskreno hvala. Posebna zahvala velja Francu Mlakarju in njegovi družini, prav tako pa tudi vsem sosedom. Ivan ULAGA Obvestilo... SPOŠTOVANI OBČANI! Obveščamo vas, da začne vaša Pošta v Štorah s 1. februarjem 2006 poslovati z novim delovnim časom, in sicer od ponedeljka do petka od 8.00 - 9.30 ure in od 10.00-17.00 ure, ob sobotah pa od 8.00 - 12.00 ure. 13 Februar 2006 Urška FLIS REALIZACIJA PROGRAMA TD ŠTORE V LETU 2005 Branko LONČAR Turistično društvo Štore je v celoti izpeljalo predvidene dejavnosti v letu 2005. 1) Tudi letos smo bili s strani Občine izbrani za izvedbo tradicionalnega kresovanja v počastitev 1. maja, delavskega praznika. Poleg prižiga kresa smo poskrbeli za kulturni program in prijetno zabavo občanov. 2) Takoj po prvomajskih praznikih smo izpeljali že 9. tradicionalni pohod po »Turistični poti Občine Štore ».Letos je bil pohod organiziran nekoliko drugače, saj smo se odločili, da vsako leto popeljemo pohodnike po drugačni poti in jim pokažemo še druge lepe kotičke naše Občine. Pohodniki so bili zelo zadovoljni z našo odločitvijo, pa tudi z zaključkom v Žlajfi. 3) V mesecu juniju smo realizirali » Rja Fest », srečanje društev. Poleg družabnih iger, v katerih je sodelovalo deset ekip, pa so v večernem programu nastopili ansambli, med njimi tudi grupa MI 2. 4) V začetku oktobra smo v počastitev obletnice smrti svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlinove, ki je pokopana na Svetini, pripravili » Almine dneve ». Petek je je bil kakor vsako leto rezerviran za kulturo. V osnovni šoli smo v orientalskem vzdušju brali odlomke iz potopisnih del Alme Karlin. Alma Karlinova je na svojih potovanjih raziskovala tudi rastlinstvo držav, po katerih je potovala, zato smo letos izbrali temo »Alma in zdravilna zelišča ». Povabili smo okoliška zeliščarska društva, ki so pripravila čudovito razstavo zdravilnih zelišč, pa tudi predavanja so bila tematska: zdravilna zelišča in zdravljenje z njimi. V okviru Alminih dni pa smo privedli h kraju dveletni trud Študijskega krožka, ki je deloval v okviru Turističnega društva in svečano otvorili krožno etnološko naravoslovno pot okoli Svetine z imenom« 23000 korakov » in popeljali obiskovalce po njej. Pot lahko pričnemo na Svetini ali na Alminem domu, kjer je na tablah opisana, s seboj pa lahko vzamete tudi lično izdelano zgibanko, ki zanimivosti na poti podrobneje opisuje. Pot predstavljamo tudi na naši internetni strani, zgibanko pa lahko dobite v gostišču na Svetini, v Alminem domi in na Občini Štore. Ogled poti ponujamo v vodenih izletih po naši Občini. 5)V decembru smo pripravili tradicionalno božičkovanje. Letos smo dogajanje prestavili v Osnovno šolo Štore. Po otroških delavnicah in čudovitem programu pa je Božiček obdaril več kot 150 otrok. 6) Člani društva so sodelovali tudi pri čistilni akciji, pri pripravi Železarskega pohoda, predstavljali našo občino na televizijah, radijih, časopisih … Februar 2006 Konjeniško društvo Štore pod predsedstvom Slavka Buserja je na štefanovo, dne 26. decembra 2005, v Kompolah organiziralo blagoslov konj. Ponedeljek je bil turoben dan, kar pa ni oviralo konjenikov, da ne bi prišli od blizu in daleč v Kompole. Poleg domačinov so se blagoslova udeležili tudi člani društev iz Šmarja, Šentjurja, Ponikve, Blagovne, Krajnčice, Sv. Štefana in Dobja, tako da jih je bilo okrog šestdeset. V glavnem so prijezdili, lastniki ponijev pa so svoje konjičke pripeljali s prikolicami. Zbirno mesto je bilo na sedežu društva pri Štarlekarjevih, kjer je predsednik po pozdravu prisotne seznanil s podrobnostmi, gospodinja Dragica pa jih je postregla s čajem. Sestavili so povorko, na čelu je bil voz z zastavonošam, sledili so udeleženci s poniji ter delovnimi konji, zadnji pa so bili jezdeci. Krenili so okrog vasi do cerkve sv. Lovrenca, kjer so na kraju pripravljenem za blagoslov konj, že čakali člani godbe na pihala iz Štor ter prihajajoče pozdravili s prijetno skladbo. Vse, ki so se zbrali, je najprej nagovoril župan občine Štore g. Franc Jazbec. Orisal je zgodovino zavetnika konj sv. Štefana ter pomembnost vzreje delovnih ter športnih konj, ob koncu pa zaželel vse dobro za praznike ter v prihajajočem novem letu. Sledil je obred blagoslova konj, ki ga je opravil gospod župnik Urbancl. Konjenike je društvo simbolično nagradilo z rozetami ter kruhom in soljo za konje, župan pa je vsakemu podaril buteljko. Za ogrevanje so v nadaljevanju skrbeli godbeniki iz Štor, članice pa so vse pogostile s toplimi napitki ter pecivom. Ob zaključku se je predsednik vsakemu posamezniku zahvalil ter konjenike in njihove spremljevalce povabil na družabni del. Po končanem uradnem delu blagoslova so konjeniki najprej poskrbeli za svoje štirinožne prijatelje, sami pa so se zbrali pri Kresnikovih, kjer se je preko sto udeležencev ob jedači in pijači ter prijetni glasbi tria “Jahači” zabavalo vse do poznih večernih ur. ŠTEFANOVO PRAZNOVANJE V KOMPOLAH Alojz ŽNIDAR V praznično in hladno jutro so nas sanje prebudile in snežinke bele novi dan so nam krasile, po maši smo se na običajnem mestu zbrali, da bi dan samostojnosti in štefanovo praznovali. Da bi se slavje čim lepše odvijalo, domača dekleta nudila so vino, s pecivom in čajem smo se krepčali, medtem ko so godci veselo igrali. Šestinpetdeset konjenikov se pri vežici je zbralo, in svečan trenutek v dveh vrstah pričakalo, slavnostni govornik naš župan povedal je lepo, v kakšen namen se zbrali smo. 14 ŠTORSKI OBČAN BLAGOSLOV KONJ V KOMPOLAH O DELU DRUŠTEV Na koncu bi se iskreno zahvalil našim aktivnim članom in vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo vse napovedane dejavnosti zadovoljivo izpeljali. ŠTORSKI OBČAN Nato je g. župan vse konjenike prav lepo pozdravil, pa tudi na ostale zbrane ni pozabil, v nadaljevanju je omenil še vrednote in ljubezen rejcev konj, kateri so od blizu in od daleč prišli na ta veliki zbor. Ko je slavnostni govor g. župan končal, je duhovnik iz Celja svoj obred nadaljeval in nekaj lepih besed je vsem spregovoril ter blagoslov konjenikom in konjem podelil. Po dogovoru smo se h Kresnik napotili in v garaži pri obilni postrežbi zaključek naredili. Spomini na to lepo srečanje bodo vsem ostali in obljubo vsi so dali, čez eno leto spet se bodo tukaj zbrali. Gorenjskem. Naši člani niso manjkali tudi na smučanju in sankanju s konji, ki sta ga organizirali Gorenjska in Šaleška konjenica. Ob koncu poletja smo organizirali svojo - Štorsko konjenico, ki je odjezdila iz Kompol in skozi Šimone, Svetino in Vodruž prispela na Resevno. Tega pohoda so se udeležili konjeniki iz cele Slovenije. Čez leto smo za naše člane organizirali dva piknika, in sicer enega v ribogojnici Ferlič in drugega pri gostilni »Špulcer« v Kompolah. Obiskali smo tudi enega največjih konjeniških sejmov v Veroni. Poleg tradicionalnega žegnanja konj na štefanovo, ki ga organiziramo v Kompolah in na katerem je lani sodelovalo kar 64 jahačev, smo ob različnih priložnostih sodelovali tudi na žegnanjih konj v Krajnčici pri Šentjurju, v Šmarju, pri Svetem Štefanu in Primožu pri Šentjurju. Nekateri naši člani so se udeležili tečaja, ki ga je organiziralo Konjeniško društvo Pohorje, in tudi uspešno opravili izpit »jahač 2«. V tem prispevku je strnjenih samo nekaj največjih dogodkov, ki so se nanizali v preteklem letu in na katerih je bilo prisotno tudi ime Konjeniškega društva Štore. Ker smo že krepko stopili v novo leto, so pred nami že nove želje in cilji, o katerih pa vas bomo sproti obveščali, tudi v Štorskem občanu. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki ste kakorkoli prispevali k uspešnem delovanju društva v preteklem letu. O DELU DRUŠTEV DELOVANJE DRUŠTVA ŠKD RUDAR PEČOVJE V LETU 2005 DELOVANJE KONJENIŠKEGA DRUŠTVA ŠTORE V LETU 2005 Stanislav BUSER Člani konjeniškega društva smo bili v letu 2005 zelo aktivni, saj smo se udeležili ali sami priredili številne prireditve, tekmovanja, žegnanja in izobraževanja. V začetku leta smo se tako udeležili kar dveh pohodov po poteh XIV. divizije, in sicer prvega v organizaciji Šaleške konjenice, ki je potekal iz Sedlarjevega skozi Virštanj in Šentrupert do Kajuhovega spomenika na Belih Vodah in drugega v sodelovanju s Šmarsko konjenico, ki je potekal skozi Dramlje, Žičko kartuzijo do Konjic in Konjiške gore. V sodelovanju s šentjursko mladino smo se udeležili srečanja pri spomeniku na Resevni in sodelovali na jurjevanju v Šentjurju. Dve vpregi našega društva sta sodelovali v veliki povorki na Pivu in cvetju v Laškem, več jahačev pa se je predstavilo na tradicionalnem srečanju veteranov na Svetini. Nadalje so se naši člani udeležili pohoda po poteh bistriške občine, pohoda blagovnske konjenice proti Resevni in Šentrupertu ter pohoda Pohorske konjenice. V zadnjih letih je tudi vedno več konjeniških tekmovanj, ki se jih štorski konjeniki pridno udeležujemo. Med drugim smo sodelovali na viteških igrah na Rogli, na Valvazorjevih igrah na Bogenšperku in na igrah spretnostnega jahanja na 15 Predsednik: Miran JURKOŠEK • Udeležitev na pustnem karnevalu v Novi Cerkvi • Organizacija tradicionalnega izleta v Planico na ogled svetovnega prvenstva v poletih • Organizacija tekmovanja v sankanju na naravni sankaški progi na Pečovju • Organizacija koncerta v počastitev dneva žena in materinskega dne • Sodelovanje v OLMN z dvema ekipama • Organizacija koncerta v počastitev praznika občine Štore • Barbarin pohod • Organizacija Božično novoletnega koncerta PIHALNA GODBA SVETINA Ivan ULAGA Kdor je slišal za svetinsko godbo, gotovo ve, da veselo igra že preko sto let. Tudi leto 2005 je bilo za nas godbenike zelo uspešno, saj beležimo kar štirideset različnih nastopov. Kar triindvajsetkrat smo igrali na cerkvenih slovesnostih, petkrat na pogrebih, dvakrat na gasilskih prireditvah in šestkrat na družabnih srečanjih. Udeležili smo se jurjevanja v Šentjurju, pa prvomajske budnice, lepo pa nam je uspel tudi tradicionalni božično-novoletni koncert, ki ga vsako leto pripravimo našim Februar 2006 S privarčevanim denarjem smo kupili dva nova baritona, še vedno pa večina godbenikov igra na inštrumente, ki so njihova last. Ob takšnih častitljivih obletnicah je tudi priložnost, da se posameznikom podelijo jubilejne nagrade in da se dolgoletnim in še vedno aktivnim članom orkestra zahvalimo za njihovo požrtvovalno delo, s katerim so svetel vzor mladim glasbenikom, katerih je v našem orkestru spet lepo število. ŠTORSKI OBČAN zvestim poslušalcem. V lanskem letu se je godba povečala za štiri člane, tako da nas je sedaj sedemindvajset godbenic in godbenikov. Glasba nas bogati in osrečuje, ne pozna meja, to čutimo vsi, posebno še muzikantje. 110 LET GODBENIŠTVA V ŠTORAH Jani JURKOŠEK obiskovalci, ki so s svojo prisotnostjo počastili ta jubilej, so se lahko prepričali, da se še naprej ohranja dobro ime orkestra, katerega si je s kakovostnimi nastopi pridobil v slovenskem okolju in tudi širše. S petjem sta se predstavila tudi odlična vokalista Mateja Rajh in Matej Mastnak, ki je pokazal, da zna poleg vihtenja dirigentske palice tudi ubrano zapeti. Program je v smiselno celoto z izbranimi besedami povezala Slavica Van der Minnen. Februar 2006 Tako je v imenu ‘Javnega sklada za kulturne dejavnosti’ g.Živko Beškovnik podelil; Bronasto Gallusovo značko: (najmanj 5 let udejstvovanja v ljubiteljski kulturni dejavnosti) - ŠUHEL Kristini - PALČNIK Janu Srebrno Gallusovo značko: (najmanj 15 let udejstvovanja v ljubiteljski kulturni dejavnosti) - ORAČ Lavri - PAVIČ Nataliji - ANCLIN Aleksandru - FERENČAK Stanislavu ml. - GAŠPARIĆ Sašu - ROMIH Alešu - ŠUHEL Avguštinu Zlato Gallusovo značko: (najmanj 25 let udejstvovanja v ljubiteljski kulturni dejavnosti) - BOBEK Mirku - VERHOVŠEK Alojzu Izredna priznanja JSKD Republike Slovenije: za 40 let in več aktivnega udejstvovanja v ljubiteljskem ‘Pihalnem orkestru štorskih železarjev’ - FERENČAK Stanislavu - SORČAN Antonu - VIZJAK Mihaelu Vsi trije godbeniki so svoje prve korake v svet glasbe ‘spočeli’ konec petdesetih oz. v začetku šestdesetih let pri takratnem kapelniku štorske godbe g.Francu Berghausu in nadaljevali pri prof. Zupancu ob oživitvi godbeništva v Štorah l.1969. Še danes so vsi trije aktivni člani orkestra. in prof. ZUPANC Francu za več kot 55 letno udejstvovanje v ljubiteljskih pihalnih orkestrih in 32 letno uspešno strokovno vodenje ‘Pihalnega orkestra Štorskih železarjev’. Prof. Zupanc-u je v l.1969 uspelo ponovno ‘zgraditi’ pihalni 16 O DELU DRUŠTEV Po pisnih virih je godbeništvo v Štorah prisotno že 110 let, najverjetneje pa tudi več, saj je vseskozi tesno povezano z železarstvom, katero je v teh krajih še bistveno starejše (155 let). Ta častitljivi jubilej smo skupaj s privrženci glasbe na pihala proslavili s tradicionalnim božično - novoletnim koncertom, dne 23.12.2005 v dvorani OŠ Štore. Ob prihodu in na samem začetku koncerta je za prijeten uvod poskrbela sosedska ‘Godba na pihala’ s Svetine, katera je že tudi praznovala 100-letnico delovanja, tako da je ta zvrst glasbe v teh krajih dejansko prisotna takorekoč ‘že od nekdaj’. Člani KD Pihalni orkester Štorskih železarjev so se na odru prvič javno predstavili v novi podobi, saj nam je po več letih s pomočjo sponzorjev uspelo pridobiti nova oblačila. Pod strokovnim vodstvom Mateja Mastnaka so predstavili zanimiv izbor skladb različnih domačih in tujih avtorjev. Številni ŠTORSKI OBČAN orkester in z njim v dolgih letih doseči veliko pohval, nagrad in uspehov, kakor tudi prepoznavnost štorske godbe. Poleg tega je g.Zupanc navdušil in v svet glasbe popeljal veliko mladih krajanov in tako skrbel za kulturo v kraju in za nabor svežih moči v orkestru. Vsem prejemnikom zasluženih priznanj iskrene čestitke! Ob tem jubileju smo izdali tudi priložnostno brošuro, v kateri smo poskušali opisati delovanje godbe skozi čas. Nekaj izvodov je še na voljo in če bi kdo to gradivo želel imeti, naj pokliče na 041-569-889. Apeliramo tudi na vse starše glasbenih nadobudnežev, da izkoristijo dislociran oddelek Celjske glasbene šole, ki deluje na OŠ v Štorah, in svoje otroke vpišejo k učenju katerega izmed instrumentov. KARATE, BORILNI ŠPORT ALI… Emil KAČIČNIK »Karate je veščina telesa in duha. Ko ozavestiš energijo, ki je gibalo sveta, spoznavaš tudi samega sebe, svoje zmožnosti, odnos do sebe in sočloveka, spoznaš, da meja ni, da so le v glavi. Um in telo človeka sta povezana, (igra, izzivi, naloge, cilji), bo čutil napredek (preizkusi, priznanja, pasovi). Za starše je seveda pomembno, da se otrok pri tem ne samo zabava, ampak hkrati zares sistemsko napreduje tako motorično kot osebnostno. Poudariti je potrebno, da je vadba naravnana k visoki stopnji strokovnosti, kar zelo zmanjšuje možnosti za poškodbe. Vedeti pa je potrebno tudi, da niso vse borilne discipline enako rizične. Zaradi tega mora biti pri začetnikih, posebej pa otrocih, izbor dovoljenih akcij omejen na kar se da nenevarne situacije. (press) V Karate klubu Štore uvajajo prirejen program vadbe, prijazne otrokom. To je program, kjer otroci skozi igro sistematično osvajajo posamezne motorične in situacijske borilne osnove in se le sčasoma in postopno specializirajo za katero od uveljavljenih disciplin. Torej, otroci premagujejo magično mejo pubertete, začnejo se zavedati sami sebe in šele tedaj so pripravljeni dojeti, kaj je veščina. Pomembno vlogo pri tem imajo starši, morajo biti prisotni, ker le tako se bodo zavedali, da so dali otrokom odlično popotnico - karate prinaša zbranost, koncentracijo, prodornost, spoštovanje sočloveka, solidarnost, samoobrambo, samozavest in samospoštovanje. In kot takšni ne bodo nikoli poraženi. KRABERK O DELU DRUŠTEV Planinsko društvo ŽELEZAR Štore Jožica KRAJNC ta povezava je nevidna, a človek jo čuti. Pot osebne poti je treba prehoditi z majhnimi koraki. » Da se je KARATE kot splošna športna aktivnost dodobra zakoreninil v našem kraju ni dvoma, da je prerasel v dobro organizirano društvo, ki dosega zavidljive rezultate na državnem nivoju, tudi ne. Prav tako vse navedeno dokazuje njegovo članstvo, ki se je v zadnjih nekaj letih močno povzpelo in šteje v Karate klubu Štore danes že 53 članov. Toda, kakšen šport je to, komu je namenjen, kaj nam prinaša, zakaj bi ga vendarle gojili, saj smo karakterno psihološko in kulturno popolnoma drugačni od okolja, iz katerega karate izhaja, kaj se lahko pravzaprav iz njega naučimo in, ali ne gre le za skupino nasilnih pretepačev, ki se v okolju uveljavljajo pod krinko športno borilne humanosti!? Karate kot borilna veščina pomeni urjenje bojevniškega duha in telesa ter učenje in treniranje učinkovite samoobrambe skozi striktno predpisana, tradicionalno opredeljena in s strogim moralnim kodeksom pogojena pravila obnašanja. Otrokom predstavlja karate obliko telovadbe, skozi katero razvijajo svoje psihofizične sposobnosti in se učijo samoobvladovanja, mladini služi kot psihosocialno koristna rekreacija in tekmovalni šport, odraslim pa kot koristen sestavni del kvalitete njihovega življenja. Osnovno vodilo mora biti, da hodi otrok na trening z veseljem, kar dejansko bo, če: - zanj to ne bo prevelika časovna obremenitev, ga bo zmogel psihofizično (torej bo vadba primerna njegovi razvojni stopnji), mu bo zanimiv in zabaven 17 Zadnji pohod v letu običajno namenimo odkrivanju manj znanih krajev. Navadno zapišemo v program, da gremo v neznano, čeprav to ni povsem natančna formulacija. Kraji so večini več ali manj znani, podrobnosti in pristope k njim pa je še potrebno raziskati. S pomočjo naših šentjurskih članov, ki imajo korenine v ponikovskem delu, smo raziskovali gričevnat predel, ki se vleče nad avtocesto na eni ter železnico na drugi strani vse od Ponikve do Loč pri Poljčanah. Cilj pohoda je bila vas Kraberk, kjer stoji vrh griča nad vinogradi turistična kmetija Pri Krošlovih. Do tja vodijo ceste s treh strani: iz Loč, iz Lipoglava ter s Ponikve. Vmes je še nekaj manjših odcepov v sosednje vasi. Mi smo si izbrali krožno pot. Z vlakom smo se zapeljali do železniške postaje Dolga Gora. Po močno zaledeneli cesti smo se sprehodili po obronkih gozda, jo ponekod mahnili čez travnike in pašnike ter po kolovozih in med vinogradi. Razgledovali smo se po okoliških vaseh in hribovju ter občudovali sveže pobeljeno naravo, nad katero se je bočilo jasno nebo. Sonce je počasi odganjalo mraz. Postanek na pol poti nam je popestril vinogradnik in zbiratelj starin, ki nam je poleg vinske kleti razkazal še svoje neprecenljive zaklade, ki nad zidanico čakajo muzejske obdelave. Okrepljeni z malico iz nahrbtnikov in žlahtno kapljico iz gospodarjevih zalog smo zlahka premagali še drugi del poti. Krošlovi so nas že čakali s toplo malico in dobro kapljico, mi pa smo znova razvezali nahrbtnike in naenkrat so bile mize premajhne za vse dobrote, ki so se skrivale v njih. Ko smo se okrepčali, smo si čestitali za bližajoče se praznike, si izmenjali darila ter se malo zavrteli ob glasbi s kasete, nato pa smo jo mahnili v dolino. Treba je bilo ujeti še zadnje sončne žarke, da ne bi kje zgrešili. Tokrat smo se usmerili proti Ponikvi. Pot je bila res nekoliko daljša, a ni bila tako naporna, saj je šlo vseskozi Februar 2006 ŠPORTNO DRUŠTVO KOVINAR V LETU 2005 Ladislav KALUŽA Športno društvo KOVINAR Štore, v katerem je v preteklem letu delovalo več kot 200 aktivnih članov, je izvajalo program aktivnosti predvsem v nogometnem klubu, ki predstavlja glavnino aktivnosti društva ter balinarskem in tenis klubu. V prejšnji številki smo obširno pisali o delu in uspehih nogometašev, tokrat želimo predstaviti delo še na ostalih področjih ter podkrepiti še z nekaterimi drugimi podatki. BALINARSKI KLUB V klubu, ki združuje 24 ljubiteljev balinanja predvsem starejših članov in upokojencev, so se le ti srečevali vsak dan v obdobju april-november na rednih treningih in družabnih srečanjih. Občasno so se jim pridružili tudi drugi krajani. Udeležili so se nekaj turnirjev, ki jih prirejajo sosednji klubi ali klubi upokojencev. V letošnjem letu načrtujejo povečano aktivnost zlasti na rekreativno tekmovalnem področju ter potrebni obnovi dotrajanega objekta. Februar 2006 Zanimanje za rekreativno ali tekmovalno igranje tenisa po začetni zagnanosti tako kot drugod v Sloveniji postopoma upada. Deloma je razlog v tem, da se je v zadnjih letih povečalo število tenis igrišč, za mlade pa je nabava ustreznih rekvizitov sorazmerno draga, pomanjkanje ustreznih strokovnih kadrov za učenje igranja pa je v našem kraju prav tako prisotno. V okviru danih pogojev in razpoložljivih finančnih sredstev v klubu skozi leto aktivno sodeluje preko trideset članov. Razveseljivo je, da se predvsem za rekreativno igranje odloča vse več mladih zlasti v času letnih počitnic. Mogoče pa je to prava pot za povečanje števila članov v tenis klubu? ŠTORSKI OBČAN TENIS KLUB OSTALE AKTIVNOSTI Društvo skupaj z odgovornimi delavci na občini skrbi v okviru danih pogojev za to, da so športni objekti ustrezno vzdrževani in jih lahko koristijo občani za ostale športne aktivnosti, kakor ostala društva za posamezne prireditve. Skozi celo leto sta ob ugodnih vremenskih razmerah polno zasedeni rokometno in košarkaško igrišče, zlasti z mladimi. Člani društva so bili aktivni udeleženci občinske lige malega nogometa v okviru različnih ekip. O nogometnem klubu, katerega dejavnost predstavlja večino aktivnosti športnega društva, pa samo nekaj statističnih podatkov: • 5 selekcij kluba trenira 2 do 4 krat na teden 11mesecev na leto, • v preteklem letu je bilo odigranih 110 prvenstvenih, prijateljskih ali trening tekem, • v tekmovalnem sistemu so trenerji, igralci, funkcionarji, tehnično osebje in ostali angažirani 28 vikendov na leto (petek, sobota ali nedelja), • izvršenih je bilo preko 1300 ur prostovoljnega dela trenerjev, 600 ur ostalega tehničnega osebja in preko 800 ur za vzdrževanje in pripravo športnih objektov. Prostovoljnost dela v društvu in delo z mladimi je bilo v letu 2005 osnovno vodilo društva. Vedno težje je usklajevati in organizirati celo vrsto aktivnosti in opravil, ki jih v skladu s pogoji licenciranja in pravilniki zahteva tekmovalni sistem v nogometu ob dejstvu, da so člani društva, ki izvajajo posamezna aktivnosti, zaposleni, študentje, nenazadnje imajo tudi svoje družinske in druge obveznosti. Klubi, ki nastopajo v III. SNL, potrebna strokovna dela plačajo in v prihodnosti bomo morali tudi v našem društvu zagotoviti sredstva za tovrstna dela (trenerji, zdravstvene storitve, ipd.) ob seveda še vedno potrebnem prostovoljnem delu. Lahko rečemo, da so deleži financiranja dejavnosti društva tretjinski (proračun občine, sponzorji, prostovoljno delo) in je naš proračun za polovico manjši od društev, s katerimi se lahko primerjamo. Društvo bo imelo v mesecu februarju volilni občni zbor, na katerem bomo podali temeljit obračun dela v preteklem štiriletnem obdobju. O tem bomo objavili prispevek v naslednji številki Štorskega občana. Izkoriščamo to objavo, da pozovemo vse zainteresirane občane, da se nam pridružite. Veseli bomo vseh, ki boste izrazili interes pomagati s prostovoljnim delom, kot npr. pri vzdrževanju, treniranju, teh. opravilih, varnostni in zdravstveni službi. Seveda pa lahko prispevate k nadaljevanju uspešnega 18 O DELU DRUŠTEV bolj kot ne navzdol. Na pol poti nas je z avtom počakal bivši lastnik zidanice in naš član z dobrotami, ki jih še nismo uspeli pospraviti na prejšnjih postankih, nekaj pa je dodal še sam. Nadomestili smo izgubljene kalorije, ob tem pa kar pozabili na oster veter, ki je vedno bolj bril okrog ušes. Tudi temniti se je pričelo. Sami nismo vedeli, kdaj smo prispeli na Ponikvo. Do odhoda vlaka smo imeli še dobro uro, bližnje gostišče pa je bilo zaprto. V čakalnici smo pospravili še zadnje zaloge, kar je zbujalo nemalo začudenja pri redkih potnikih. A tako gre po planinsko. Potovali nismo kdo ve kako daleč, spoznali pa smo nove kraje in nove ljudi, se veselili s starimi znanci in ugotavljali, da je tako druženje zlata vredno. Zahvala gre Danici in Ediju, ki sta nam razkrila svoje poti in nas opremila z zdravili, predsedniku Slavku za prispevke iz zalog, Mariji, da je zbrala skupaj kar številno družino in vsem, ki so z dobro voljo prispevali, da je bilo slovo od leta 2005 prijetno in bo ostalo zapisano v lepem spominu. Naši naslednji pohodi bodo usmerjeni v naslednje kraje: 11. februar: Po poteh 14.divizije; Dramlje- Žiče- Svetelka- sv. Uršula- Dramlje 18. februar: Janče ali Miklavž 11. marec: Občni zbor PD ŽELEZAR 18. marec: Resevna; spominski pohod 25. marec: Pohod ob dnevu žensk 8. april: Kozlek - Snežnik 22. april: Golič - Lipnik 6. maja: Turistični pohod po mejah občine Štore 13. maja: Kamniški vrh, Korošaški slapovi 20. maja: Šavrinsko gričevje 27. maja: Šentjur - Resevna - Svetina, železarski pohod v organizaciji planinskih vodnikov PD Štore Veseli bomo, če se nam boste pridružili. V društvenih prostorih smo vsak prvi torek med 19. in 20. uro. Lahko pa nas pokličete na tel. 5771--236. Razjasnili vam bomo vse nejasnosti. ŠTORSKI OBČAN dela z materialnimi in denarnimi donacijami. Vse fizične osebe ali podjetja, ki boste naše delo podprli na ta način, lahko nakažete svoje prispevke na naš TRR 06000-0007303235 pri banki Celje ŠD KOVINAR ŠTORE, Udarniška ul. 10, 3220 ŠTORE. DELO FOLKLORNE SKUPINE »STARI PRIJATELJI« V LETU 2005. KUD folklorna skupina STARI PRIJATELJI Zapisala tajnica: Danica MAČEK Folklorna skupina je nastala na podlagi začetnih pogovorov med prijatelji iz preteklih let, ki so nekoč že plesali v folklorni skupini v Kompolah. Prijateljske vezi so resnično segale tako daleč nazaj v pretekla leta, da smo si lahkotno nadali ime »STARI PRIJATELJI«. Ko so se v jesenskem času l. 2003 pričele vaje, se je kaj kmalu razvedelo, da se ustanavlja skupina malo starejše generacije, zato se je število plesalcev kar hitro povečalo za tri pare. Kmalu za tem (že v spomladanskem času) smo dobili povabilo za prvi nastop. Veselje in zagnanost za delovanje vseh naših članov sta naraščala iz dneva v dan. Prve noše oziroma obleke smo si kupili vsak zase, v lastni režiji in je to za vse nas predstavljalo dokaj velik strošek. O DELU DRUŠTEV Razmere so takoj pokazale, da bi bilo najbolje, če ustanovimo lastno društvo. To smo naslednje leto uresničili, in sicer smo se registrirali 8. junija 2004 v registru društev, ki ga vodi Upravna enota Celje kot KUD folklorna skupina »STARI PRIJATELJI«. Leto 2004 smo zaključili kar s petnajstimi nastopi in pot uspešno nadaljevali v leto 2005, katerega smo zaključili še z večjim številom nastopov. Med drugim smo se udeležili nastopa na območnem srečanju folklornih skupin v Celju (februarja 2005), potem prireditve RK-a, katero so pripravili v Narodnem domu v Celju. Zelo veseli smo bili povabila celjske televizije za oddajo »POD LIPO« in še veliko drugih nastopov v raznih domovih za ostarele, v katerih oskrbovanci so tudi iz naše občine. Natanko dve leti je skupino vodil g. Jože Grmek, nato pa je zaradi osebnih razlogov iz skupine odšel. Zdaj jo uspešno vodita že tudi stara znanca kompolske folklore, to sta Boži Rozman in njegova žena Darja. Cilje, kakršne smo si zastavili na začetku delovanja, upamo in tudi želimo uresničevati še vnaprej, samo da nam bi, kar je najvažnejše, še dobro služilo zdravje. Kako smo leto 2005 uspešno oziroma poslovno zaključili, bomo slišali na občnem zboru, katerega bomo imeli v kratkem. POROČILO O DELU KUD FS KOMPOLE V LETU 2005 Predsednik KUD FS Kompole BUKOVŠEK Miran KUD Folklorna skupina Kompole je po statutu in načinu dela ljubiteljska, prostovoljna skupina, ki neprekinjeno deluje že od leta 1979. Mislim, da ga ni občana Štor, ki v vseh teh letih 19 ni imel priložnosti srečati Folklorne skupine Kompole pri svoji dejavnosti - plesu ali običajih. Morda nas je v preteklem letu bilo res bolj malo videti v Štorah, smo pa imeli kar precej nastopov v naši bližnji in daljni okolici. Redno, vsak petek zvečer, smo se sestajali na vajah v prijetnem domačem ambientu OŠ Kompole. Izjema je bilo nekaj petkov v poletnih mesecih, ko smo si člani privoščili zaslužen letni dopust. Na vajah, ki trajajo od ene ure do ure in pol poskušamo plese, ki jih plešemo že vrsto let, ohraniti v njihovi prvotni, čim bolj izvirni obliki. Pred nastopi pa pripravimo in vadimo koreografijo, ki jo bomo predstavili na nastopu. Imamo tri člane, ki imajo končano izobraževanje in opravljen izpit za vodje folklornih skupin. Njihovo znanje je že obrodilo sadove, saj nastajajo novi plesi, novi spleti in s tem tudi naš repertoar vse bolj bogat. Skupino sestavlja 25 članov. V preteklem letu pa je po zaslugi naše zveste dolgoletne članice Nataše Volavšek po nekajletnem premoru ponovno oživela otroška folklorna skupina. Že dolgo časa se zavedamo, da je za obstoj vsake skupnosti zelo pomemben podmladek. Vendar si je v tem neusmiljenem tempu težko utrgati čas za še dodatne dejavnosti. Naši Nataši je to uspelo in na naš uspeh in veselje najmlajših članov pridno vadijo. Razdeljeni so v dve skupini, ki delujeta v OŠ Kompole. Prva vadi po končanem pouku, druga pa v večernih urah. Skupaj tako sodeluje 20 otrok od 4.-9. leta starosti. Kaj vse znajo, so pokazali že v okviru dogajanja v prazničnem decembru svojim staršem. Najlepše plačilo za ves trud, ki ga folkloristi vložimo v skupino, da še obstaja in da je še živa, so veseli, zadovoljni in nasmejani obrazi gledalcev, ki se kar vživijo v naše plese, petje in običaje. Verjetno ste pričakovali, da bom na prvo mesto postavil finančno plačilo. Ne, žal bi s plačilom za celovečerni nastop pokrili le stroške prevoza in morda bi ostalo še za vsakega za »deci rujnega«. Kljub temu žalostnemu dejstvu, da je trud folkloristov zelo razvrednoten, se radi udeležimo vseh nastopov, kamor nas povabijo. Tako smo v preteklem letu opravili preko 20 nastopov. Redno sodelujemo v Termah Dobrna, kjer njihovim domačim in tujim gostom popestrimo bivanje s celovečernimi nastopi ali jim zaplešemo na njihovih družabnih piknikih. Sicer pa smo nastopili na raznih prireditvah in zaključkih zaposlenih v različnih firmah, kot presenečenje na rojstnih dnevnih naših prijateljev kakor tudi drugih. Že tradicionalno pa v sodelovanju z LPZ Bojansko v Laški vasi v božičnem času poskrbimo za žive jaslice. Tudi s trdim delom velikega zaslužka ni. Kljub temu, da delamo vsi volontersko, pa se pojavljajo tudi stroški. Narodne noše se z leti obrabljajo in potrebno jih je obnavljati. Nekaj finančnih sredstev vložimo tudi v izpopolnjevanje svojega znanja. Kljub vsem težavam sodobnega časa, ki nimajo dobrega vpliva na društva, kot je naše, optimistično gledamo naprej. Zbrani smo sorodni po duši in značaju, kar nas oblikuje v močno in trdno skupino, ki lahko kljubuje oviram, ki jih srečujemo na poti. Po napornem tednu vsakega izmed nas je petek tisti dan, ki ga vsi nestrpno pričakujemo, kajti spet bomo malo zaplesali, se razvedrili in pokramljali. Vmes pa opravimo tudi nastop, ki nam ni v oviro, ampak v spodbudo, če nam le dopušča čas. Februar 2006 Zborovodkinja Radica KRAGELJ V preteklem letu je bilo delovanje ljubiteljskega pevskega zbora zelo uspešno. Mnogo trdega dela, približno 200 ur pevskih vaj in 10 nastopov, od katerih je bil organizator LPZ 4-krat, potrjuje, da smo zastavljen program v celoti realizirali. Če podam analizo naših nastopov, naj pričnem z že tradicionalnimi: • 8.februar - koncert v domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, • marec - nastop na konferenci PGD Štore, • april - nastop na konferenci društva vinogradnikov Štore, • 1.maj - pripravimo sprejem godbe na pihala Štorskih železarjev v Žlajfi, • junij - revija pevskih zborov “ od DRAVE do SAVE”, • september - nastop ob 60-letnici gasilstva Štore, • oktober - nastop komemoracija pri spomeniku Svetina, • december - božični koncert v domu Nine Pokorn Grmovje in božični večer v Laški vasi. Posebno mesto v našem programu ima revija pevskih zborov in vokalnih skupin “od Drave do Save”, ki se je odvijala v juniju 2005 v počastitev praznika Občine Štore. Zdelo se mi je prav, da izkoristim priložnost in idejo, ki se mi je porodila v času mojega šolanja v zborovodski šoli v Laškem, tudi udejanjim. Ni jih veliko, ki bi si upali takšen projekt izpeljati. MI SMO GA. Vsak zase - vsi skupaj smo prevzeli odgovornost in trud je bil poplačan. Ne le da je bila to predstavitev našega zbora in okteta Lipa, ki je z nami sodeloval, dana nam je bila priložnost, da našim gostom predstavimo tudi naš kraj, našo Občino Štore. In zadetek je bil v polno, kajti to potrjuje dejstvo, da prijateljstvo med Dravo in Savo živi in da se letos zborovodje, ki obiskujemo II.stopnjo šolanja, snidemo s svojimi pevci na reviji 24. junija 2006 v Dupleku, v letu 2007 pa v Rogatcu. Zavedamo se, da brez podpore in posluha za naše delo mnogih, takega projekta ne bi izpeljali tako, kot smo ga. Zato iskrena hvala Občini Štore, Osnovni šoli Štore, Mateji Zakelšek in vsem, ki so na svoj način pomagali pri izvedbi prireditve. Ob zaključku mojega poročila bi dodala še: LPZ “Bojansko” sodeluje tudi z ostalimi društvi, in sicer s folklorno skupino Kompole, Tamburaško skupino Feniks, Vokalno skupino Rož´ce, Športnim društvom Laška vas, Otroškim pevskim zborom OŠ Štore in Oktetom Lipa, katerim še posebej hvala za njihov trud, ki so ga vložili v naš skupen nastop, predvsem pa njihovi strokovni vodji ga. Bojani Gajšek. Želimo,da tako ostane tudi v bodoče. Drage pevke in pevci LPZ “Bojansko”! Hvala za vaš trud, požrtvovalnost in predvsem hvala za zaupanje v moje delo. Naj Februar 2006 SVET JE TAKO PROSTRAN IN VSAK OD NAS TAKO MAJHEN - A ČE NAS POVEZUJE PRIJATELJSTVO, SMO VELIKANI. TO POROČILO JE BILO POTRJENO NA OBČNEM ZBORU DRUŠTVA, dne 27.januarja 2006. ŠTORSKI OBČAN POROČILO O DELU LPZ “BOJANSKO” ŠTORE V OBDOBJU OD JANUARJA-DECEMBRA 2005 bo tudi letošnja sezona uspešna. POROČILO O DELU DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŠTORE ZA LETO 2005 za DU Štore Vlasta MOHORIČ Ustanovni občni zbor DU Štore je bil 20.12.1975, v register društev občine Celje pa smo bili zavedeni pod štev.155, 14.09.1978. Torej deluje naše društvo že 30 let, kar mislimo obeležiti v letošnjem letu. Število članov našega društva konec leta 2005 je bilo 656, moških 254 in 402 žensk. Med letom je k našemu društvu pristopilo 29 novih članov, umrlo pa 16. 26 naših članov biva v okoliških domovih za ostarele. Društvo deluje v štirih pododborih, in sicer: pododbor Kompole - Šentjanž - Draga, pododbor Prožinska vas - Ogorevc -Vrbno, pododbor Svetina in pododbor Štore - Laška vas - Pečovje - Vrhe. Delo v društvu je organizirano po komisijah: komisija za šport, rekreacijo in izletništvo, komisija za socialno-humane zadeve, komisija za informiranje in pa dva aktiva žena. Na športnem področju so prizadevni ribiči, ki jih vodi g. Leljak, strelci z zračno puško, ki jih vodi g. Zapušek in balinarji pod vodstvom g. Šoštariča. Vse skupine so lani tekmovale na meddruštveni in regijski ravni in zasedle kar lepa mesta. Zelo prizadevne so rekreativne telovadke pod vodstvom ga. Lidije Kavka. Med šolskim letom se rekreirajo v telovadnici OŠ Štore, med počitnicani pa se družijo na srečanjih in izletih v naravi. Pomembna je tudi naša izletniška dejavnost pod vodstvom g. Vešligaja. Lani smo imeli 11 izletov in druženj. Udeležba na izletih je dobra, saj smo za tri najeli dva avtobusa. V avgustu smo imeli že tradicionalno srečanje naših članov, ki je bilo pred OŠ Kompole. Tudi ta prireditev je bila dobro obiskana. Pridne so naše članice aktivov, ki delujeta v Kompolah in v Štorah. Pomembno je druženje, se pa članice ukvarjajo tudi z različnimi ročnimi deli. Pomemben je njihov prispevek ob koncu leta, saj izdelajo voščilnice za potrebe društva. Komisija za socialno-humane zadeve dela pod vodstvom ga. Lamut. Članice te komisije med letom obiskujejo naše jubilante nad 80 let, letos jih je 102, bolne in pa naše člane po domovih za ostarele. Ob obiskih jih tudi skromno obdarijo. Poseben pomen imajo obiski ob koncu leta, letos jih je bilo 149. Komisijo za informiranje vodi ga.Krajnc. Lani smo izdali 12 številk našega glasila Novice, kjer naše člane, ki so razpršeni po širnem področju občine Štore, obveščamo o dogajanju v društvu. Posebno vlogo v našem društvu pa imajo poverjeniki, saj so živa vez med člani in društvom. Lani je naše društvo pristopilo k projektu ZDUS »Starejši za višjo kakovost življenja doma«. Projekt vodita ga. Ivanka Tofant in ga. Marija Lamut, sodeluje pa 29 prostovoljcev. Sam projekt zajema občane naše občine starejše od 69 let. V grobem je zajeto delo našega društva. Želimo si, da bi za naše člane lahko naredili še več, zato prosimo vse, ki imajo dobre ideje, da nas podprejo pri našem delu. 20 O DELU DRUŠTEV K našemu delu in uspehom zagotovo veliko pripomoreta Občina Štore z moralno in predvsem finančno pomočjo, in pa OŠ Štore in Kompole, ki nam omogočata, da lahko delamo v njihovih prostorih. Prav lepa hvala vsem. ŠTORSKI OBČAN ZA NAMI JE VELIKO OPRAVLJENEGA DELA Predsednik veteranske in borčevske organizacije Srečko KRIŽANEC Nekateri pravijo, da s svojim delom ne smeš biti nikdar čisto zadovoljen in da bi lahko še več in bolje naredil. Ja, to je sicer delno res, res pa je tudi, da to ponavadi razmišljajo na glas in govorijo tisti, ki nič ne delajo. O DELU DRUŠTEV O vseh dejavnostih društev v naši občini, ki jih vodim (veterani, borci, častniki), ponavadi napišem v naš lokalni časopis, ker pa želim te naše dejavnosti in našo občino predstaviti malo širše, poskušam tudi v drugih časopisih, revijah in podobno. Zaradi teh društvenih dejavnosti me pot večkrat zanese po naši domovini in prijetno sem presenečen, koliko ljudje berejo in kako dobro poznajo našo občino. Pred dvema letoma me je na srečanju XIV. divizije v Ljubljani nagovoril in seveda prijetno presenetil gospod Janez Stanovnik in se pohvalno izrazil o naši občini. Bilo mi je toplo pri srcu. Pošiljam mu namreč Štorskega občana. Naši člani in članice se skozi vse leto udeležujejo različnih srečanj po celi domovini, ki so povezano z NOB-jem in časom osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991. V spomladanskih mesecih opravimo letne konference, največ časa in energije pa porabimo za regijsko veteransko srečanje na Svetini. Ocenjeno je, da je to srečanje v celjski regiji trenutno največje. Pa še nekaj je zelo spodbudno pri tem: na njem sodelujejo praktično vsa društva, ki so registrirana v naši občini. Privabiti pa želimo tudi ostale, ki bodo to želeli. Veterani bomo društvom in posameznikom, ki z nami sodelujejo, tudi v bodoče podelili v znak hvaležnosti, spoštovanja in dobrega sodelovanja spominske plošče in kipce štorskega železarja, simbola železarskih Štor. Letos bo to srečanje v soboto, 1. julija. Poudarek bomo dali 15. obletnici osamosvojitve Slovenije, 60. obletnici Lovske družine Bojansko, 10. obletnici Turističnega društva, 35. obletnici Prostovoljnega gasilskega društva Svetina in 110. obletnici Planinske zveze Slovenije ter praznovanju 65. obletnice začetka upora proti okupatorju. Razlogov za praznovanje bo več kot dovolj. V jesenskih mesecih organiziramo skupen izlet, ta je ponavadi namenjen obisku katere od vojašnic Slovenske vojske in obisku kakšnega spominskega obeležja iz časa NOB. Leto pa »zaključimo« s komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve pred OŠ na Lipi ob sodelovanju učiteljev, učencev in Slovenske vojske ter pri spomeniku na Svetini, kjer je pokopanih 30 borcev in aktivistov. Občina poskrbi za cvetje in sveče, ljubiteljski pevski zbor Bojansko pa za kulturni del. Ob 60. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom smo 9. maja lani skupaj z gospodom županom, z gospodom podžupanom in gospodom Mlakarjem pri vseh spominskih obeležjih in partizanskih grobovih položili cvetje in prižgali sveče. 21 POROČILO O DELU KULTURNEGA DRUŠTVA ŠTORE - OKTETA LIPA ZA LETO 2005 Kulturno društvo Štore - Oktet Lipa Albin Skok, predsednik V preteklem letu smo se udeleževali, sodelovali ali organizirali naslednje prireditve: 02.01.2005 -Novoletni koncert v cerkvi svetega Martina na Teharjah; gostje SAVINJSKI TROBILNI KVINTET in Mladinski pevski zbor OŠ Štore 04.02.2005 -Kulturni praznik -proslava v OŠ Štore in nastop v Kulturnem domu na Teharjah 16.02.2005 -nastop ob 60-letnici donatorja 19.03.2005 -Olipje -nastop ob jubileju 16.4.2005 -nastop na zlati poroki v Tremarjah - Hochkraut 06.05.2005 -intenzivne vaje - DOLGA GORA 21.05.2005 -ogled filma Zborist in nastop po njem; Kulturni dom Rogaška Slatina 04.06.2005 -srečanje pevskih zborov »OD SAVE DO DRAVE« v Štorah, sodelovanje z LPZ Bojansko 09.06.2005 -udeležba na koncertu vokalne skupine Kompolčani v Štorah 02.07.2005 -srečanje borcev NOV na Svetini: nastop 05.07.2005 -intenzivne vaje PLANICA; zaključek polletne sezone 02.09.2005 -prve vaje v drugem delu sezone na SVETINI - intenzivne vaje 16.09.2005 -nastop na 60-letnici Gasilskega društva Štore: LPZ Bojansko in Oktet Lipa 22.10.2005 -nastop upokojencem na Teharjah 03.12.2005 -intenzivne vaje na Svetini 04.12.2005 -nastop ob blagoslovu križa in obnovi zvonika na Teharjah 08.12.2005 -nastop na prireditvi Zlata vrtnica - Celje 11.12.2005 -nastop na 80-letnici v Mariboru 23.12.2005 -Božičkovanje LAŠKA VAS; sodelovanje 28.12.2005 -intenzivne vaje Svetina; priprave na Novoletni koncert, ki je bil v cerkvi svetega Martinana na Teharjah, 08.01.2006 VABLJENI V KOMPOLE Marica VEŠLIGAJ Naše druženje v letu 2005 so bila pestra in družabna. Vseh članic “AKTIVA ŽENA” Kompole je 22. Sestajamo se po možnosti vsak drugi četrtek. Letos smo že četrto leto vabljene, da bomo pekle pecivo za srečanje veteranov na Vrunčevem domu. Vabilo nam je poslal g. Križanec. Izkopiček od prodaje peciva in potic porabimo čez leto za praznovanja rojstnih dni. V novembru smo delale tudi adventne venčke, decembra pa novoletne voščilnice za naše upokojence. Konec leta 2005 smo praznovale Milke in Ivana Doberšek poroko zlato. Tudi letos se nam obeta dokaj veselo leto, saj imamo v naši sredini kar 5 jubilantk, ki bodo imele okrogli jubilej. Povabimo tudi naše krajanke, ki praznujejo 80 let ali več. Rade bi se zahvalile tudi g. Jazbecu za prostor, ki ga uporabljamo in da nam je pozimi toplo. Februar 2006 Matic VERHOVŠEK Naše društvo je opravljalo z športnim igriščem v Kompolah - igrala se je občinska liga malega nogometa - rekreacijsko igranje malega nogometa skozi celo sezono - rekreacijsko igranje hokeja na rolerjih - oddajali smo igrišče v najem kot prostor za piknike - priredili smo smučarsko tekmovanje v veleslalomu Naše društvo je saniralo igrišče in okolico v Kompolah RAZPIS - položili smo bambusovo mrežo po brežinah - nasuli pesek ob igrišču - položili travne plošče po potki nad igriščem - zabili jeklene kline, ki zadržujejo mreže na brežinah - posejali travo po brežinah - pognojili brežine - prebarvali gole - in postavili zapornico pred igriščem ŠKŠ- ŠTUDENTSKI KLUB ŠTORE Jure VREČKO Študentski klub Štore je pričel delovati pred štirimi leti, ko smo se študentje odločili, da s svojim udejstvovanjem prispevamo k ustvarjanju družbenega življenja v naši občini. Ledino je orala le peščica študentov, vendar se število članov povečuje in upamo, da bomo z uspešno izpeljanimi in predvsem zanimivimi projekti prepričali še več kolegov, da se nam pridružijo. Vse bolj se dogaja, da mladi odhajajo iz domačega kraja, vse bolj pa se izgublja tudi pristen družbeni odnos med soljudmi. Ob ustanovitvi kluba nam je bil zato najpomembnejši cilj povezati študente v občini in jim nuditi možnost za aktivno preživljanje časa, ko niso na fakulteti. V veliko veselje nam je, da se lahko pohvalimo s svojimi prostori na Železarski cesti 3, kjer potekajo uradni sestanki in druženja ob koncu tedna. V uradni pisarni je nameščen tudi računalnik z brezplačnim dostopom do interneta, ki ga lahko uporabljajo vsi naši člani. V preteklih letih smo uresničili kar nekaj projektov na različnih področjih. Aktivni smo na okoljevarstvenem področju, kjer vsako pomlad pripravimo, sedaj že tradicionalno, čistilno akcijo, h kateri povabimo tudi člane ostalih društev in sokrajane, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. Za debitante v študentskem življenju- »bruce« in vse ostale zabave željne priredimo enkrat letno študentski žur. V letu 2005 je bil eden prvih takšnih v zgodovini našega železarskega kraja. Zabave so ena izmed najbolj priljubljenih dejavnosti obštudijskega časa študentov, so pa tudi najlažji način za sklepanje novih in ohranjanje starih poznanstev. Svet je v zadnjih letih preplavila tako imenovana globalizacija, zato smo se tudi v našem klubu odločili, da se podamo spoznavat svet, ki seže malo dlje od naše bližnje okolice. Za premierni izlet smo si izbrali prestolnico Češke, Prago, ki nas je očarala s svojo bogato arhitekturno dediščino in živahnim, preprostim mestnim utripom, dasiravno nas tudi tradicionalne češke pivnice niso pustile ravnodušne. Za Februar 2006 ŠTORSKI OBČAN ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLE V LETU 2005 pokušino smo si ogledali še Brno in se za posladek sprehodili mimo glavnih znamenitosti Dunaja. Ob koncu smo si bili edini, da to ni bil naš zadnji študentski izlet. Skrbimo tudi za zdrav duh v zdravem telesu naših članov, kajti vsak petek v telovadnici Osnovne šole Štore igramo odbojko oziroma košarko. S projekti, ki smo jih uspešno izpeljali v preteklosti, smo sebi in vsem, ki so ob ustanovitvi dvomili v naše početje, dokazali, da skupaj zmoremo marsikaj postoriti za polnejše življenje mladih v naši občini. Hkrati pa se zavedamo, da je to šele začetek in čas za načrtovanje novih projektov. Tako smo ob dnevu AIDSA sodelovali s projektno skupino Virus na Medicinski fakulteti v Ljubljani za osveščanje mladih o nevarnosti te prikrite bolezni. Pripravili smo tudi predbožično zabavo za naše člane na bowlingu. Zato vabimo vse tiste študente občine Štore, ki še niste naši člani, k včlanitvi ob uradnih urah kluba na Železarski cesti 3. Verjemite, ne bo vam žal. Občinske lige in pokala Štor v malem nogometu za sezono 2006 Organizator:Društvo malega nogometa Štore Kraj tekmovanja: na igriščih v Štorah in Kompolah Način tekmovanja: a) tekmuje se po pravilniku za mali nogomet v Štorah in po obstoječih pravilih igre malega nogometa (pravila FIFA z dopolnili) b) tekmovanje poteka po kakovostnih ligah na osnovi rezultatov občinske lige 2005 na novo prijavljene se razporedijo v zadnjo ligo, c) v ligi veteranov je starostna omejitev 35 let (razen enega, ki je lahko mlajši od 35, vendar starejši od 30 let starosti), d) tekmovanje je eno, dvokrožno ali trikrožno, odvisno od števila prijavljenih ekip e) igralni dan je petek f) vsak igralec igra na lastno odgovornost Rok za prijavo: prijave se sprejemajo do 22.03.2006 na naslov - GSM: (Branko) 041/720/549/ - Na e-mail tomaz.mlakar2@guest.arnes.si Prijavnina: prijavnina za občinsko ligo malega nogometa Štore znaša 50.000 SIT, z možnostjo plačila v 2 obrokih: in sicer, prvi obrok v višini 30.000 SIT se plača ob prijavi oz. pred žrebom, drugi obrok v višini 20.000 SIT se plača do pričetka jesenskega dela. Registracija igralcev: začetna registracija se vrši ob prijavi ali 10 dni pred pričetkom prvenstva Nagrade: LIGA 1.mesto 2.mesto 3.mesto I. 50.000 SIT 40.000 SIT 30.000 SIT II. 40.000 SIT 30.000 SIT 20.000 SIT Veterani 40.000 SIT 30.000 SIT 20.000 SIT Pokali in plakete: prve tri uvrščene ekipe v vsaki ligi prejmejo pokal v trajno last, najboljši strelec vsake lige pa plaketo. Prvouvrščena ekipa v I. ligi prejme predhodni pokal OLMN Štore. Ekipa, ki bo prejela najmanj kartonov (rubrika se vodi za tabelo rezultatov), prejme pokal. Informacije: (Branko) 041/720/549 in e-mail tomaz.mlakar2@guest.arnes.si 22 O DELU DRUŠTEV Spomladi, ko bo topleje, ste vabljeni, da se nam pridružite na sprehodih v naravo. ŠTORSKI OBČAN SREBRNE NITI ZLATOPOROČENCA Ivanka TOFANT Drugega maja leta 1927 se je pisalo tistega dne, ko je družina Gobec ali po domače pri Pungert dobila dojenčka Ladija. Otroštvo je preživljal kot vsi otroci v tistih časih, z razliko, da je moral večkrat pomagati v gostilni. V šolo je hodil k Sv. Lovrencu in kot devetletni deček pričel ministrirat duhovnikom pri sv.mašah. Kot 17- letni fant se je pridružil partizanom in bil v Kozjanskem odredu do ujetništva, ko so ga zaprli v takratni stari pisker. Grozote ujetništva ga je rešil stric in poslan je bil v Rogaško Slatino, kjer je bil vse do poškodbe roke. Po osvoboditvi leta 1947 in 1948 pa je moral še na odsluženje vojaškega roka. Za veseljačenje, ki sodi k mladim, ni bilo časa, saj je med drugim veliko pomagal tudi bolni mami. Na prigovarjanje brata, ki je zahajal v Goričico k lepim dekletom, se mu je včasih le pridružil in se zagledal v Šolinčevo Anico. Bila je najstarejša od sedmih deklet, ki so bile vse doma za pomoč na kmetiji. Vsaka roka je prav prišla, saj so imeli 10 ha obdelovalne zemlje, tako da je bila Anica vajena težkega kmečkega dela. Beseda je dala besedo in lep pogled, pa je preskočila iskrica in zagorela je ljubezen. Poročila sta se 14. januarja 1956 leta v Šentjurju, kjer je bila Aničina farna cerkev. Iz ljubezni so se jima rodili štirje otroci: Latko, Drago, Marinka in Jožica. Ni bilo lahko, za preživetje sta morala delati tudi v gostilni, saj Ladi ni bil gospodar kmetije vse do očetove smrti. S trdim delom so sezidali hišo in gospodarska poslopja. Dokler niso nabavili strojev za obdelovanje zemlje, jim je bilo težko delo vsakdanjik, saj je kmetija na hribovitem področju. Gostilna Pungert je bila poznana po dobri hrani in pijači. Povesta, da ju je veliko nevoščljivih posameznikov pripeljalo tako daleč, da sta po nekaj razgrajanjih mladcev gostilno 1987 leta zaprla, pa čeprav je ta preživela tri rodove. Anica potoži, da ima probleme s križem, Ladi pa da je bil zaradi zdravstvenih težav že večkrat v bolnišnici. Kar se spomni, je ključar cerkve sv. Janeza, ki se dviga prav nad Pungertom. Tako nekako sta preživela 50 let skupnega življenja, ki je prineslo vsakega nekaj, dobrega in slabega. Pravita, da ko bi le bilo tako kot do sedaj, pa bo šlo še naprej. Ladi se je upokojil in delo sta prepustila sinu Dragu in njegovi družini. Zlato poroko so praznovali kar doma v krogu sorodnikov in prijateljev. Ponovni da, sta obnovila najprej v domači cerkvici pred celjskim opatom, kamor sta se s svati odpravila kar peš, potrdila pa še potem doma ob prisotnosti župana Franca Jazbeca. Njuni pogledi se srečajo in z nasmehom povesta, da sta dobro potrdila skupno preživeta leta. Čestitkam se pridružimo tudi mi in jima zaželimo še na mnoga leta. 23 Februar 2006 Matjaž DROBNE TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE V sredo, 21. 12. 2005. je bilo v Štorah spet čarobno. Kot je že v navadi v dneh pred božičem, je naše male nadobudneže spet obiskal Božiček. Tokrat je bilo v organizaciji TD Štore že peto, brezhibno izpeljano božičkovanje. Lahko se pohvalijo z odličnim obiskom, saj je Božiček v telovadnici OŠ Štore otrokom razdelil preko 150 daril. Seveda pa se je do njegovega prihoda odvijal pester program ter delavnice, kjer so se otroci zaposlili z izdelovanjem cofka za palčkovo kapico, ki jo je vsak otrok prejel pri vhodnih vratih. Nastopali so otroci pevskega zbora OŠ Štore, otroci dveh plesnih tečajev s svojima točkama ter dramska skupina pod vodstvom ge. Kragl z odlično odigrano igrico Muca copatarica. Vse to pa seveda ne bi bilo mogoče brez nesebičnega dela mladih članov TD Štore. ŠTORSKI OBČAN BOŽIČKOVANJE 2005 Februar 2006 24 ŠTORSKI OBČAN ZGODILO SE JE SLOVENEC, TVOJA GLAVA JE ZDRAVA Dušan TREBOVC Drugi nas cenijo toliko, kolikor cenimo sami sebe. To je hvalavredna ugotovitev in stara resnica. S samopodobo posameznika ali naroda se danes ukvarjajo najuglednejši strokovnjaki pa tudi politiki in ljudje iz markentinga. Slovenci smo majhni le geografsko in maloštevilni, sicer pa se lahko ponašamo tako s svojo zgodovino kot z velikimi posamezniki, ki jih cenita Evropa in svet. Morda bolj kot mi sami. Mediji bi morali pogosteje pisati o njih, namesto da pišejo samo o katastrofah in ostalih negativnostih. Verjamem, da bi samozavest mladih porastla in bi bolj korajžno segali po priložnostih, ki jih prinašajo novi časi v Evropi. Danes vam bomo približali rojaka Mateja Vrečarja, ki je bil rojen v Šentjanžu nad Štorami in ga je v Šmarskem Zvonu, župnijskem glasilu, predstavila Vlasta Kramberger ob pomoči dr. Metode Kemperl. Objavo članka nam je prijazno dovolil glavni in odgovorni urednik g. Marko Veršič in pri tem povedal, da je ta sestavek šele začetek. O gospodu Mateju Vrečarju so že napisane diplomske naloge, v pripravi pa je tudi knjiga o njem z naslovom: Kdo je bil Matej Vrečar. » Mea Matthaei Vretscher Indignissimi Sacerdotis, ultimae voluntatis dispositio; poslednje želje nevrednega duhovnika Mateja Vrečarja…. «. S temi besedami je šmarski župnik Matej Vrečar 12.marca leta 1757 začel s pisanjem svoje oporoke, katere prepis je shranjen v Štajerskem deželnem arhivu (Steiermärkisches Landesarchiv) v Gradcu v fondu Geistliche Stiftungsakten. Umrl je skoraj leto dni kasneje, 6.maja leta 1758, po trinajst tednov dolgi bolezni. Vrečar je ob smrti zapustil ogromno premoženje, predvsem v gotovini, zadolžnicah in vinu. Imetje je večinoma razdelil med svoje številne sorodnike, veliko vsoto pa je namenil šmarski župnijski cerkvi ter za vzdrževanje Kalvarije, ki jo je dal postaviti sam. Vrečar si je zavidanja vredno premoženje prislužil s pridelovanjem oz. prodajo vina, lemberško usnjarno ter oljarno v Krajnčici. Bil je lastnik kmetije in polovične hube v Šmarju, svobodne kmetije v Krajnčici ter koščka gozda, ki je spadal pod gorsko pravo novokloštrskih dominikancev. Posebej pa se je proslavil z izdelovanjem sončnih ur. Leta 1745 jih je izdelal za astronomski observatorij graške univerze. V urarskem muzeju v Wuppertalu (Wuppertaler Uhrenmuseum) v Nemčiji je ohranjena njegova prenosna sončna ura iz leta 1754. Vrečar je gotovo tudi avtor številnih sončnih ur, ki so nameščene na južnih stenah štajerskih cerkva, a žal nobena ni podpisana. Brez dvoma je on tudi avtor sončne ure na južni steni desne hiše na domačiji pri Vrečarjevih v Šentjanžu nad Štorami, kjer se je rodil. Vrečar je Šmarje prav gotovo najbolj zaznamoval s prezidavo sv. Roka in postavitvijo kalvarijskih kapel in prav zaradi njegove zapuščine se nam je v današnje dni ohranil eden najkvalitetnejših spomenikov baročne celostne umetnosti na Štajerskem, piše v Šmarskem Zvonu ga. dr. Metoda Kemperl. 25 Dr. Metoda Kemperl prijateljuje s Šmarjem in Društvom za ohranjanje kulturne dediščine » sv. Rok« že pet let. Potem ko smo bili prepričani, da je v velikem požaru (1778) zgorel ves župnijski arhiv, dokumentacija kasnejših let pa naj bi se po drugi svetovni vojni porazgubila, je bila prav dr. Metoda Kemperl tista, ki je v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu odkrila pomemben dokument; testament Mateja Vrečarja in popis inventarja ob njegovi smrti. Izid Vrečarjevega testamenta s študijo dr. Kemperlove je v pripravi že dve leti, izšel pa naj bi še v letu 2005. K sestavku ni kaj dodati. Morda le idejo v razmislek: Sončna ura Mateja Vrečarja na domači hiši v Šentjanžu že dve stoletji in pol kaže čas. Morda je zdaj, ob izidu knjige o avtorju, priložnost, da njegova ura dobi podpis mojstra in morda še kaj. Na obnovljeni južni fasadi bi lahko bila spominska plošča, v rojstni hiši pa po starem urejena spominska soba. Nekaj ogleda vrednega za mladi rod, turiste in nas domačine. BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT V ŠTORAH Miran Jurkošek, predsednik ŠKD RUDAR PEČOVJE Mesec december je nekako vsako leto rezerviran za prirejanje raznih koncertov, tako že vrsto let tudi naše društvo prireja tradicionalni BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT, ki je bil organiziran 28. decembra 2005, v dvorani osnovne šole Štore, na Lipi. Zunaj je bil pravi snežni metež, dvorana pa kljub temu, tako rekoč polna, za kar so vsekakor poskrbel odlični glasbeniki. Rdečo nit večera je vsekakor vlekel ansambel ŠTAJERSKIH 7, ki je v lanskem letu praznoval 20-letnico igranja in izkazali so se kot vrhunski glasbeniki, tako na področju igranja, kakor tudi petja. Februar 2006 Prav tako je občinstvo prepričal o izjemni kvaliteti glasbenikov, ansambel ZUPAN, ki je velik zagovornik tradicionalne Avsenikove glasbe, prisega pa tudi na svojo avtorsko, ki jo dopolnjujejo imenitna besedila različnih avtorjev. Najmlajši ansambel, ki je nastopil na koncertu, pa je bil ansambel PREŽIN, katerega vsi člani so domačini in to iz Kompol, Prožinske vasi in Štor, stari,oziroma mladi 11-15 let, skupaj pa igrajo eno leto, pod mentorskim vodstvom Mateja Mastnaka. Ansambel je nastopil izvrstno, tako da so predvideni program na željo vseh v dvorani morali podaljšati. Najraje igrajo Avsenika in Slaka, razmišljajo pa že o lastnih skladbah. Tako kot na vsakem našem koncertu je bilo tudi tokrat poskrbljeno za humor, za katerega sta odlično poskrbela humorista HONZA in FONZA, pri čemer vsekakor izstopa igranje na nevsakdanja glasbila, tako imenovane »pumpe«, kar je njuna avtorska točka. Da je koncert potekal, tako kot se spodobi, pa je poskrbel »stari maček« voditeljstva, Tone Vrabl. Absolutno in tudi v posamičnih vožnjah je bil najhitrejši Štingel Jože, ki je iz vožnje v vožnjo postavljal nove rekorde proge (1.03,00 in 1.02,20 min) in tako brez prave konkurence postal absolutni prvak tekmovanja. Med tekmovalkami, ki so se s hitro progo spopadle prav po moško, je bila najhitrejša Doberšek Manica, ki je s skupnim časom 2.31,00 dosegla tudi 5.čas v absolutni konkurenci. V posameznih konkurencah so bili zmagovalci Jurkošek Anže - dečki, Bezgovšek Žan - mladinci, Štingel Tomaž Člani, Štingel Jože - st. člani, Štarkel Stanislav - veterani, Jurkošek Katarina - mladinke, Doberšek Manica - članice, Doberšek Blanka - st. članice in Čmer Irena - veteranke. V prijetnem vzdušju smo najboljšim v posameznih kategorijah podelili medalje in diplome, prav vsak udeleženec pa je po zaslugi prizadevnih organizatorjev in številnih sponzorjev prejel tudi praktično nagrado. Vsem sponzorjem se najlepše zahvaljujemo. Iskrena hvala vsem nastopajočim, Osnovni šoli Štore, Občini Štore in vsem prizadevnim članom našega društva, ter nenazadnje Vam, ki ste kljub snežnemu metežu ponovno napolnili dvorano Osnovne šole Štore. HVALA VAM ZA VAŠO ZVESTOBO! SANKAŠKA TEKMA NA PEČOVJU Miran Jurkošek, predsednik ŠKD RUDAR PEČOVJE V Športnem kulturnem društvu Rudar Pečovje (Občina Štore), smo že četrto leto zapored organizirali odprto tekmovanje v sankanju na naravni sankaški progi PečovjeLipa v dolžini okrog 800 m. Tekmovanje je bilo v nedeljo 15.01.2006, na katerem se je zbralo 57 tekmovalcev, ki so tekmovali v devetih kategorijah; od najmlajših pa do veteranov. Vsak tekmovalec je opravil dve vožnji, najboljše pa je določil Februar 2006 ŠTORSKI OBČAN seštevek rezultatov. Zbralo se je tudi lepo število gledalcev - 250-300, ki so imeli kaj videti, saj ni manjkalo atraktivnih akrobacij razposajenih sankačev. Organizatorji smo bili z odzivom tekmovalcev in gledalcev zadovoljni, upamo pa, da so lepe vtise odnesli tudi obiskovalci in da se z njimi ponovno srečamo prihodnje leto. NASVIDENJE DRUGO LETO! 26 ZGODILO SE JE MODRIJANI so tako kot vsepovsod, tudi v Štorah izredno priljubljeni in večina njih je komaj čakala njihov nastop, ki je bil navdušujoč za vse prisotne v dvorani, v lanskem letu pa so praznovali 5-letnico igranja. ŠTORSKI OBČAN DECEMBER V VRTCU LIPA Bernarda MUHIČ - Vodja vrtca Lipa Leto se je nagnilo k svojemu koncu, z njim pa tudi praznični december, ki otrokom prinaša nova vznemirjenja in pričakovanja, ki jih vedno znova potegnejo v vrtinec dogajanj. Strokovni kolektiv vrtca si je zastavil cilje in način praznovanja: - Ves december naj bo pravljičen ter sanjski svet, ki buri, bogati otrokovo domišljijo in s tem spodbuja posameznikovo ustvarjalnost, - vseskozi naj vzbuja občutke pričakovanj in prijetne vznemirjenosti, - vzbuja naj občutke veselja, druženja, zadovoljstva, medsebojne naklonjenosti, - spodbuja naj ustvarjalnost, samostojnost, naklonjenost in izražanje želj. Tako je v prazničnem vzdušju minil mesec december-mesec pričakovanj, izpolnjenih, pa tudi neizpolnjenih želja otrok. IZLET V BERLIN (18.11. -20.11.2005) Andreja DOBROTINŠEK Učenci 9.razredov (izbirni predmet nemščina) smo v mesecu novembru z agencijo Twin iz Ljubljane odpotovali na dvodnevni izlet v Berlin. Po poti nas je presenetil sneg, zato smo potovali zelo počasi. Najprej smo v zgodnjih jutranjih urah obiskali Potsdam, ki je od glavnega nemškega mesta oddaljen le 31 kilometrov. Ogledali smo si dvorec Sanssouci (prev.: Brez skrbi), ki je bil nekoč eden izmed krajev, kamor se je pruski vladar Friderik Veliki umaknil pred vsemi svojimi skrbmi. Dvorec obdaja čudovit park z jezeri. Nato smo se odpeljali v vzhodni Berlin, kjer smo UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE Prve vtise pa ustvarjajo prostorske spremembe po igralnicah: - Preurejanje, ustvarjanje novih kotičkov-pravljičnih, - krasitev prostorov - avla, igralnica. III.teden: - poslušali pesmi o zimi, brali primerne zgodbe, poslušali pravljice - izdelali slavnostni pogrinjek - si ogledali lutkovno predstavo Medvedki na snegu (lutkovni abonma) - strokovne delavke vrtca so pripravile predstavo Mala snežinka, nato nas je obiskal dedek Mraz (vsakemu otroku je izročil darilo, otrok se je z njim lahko pocrkljal, pogovoril - in tako je vsak otrok imel priložnost za neposreden stik z njim). In ravno to - prestavljanje kotičkov, čiščenje, pospravljanje, odnašanje, prinašanje (vključevali so se otroci po svojih zmožnostih), nas je kar za nekaj časa zaposlilo. Praznovanje je potekalo ves mesec in se je pričelo z miklavževanjem, končalo pa ob Božičku, ko se je s šolskimi počitnicami ter dopusti staršev življenje v vrtcu bolj umirilo. Dnevi med aktivnostmi so se nam zdeli najbolj prijetni. Organizacijsko smo jih razdelili: I. teden: - brali pravljice z ustrezno vsebino - kotičke opremili z lutkami in drugimi primernimi sredstvi - krasili igralnico (rezali snežinke, gubali, barvali) - se pogovarjali o željah otrok ob obiskih dobrih mož II. teden: - izdelovali okraske za jelko v avli, igralnici (veje) - izdelovali voščilnice - naučili se deklamacije, pesmice 27 videli Brandenburška vrata in Reichstag - nemški parlament, ki so ga po obnovi ‘okronali’ s stekleno kupolo. Sprehodili smo se po aveniji Unter den Linden, ob kateri so najmondenejši hoteli, berlinska univerza in številni muzeji. Čas za odmor smo imeli na Alexanderplatzu, kjer so se nekateri lahko povzpeli na vrh televizijskega stolpa. V bližini smo videli tudi slavno železniško postajo ZOO. Pot nas je peljala tudi skozi največjo nakupovalno ulico, kjer je znamenita nakupovalna hiša KaDeWe. Ogledali smo si še zadnje ostanke berlinskega zidu, ki je bil v preteklosti dolg več kot 150 km in je med letoma 1961 in 1989 delil vzhodni in zahodni Berlin ter se ustavili na enem najbolj znanih mejnih prehodov v času razdeljenega Berlina. Povezoval je ameriški in sovjetski sektor in je bil slovito prizorišče pobegov iz vzhodnega Berlina. Nahajal se je na Friedrichstrasse, uporabljali pa so ga lahko le vojska in veleposlaniki. Pozno popoldne smo prispeli v vodni park Tropical Islands, kjer smo si lahko ogledali tropski gozd, igrali odbojko na mivki, se spuščali po toboganih, kopali v različnih bazenih in na koncu utrujeni Februar 2006 MORDA TUDI PSIČKI Morda tudi psički, s svojimi tetami in strički, sestričnami in bratranci, skačejo, raziskujejo svet med polji, griči, ravninami in Gorjanci. Zvečer se trudni in zaspani, stiskajo v naročju pri ljubi mami. Iva Košir, 4.a/9 MORDA TUDI….. Morda tudi psički, so pridni kot fantički. ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO Mentorica ŠŠD Maja BERČON V šolskem letu 2005/2006 učenci in učenke OŠ Štore že pridno trenirajo in se pripravljajo na šolska športna tekmovanja. V mesecu septembru smo se udeležili ekipnega tekmovanja v atletiki in zasedli kar nekaj zavidljivih mest: Blaž Majoranc, 3. mesto; Dejan Gajski, 5. mesto;Urška Verhovšek, 6. mesto; Marko Kresnik, 6. mesto; Mitja Mlakar, 6.mesto; Nika Palir, 1. mesto; Ana Klinar,12. mesto; Sebastjan Gračnar, 7. mesto; Jernej Podčedenšek, 9. mesto; štafeta dečki in deklice 5. mesto;... Skupno so učenke izmed desetih šol zasedle 7.mesto, učenci pa 6.mesto. Čestitke vsem! ŠTORSKI OBČAN zaspali v šotorih na mivki. Naslednji dan smo obiskali Dresden, ki je glavno mesto nemške zvezne dežele Saške. Mesto leži v dolini reke Labe. Mesto je znano po dogodku iz druge svetovne vojne, ko so ga zavezniki z bombardiranjem povsem uničili. Prav tako smo se že udeležili občinskega tekmovanja v odbojki za učence in učenke letnik 91 in mlajše in izmed 11 šol pri deklicah zasedli 3. mesto, ter izmed 9. šol pri dečkih zasedli 3. mesto. Pri deklicah so igrale: Nika Palir, Katarina Jurkošek, Kim Majoranc, Sanja Manojlovič, Špela Gorjup, Nikita Privšek in Ana Gabršček, pri dečkih pa Damir Javor, Edis Hadžič, Rok Prevolšek, Lovro Žveglič, Jernej Škorjanc, Žiga Držan, Žiga Kroflič, Blaž Majoranc. Za odličen uspeh našim učencem odbojkarjem čestitamo! Morda tudi muce, imajo rade štruce. Morda tudi drevesa imajo namesto vej peresa. UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE Morda tudi rože imajo veliko gole kože. Morda tudi posoda se nosi kot prismoda. Špela Mastnak, 4.a/9 MONTAŽNI KIP Danes smo delali iz kartona živali. To je bil montažni kip, zabavali smo se ne glede na tip. ŠOLSKA ODBOJKARSKA LIGA Mi smo naredili psa Nike, ki je bil dober kot LIKE MIKE. Eni so naredili žirafo po imenu Tonka, ki je velika kot Amazonka. Tako se naša pravljica zaključi, ker so nas iz razreda zaklenili ključi. Rene Trupej, 4.a/9 MONTAŽNI KIP Rene TRUPEJ, 4.a/9 V ponedeljek, 23. 1., smo učenci 4.a/9 pod varstvom učiteljice Irene Lipar izdelali montažne kipe. Uporabili smo odpadne škatlice iz kartona različnih velikosti in oblik. Razdelili smo se v skupine in se dogovorili, kako bomo sestavili novo kiparsko tvorbo. Upoštevali smo ravnotežje, stabilnost in estetski videz kipa. Februar 2006 Maja KLINAR, 9.a To šolsko leto se je začela odvijati pod okriljem ŠKL odbojkarska liga. Seveda se je v to ligo včlanila tudi OŠ ŠTORE. Za ekipo deklic igrajo Nika Palir, Kim Majoranc, Ana Gabršček, Nikita Privšek, Sanja Manojlovič, Špela Gorjup in Katarina Jurkošek, za ekipo dečkov pa Damir Javor, Edis Hadžič, Rok Prevolšek, Lovro Žveglič, Jernej Škorjanc, Žiga Držan, Blaž Majoranc, Žiga Kroflič, Marko Kresnik in Samo Lorger. V sredo, 18. januarja 2006 ob 14.00 uri, se je začel spopad med OŠ Štore in OŠ Jurija Vege Moravče. Telovadnico so napolnili navijači, vijolično obarvani naši tekmovalci ter oranžni Moravčani, seveda pa niso manjkala tudi dekleta plesne skupine Jing jang, ki so glasno navijala in odmore popestrila s plesom. Spremenjena so bila tudi pravila, ki so igro vodila tako, da je bila le-ta razdeljena na tri nize po dvajset minut. V prvi tretjini so igrala dekleta, v drugi fantje, v tretji pa deset minut dekleta in deset minut fantje. Ob pisku sodnika se je pričela tekma. V prvi tretjini so naša dekleta pokazala odlično igro in vodila skoraj skozi vseh dvajset minut. Rezultat je bil 28:31 za naša dekleta. Na žalost pa drugi del ni bil namenjen našim fantom. Moravčani so se izkazali z dobrimi servisi in ostalimi potezami, točke pa 28 ŠTORSKI OBČAN so dobivali tudi na račun naših fantov. Rezultat je bil 50:20 za Moravčane. Skupni seštevek je pokazal 78:51 za goste. Naše zadnje upanje so bila dekleta, a nekaj napak je bilo v teh desetih minutah usodnih. Na koncu so se naša dekleta približala OŠ Moravče na dve točki razlike 17:15. Ko pa so na igrišče stopili fantje, le-ti niso bili več kos Moravčanom in rezultat se je vedno bolj nagibal v njihov prid. Tretji niz je dal rezultat 37:30. Konec igre je prinesel zmago Moravčanom. Končni rezultat je bil 115:81. Naši odbojkaši so se vseeno izkazali z dobro in borbeno igro, naj igralec in igralka sta bila Žiga Kroflič in Nika Palir. Želimo jim še veliko sreče in znanja na odbojkarskem parketu. izbrano temo in iztočnice debatirali o ločitvi, smrti, umiranju in žalovanju, zlorabah, nasilju in posilstvu, spolnosti med mladimi, samozadovoljevanju, zanositvi in kontracepciji ter depresivnosti. Otroci so javno spregovorili, predstavili svoja mnenja, katera so dodelali na razrednih urah, ideje, Eva SENICA, 9.c V četrtek, 26. 1. 2006 se je na OŠ Štore odvijala 2. tekma šolske odbojkarske lige. OŠ Štore se je pod vodstvom Maje Berčon in Karlija Pintariča pomerila z OŠ Črešnjevec. Domača dekleta so se že na začetku dobro ujela in zmagale prvi niz z rezultatom 38:24. Fantje so rezultat v drugem nizu še izboljšali in zmagali z rezultatom 47:29. V tretjem nizu tekme so domače igralke in igralci z lahkoto nadigrali gostujočo ekipo in zmagali s 41:26. Končni rezultat tekme je bil 126:79 za OŠ Štore. Naj igralca domače ekipe sta bila Špela Gorjup in Žiga Kroflič. Tekma se je odvijala brez zapletov pod budnim očesom sodnika Tomaža Melavca. Za vse navijače in plesno skupino Jing jang, ki se jim zahvaljujemo za podporo, pa še to, naslednja tekma bo 15. februarja in sicer z OŠ Franca Goloba Prevalje. izkušnje, dileme o vprašanjih, ki so pomembna v obdobju odraščanja v okolju, kjer živijo, se šolajo ali preživljajo prosti čas. Po dveurni debati so učenci izbrali še osem predstavnikov, ki bodo zastopali OŠ Štore na občinskem parlamentu v Celju, ki bo 19. januarja 2006. OBČINSKI PARLAMENT Mentorica ŠSU Maja BERČON UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE V četrtek, 19. 1. 2006, je bil v dvorani Narodnega doma v Celju OBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT. Mladi parlamentarci, zbralo se jih je kar 168 iz 13 šol, so razpravljali na temo »TABUJI-PREPOVEDANE STVARI«. Poleg mladih parlamentarcev so se parlamenta udeležili tudi mentorji otroških parlamentov, nekateri ravnatelji osnovnih šol, predstavniki lokalnih skupnosti (mestni in občinski svetniki) in podžupan občine Celje. OŠ Štore so zastopali učenci Luka Bokšan, Olja Krušlin, Katarina Jurkošek, Anja Žnidarec, Petra Jager, Urh Sivka, Urška Kresnik, Matej Vrzel in mentorica Maja Berčon. ŠOLSKI PARLAMENT Mentorica ŠSU Maja BERČON Otroški parlament je program Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki naj bi prispeval k vzgoji otrok in mladostnikov za demokracijo. Kot oblika za demokratično izmenjavo mnenj in sprejemanje odločitev je uveljavljen v vseh osnovnih šolah po Sloveniji kot »šolski parlament«, ki se nadgradi z občinskimi, regijskimi in zaokroži z »nacionalnim otroškim parlamentom«. Tu se obravnavajo predvsem vprašanja, ki se nanašajo na predhodnem parlamentu izbrane vsebine. Otroški parlament je torej javna tribuna otrok na temo, ki jo izberejo osnovnošolci na državnem parlamentu. Pomeni tudi obliko sodelovanja otrok v družbenem dogajanju ter pridobivanje vedenj o človekovih in državljanskih pravicah. 1. šolski parlament smo na OŠ Štore organizirali 8. decembra 2005. Tema letošnjega šolskega parlamenta je bila TABUJI - PREPOVEDANE STVARI. Parlament so vodili predstavniki šolske skupnosti učencev, in sicer predsednik Luka Bokšan, podpredsednica Kaja Kompolšek, tajnica Katarina Jurkošek in blagajničarka Petra Jager. Otroci so glede na 29 Po uvodnem pozdravu in predstavitvi prijavljenih tem so mladi poslanci razpravljali na teme: ločitev, razveza-odnosi v dužini, smrt, žalovanje, nasilja, zlorabe, zasebnost, odvisnost, spolnost. Učenci OŠ Štore so imeli na razpolago dve temi (nasilje in zlorabe ter spolnost), kateri naj bi predstavili. Odločili so se za temo nasilje in zlorabe, katero sta predstavili Katarina Jurkošek in Anja Žnidarec. Tudi sicer je bilo največ odziva in kvalitetnih razprav na temo nasilje in Februar 2006 dediščino. Naša dežela ima obilo naravnih lepot, ki jih lahko ponosno pokažemo širnemu svetu. Odnosi v družini SKLEP: Otroci se moramo zavedati, da nismo vzrok za ločitev! Kljub razvezi staršev naj otroci obdržijo stik in čim pristnejše odnose z obema staršema! Ministrstvo za šolstvo in šport spodbuja mednarodno povezovanje na področju šolstva, ki se že prične v osnovnih šolah. V ta namen izhajajo različni razpisi, ki vabijo šole k sodelovanju s svojimi inovativnimi mednarodnimi projekti. Eden izmed teh razpisov se imenuje Skriti zaklad. Smrt - žalovanje SKLEP: Smrt je sestavni del našega življenja, zato bi se o tem morali več in bolj poglobljeno pogovarjati s starši! Nasilje - zlorabe SKLEP: Tema spolne zlorabe naj se vključi v učni načrt, da se o tem lahko seznanimo bolj poglobljeno! Otroci moramo o nasilju odkrito spregovoriti, morebitne zlorabe pa prijaviti ustreznim službam! Kot v pravem parlamentu so učenci z dvigovanjem rok na koncu izvolili tudi poslance za Regijski otroški parlament, ki bo 21. februarja 2006, na OŠ Frankolovo. OŠ Štore bo zastopala Katarina Jurkošek. BOŽIČNO-NOVOLETNE DELAVNICE ŠTORSKI OBČAN zlorabe, smrt in žalovanje ter odnosi v družini. Na podlagi razprav, replik in ugovorov so se glede na navedene teme sprejeli naslednji sklepi: V Osnovni šoli Štore smo sprejeli ta izziv, saj se zavedamo, da je pomembno mladim pokazati pot navezovanja stikov z vrstniki v EU, hkrati jim omogočiti spoznavanje kulturnih in geografskih značilnosti tujih dežel in poglabljanje znanja angleškega jezika. Ob vsem tem pa krepiti njihovo narodno zavest in ponos, ki ga lahko čuti vsak Slovenec, ko se zave, kako lepa dežela je Slovenija. Na razpis smo prijavili projekt, v katerem smo se povezali z osnovno šolo v Varšavi in ga poimenovali »Spoznajmo se; Poljska - Slovenija, Varšava - Celje - Štore.« K sodelovanju smo povabili Turistično društvo Štore, Pokrajinski muzej Celje, Zavod za turizem Celje in tudi Javne naprave Celje, ker smo želeli izmenjati tudi izkušnje, kako se osnovnošolci na Poljskem vključujejo v dejavnosti skrbi za čisto in zdravo okolje. Zadostili smo razpisnim kriterijem in na razpisu uspeli. Takoj smo se lotili dela. Že nekaj let je v navadi, da se zadnji dan pouka pred božično-novoletnimi počitnicami na Osnovni šoli Štore organizira kulturni dan. Letos smo si ta dan zamislili nekoliko drugače kot prejšnja leta. Načrtovali in izvedli smo ga v dveh delih. Prvi dve uri so potekale takoimenovane božično-novoletne delavnice, v katerih so se lahko učenci preizkusili v igranju odbojke, peki peciva, pripravi novoletnih pogrinjkov, izdelavi žerjavov, darilnih vrečk, voščilnic, novoletnih okraskov, drobnih darilc, namiznih aranžmajev in slanih venčkov ter v petju angleških in slovenskih božičnih pesmi. Tretjo uro so učenci v telovadnici predstavili svoje izdelke oziroma pridobljena znanja. Po tej predstavitvi pa se je praznično vzdušje nadaljevalo na razrednih rajanjih. Mislim, da si bomo ta dan ohranili v lepem spominu tako učenci kot učitelji. V projekt se je vključilo deset učiteljev, šolska svetovalna delavka, pomočnica ravnatelja in sedemnajst učencev od 7. do 9. razreda. Učitelj računalništva je za povezavo z OŠ v Varšavi oblikoval spletno stran, ki je vir informacij partnerski šoli o OŠ Štore, o naših učencih, ki so se vključili v projekt, o značilnostih in podobi kraja Štore in širši okolici, o kulturnih in geografskih značilnostih Slovenije in celjske regije. Vse pomembne dogodke na šoli bomo objavili na spletni strani. Tekste sestavljajo in prevajajo v angleški jezik učenci s pomočjo učiteljev. Sodelujoči učenci so se predstavili s svojimi slikami in opisi v angleškem jeziku. Predvidoma v mesecu aprilu 2006 bodo prišli gostje, učenci in njihovi učitelji, s Poljske k nam. Učenci in učitelji jim bomo razkazali lepote naše ožje in širše okolice ter zgodovinske znamenitosti. Pri tem računamo na sodelovanje in pomoč Turističnega društva Štore in Pokrajinskega muzeja Celje ter staršev učencev, ki so vključeni v projekt. Obisk jim bomo vrnili predvidoma na koncu šolskega leta ali na začetku prihodnjega šolskega leta. Z VZGOJO DO ZDRAVJA vodja šolske prehrane Maja GRAJŽL Vse se začne z vzgojo in tako tudi prehranske navade. Tega se dobro zavedamo vsi, ki vplivamo na vzgojo otrok. Hrana je nujno potrebna za življenje. Je vir energije in hranil, ki jih naše telo potrebuje, da zraste in se razvija; da se lahko gibamo, delamo, razmišljamo in se učimo. Ključno je, da uživamo zdravo in raznoliko hrano in da smo telesno aktivni. PROJEKT »SPOZNAJMO SE; POLJSKA - SLOVENIJA, VARŠAVA - CELJE - ŠTORE« Zdenka GRAFENAUER KONŠAK Slovenija je članica Evropske unije, tako je del velike skupine držav, ki so ekonomsko in politično povezane. Ta povezanost nam omogoča pogled izven meja naše države, navezovanje stikov z ljudmi v širšem evropskem prostoru, večjo možnost spoznavanja drugih kultur in hkrati seznanjanja evropskih narodov z našo bogato kulturno, zgodovinsko in krajinsko Februar 2006 Nepravilna prehrana in premalo telesne aktivnosti vodita k številnim boleznim, katere se morda ne pojavijo takoj v otroštvu (zvišan krvni pritisk, sladkorna bolezen, srčno žilna obolenja, zvišane maščobe v krvi, rak, možganska kap, debelost…), vendar se moramo zavedati, da je tudi otroštvo čas, ko se z nepravilnim slogom življenja poveča možnost za nastanek teh obolenj. Nekaj priporočil smernic za zdravo prehranjevanje otrok in mladostnikov : 30 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE Mihelca GORJUP, prof. slov. ŠTORSKI OBČAN - energijski vnos in poraba naj bosta v ravnovesju, kar lahko uravnamo z zadostno telesno dejavnostjo otrok in mladostnikov, - priporočene kombinacije živil v obrokih dajejo prednost sadju in zelenjavi, kakovostnim ogljiko-hidratnim živilom (npr. polnovrednim žitom in žitnim izdelkom), kakovostnim beljakovinskim živilom (npr. mleku in mlečnim izdelkom z manj maščobami, ribam, pustim vrstam, mesa ter stročnicam) ter kakovostnim maščobam (npr. olivnemu, repičnemu, sojinemu olju in drugim rastlinskim oljem), - v vsak obrok naj se vključi (sveže) sadje in zelenjava, - pri obrokih, še zlasti pa med obroki, naj se ponudi otrokom in mladostnikom zadostne količine pijač, predvsem zdravstveno ustrezne pitne vode, - redno uživanje od štiri do pet dnevnih obrokov, od katerih je zajtrk pomemben del celodnevne prehrane, - za uživanje vsakega obroka mora biti dovolj časa, obroki pa morajo biti ponujeni v okolju in načinu, ki vzbuja pozitiven odnos do prehranjevanja… Na naši šoli in v vrtcu se trudimo slediti smernicam, vendar se srečujemo z odklonilnim odzivom otrok, saj toliko kot je otrok, toliko je različnih okusov in želja. Veliko navad prinesejo od doma in če niso doma deležni zdravega življenjskega sloga, ga težko sprejmejo v šoli in okolici. Kot učiteljica gospodinjstva se zavedam, kako pomembno je poučiti otroke o zdravem življenjskem slogu, saj brez teorije ni prakse. UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE Za konec pa misel, ki se mi je vtisnila v spomin:» Miselnost pri ljudeh o prehrani je najtežje spreminjati! Zadovoljni moramo biti z majhnimi koraki.« EKOŠOLA OŠ ŠTORE koordinatorka Maja GRAJŽL V mesecu decembru smo praznično okrasili našo šolo. Pri eko krožku so učenci izdelali okraske iz odpadnega materiala. V ovijalni papir so ovili odpadne škatlice in jih spremenili v darila, ki so pri marsikaterem učencu vzbudila radovednost. Izdelali so eko smreko, katero so okrasili s pokrovi odpadne embalaže, ki so se spremenili v raznobarvne obeske. Sodelovali smo na foto-natečaju »Odpadki in okolje«, ki ga je razpisalo podjetje Javne naprave. V okolici naše šole smo poiskali pozitivne in negativne vidike ravnanja z odpadki in jih fotografirali. Ugotovili smo, da je v naši okolici veliko negativnih vidikov ravnanja z odpadki in zelo malo pozitivnih. Uspešno pa potekata na naši šoli akcija zbiranja odpadnega papirja in zbiraje izrabljenih kartuš, tonerjev in trakov. Kljub nizkim temperaturam so učenci, starši in učitelji prinesli veliko odpadnega papirja. Tako smo v mesecu decembru zbrali 2.990 kg, kar znaša na učenca približno 8 kg in v mesecu januarju 3.227 kg, kar znaša 8,6 kg na učenca. Do sedaj smo zbrali kar 14.642 kg odpadnega papirja. PREVENTIVNA DEJAVNOST V OSNOVNI ŠOLI NA PODROČJU SKRBI ZA LASTNO ZDRAVJE Zdenka GRAFENAUER KONŠAK Še ni dolgo nazaj, ko se je silvestrovo prevesilo v novo leto in je bilo izrečenih mnogo želja za srečo, zadovoljstvo, uspeh in še posebej za zdravje. Pogoste so besede, ki jih slišimo ob prazničnih dneh, da je zdravje najpomembnejše, saj brez njega tudi sreče ni. Res je! Tega se žal zavemo pogosto prepozno. Tudi za zdravje velja rek: »Vsak je svoje sreče kovač.« Prične se pri uživanju zdrave hrane. Vse pogosteje slišimo opozorila zdravnikov, da naraščajo bolezni, ki so posledica uživanja energetsko bogate, a po hranilnih vrednostih zelo osiromašene hrane (sladkorna, previsok krvni tlak, prekomerna hranjenost in motnje hranjenja pri otrocih in mladostnikih, holesterol, možganske in srčne kapi ipd.). Temu se pridružuje kajenje tobaka in prekomerno pitje alkohola. Naše zdravje ogrožata tudi stresno življenje in premalo telesnega gibanja, ki je balzam za premagovanje stresov in tudi za porabo odvečnih kalorij. Kaj storiti, da temu ne bo tako? Odgovor je v vzgoji mladih za zdravo življenje od otroštva dalje. Pri tem so otrokovi starši najpomembnejši, saj po znanstvenih dognanjih 60% vseh vrednot osvoji otrok do svojega 6. leta starosti. Na tem področju lahko veliko naredijo država s svojimi predpisi, normami in vrednotami, zdravstvo, vrtci, osnovne šole in srednje šole s svojo izobraževalno dejavnostjo. Še vedno pa je dom tisti, ki je lahko odprt za priporočila in koristne informacije ali pa ne. Starši pogosto ob vsakodnevnih skrbeh, ujeti v službeni tok, poskrbijo za materialne dobrine, ki jih ima otrok v izobilju, zmanjka pa jim časa in energije za kvalitetno druženje z otrokom, pogovor, igro, spodbujanje ustvarjalne aktivnosti otroka, postavljanje zdravih meja, krepitev pozitivne samopodobe otroka … Starševstvo je primarni in eden najlepših in najbolj odgovornih poklicev. Mogoče se prav zato vedno manj mladih odloča za otroke in tudi sicer je manjše število otrok v družinah. Zgrozim se ob dejstvu, da je otrok vedno manj, na drugi strani pa se povečuje uničujoče vedenje do lastnega duševnega in telesnega zdravja - zasvojenosti z alkoholom, kajenje tobaka, uživanje prepovedanih drog. Tudi starši potrebujejo pomoč pri vzgoji otrok in znanje. Kako okrepiti otroka, da bo znal razsoditi, kaj je za njega dobro in kaj ne? Kako okrepiti otroka, da ne bo podlegel pritisku vrstnikov in vsakodnevnemu prikritemu reklamiranju? Vsa ta vprašanja se porajajo ob vzgoji otrok.. Na OŠ Štore smo že 1993. leta pričeli na področju preventivnega delovanja uvajati projekt »Otrok, mladostnik, družina, šola«, v katerega smo najprej vključevali učence 7. razreda osemletke in njihove starše, nato pa izkušnje projekta uporabljali tudi v drugih razredih na predmetni stopnji. Največjo širino je dosegel v šolskem letu 2000/01 in 2001/ 2002, ko smo vanj zajeli populacijo otrok in staršev od 3. do 8. razreda. Zaradi vključevanja zunanjih strokovnjakov v delavnice s starši in učenci smo kvaliteto izvedbe še obogatili, kar nam je omogočila finančna podpora Ministrstva za družino in socialne zadeve. Vse to je povezano s finančnimi stroški, za katere pa šola nima lastnega kritja, zato po zavrnitvi tretje vloge za finančno podporo z navedbo, da smo pod pristojnostjo MŠZŠ, nismo več mogli realizirati tako velikopoteznih preventivno vzgojnih aktivnosti na šoli. V šolskem letu 2003/2004 smo izvajali projekt »Mladostnik, družina, šola: vrednote našega življenja« s podporo Ministrstva za šolstvo za 31 Februar 2006 ŽIVLJENJE Vesna MOČILAR, 1. b - Srednja šola Štore Za sodelovanje se obračamo tudi na Zdravstveni dom v Celju, od koder prihajajo k nam predavateljice. S predavanjem je sodelovala tudi gospa Vera Jazbec, ki deluje v Dispanzerju za pomoč odvisnim od prepovedanih drog v Celju. Vsak od nas išče resnico. Čisto vsak ima svoje želje. Vsak si zase želi pravico. Ljubezen … lepo življenje. Na naravoslovnih dnevih sodeluje več učiteljev, uporabljamo izkušnje in znanje, ki smo ga pridobili iz projektov »To sem jaz« Zavoda za zdravstveno varstvo Celje in projekta »O tebi«, ki poteka v okviru Zavoda RS za šolstvo in smo vanju kot šola vključeni. Nekateri učitelji smo se udeležili izobraževanj na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, kjer so nas seznanili z oblikami preventivnega dela na področju uživanja alkohola, krepitve otrokove samopodobe, odnosom do sebe in svojega telesa, kar smo v obliki delavnic pri naravoslovnih dnevih uporabili. Vendar le-to nam daje nove izzive, nove poti, nova spoznanja. Daje nam upanje, nove utvare … vedno koristna so ta potovanja. Naravoslovni dan (1.12.2005) je bil v 8. razredu posvečen preventivno vzgojnim vsebinam: 1. Alkohol, droge, kajenje tobaka - delavnica: Mladostniki svetujemo, vodja delavnice Tanja Arh. 2. Spletna stran »www.tosemjaz.net - telesna samopodoba, zdrava prehrana, motnje hranjenja., vodja delavnice Maja Grajžl. 3. Delavnica: To sem jaz - vaje za krepitev samopodobe, vodja delavnice Zdenka Grafenauer Konšak. 4. Predavanje o zasvojenostih in AIDS-u.- dipl. zdravstvena tehnica Albina Preložnik, 5. Nasilje nad mladostniki in druge težave - kam po nasvet in pomoč - g. Niko Korenjak, Krizni center za mlade. V mesecu aprilu imamo namen izvesti še tehniški dan za 9. razrede, ki bo med drugimi vseboval tudi preventivno zdravstvene vsebine. Za starše učencev razredne stopnje bo predavanje 7. 2. 2006 na temo »Otrok - dom, šola in občutek varnosti«, ki ga bo izvedla gospa Nevenka Janež, univ. diplomirana psihologinja. Za starše učencev predmetne stopnje pa bo predavanje v mesecu marcu na temo »Človeške vrednote« v izvedbi predavateljev Društva za boljši svet. Februar 2006 In ko se pojavi zid pred teboj, ko ne veš, ne kod, ne kam, takrat se spomniš na spoznanja, ki so za teboj, in veš, da prava pot je tam … Tam, kjer je pravica kar že dolgo iskal si tam, kjer tvoja je resnica, ki ti govori: »Nikoli ne pozabi, kaj ti življenje dalo je. To koristno uporabi, saj … tvoje je, zate je … Vse izkušnje, ki si jih prestal, vsa pravila, ki si jih in jih še boš spoznal … Tako se vedno spomni, ko bil si še dete malo, so ti govorili vsi: »Poslušaj življenje, saj ti bo dobro šolo dalo.« Življenje V letošnjem letu smo izvedli v petem razredu naravoslovni dan (9.12.2005) na temo »Skrb za lastno zdravje« z naslednjo vsebino: · predavanje višje medicinske sestre iz ZD Celje o puberteti, telesnih spremembah dečkov in deklic ter skrbi za osebno higieno, · z učiteljico BIO so se pogovarjali o AIDS-u (dan boja proti AIDS-u) in kako se pred njim zaščitimo, · z učiteljem ŠVZ so obravnavali škodljive posledice kajenja tobaka, · s socialno delavko so v delavnicah razmišljali, kako reči alkoholu »NE!«, · z učiteljico gospodinjstva so obravnavali pomen zdrave prehrane in zajtrka ter si tudi praktično pripravili obrok. V 7. razredu so imeli tehniški dan (26.9.2005) »Do zdravja z zdravo prehrano, ekološka pridelava hrane«. ŠTORSKI OBČAN Tako si na OŠ Štore tudi že vrsto let prizadevamo, da učence osveščamo o škodljivih vplivih kajenja tobaka in uživanja alkohola na zdravje človeka. To sta uvajalni drogi. Kdor jima ne bo znal odločno reči »NE«, je bolj ogrožen, da poseže tudi po prepovedanih drogah. O njunih škodljivih vplivih izvedo učenci že na razredni stopnji. Na predmetni stopnji posvečamo vrsto let en naravoslovni dan preventivno zdravstveni vsebini. V OŠ Štore si prizadevamo, da bi v okviru materialnih možnosti in ob sodelovanju strokovnjakov nudili učencem in staršem čim več kvalitetnega znanja. UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE učence predmetne stopnje, kjer smo obravnavali vsebine s preventivnim namenom tudi proti zasvojenostim. Izvedle so se skupne delavnice za starše in učence po posameznih paralelkah, ki so jih izvajali zunanji sodelavci iz Mladinskega centra Celje. 32 ŠTORSKI OBČAN ŠKD RUDAR PEČOVJE in OBČINA ŠTORE prireja v petek, 17.03.2006, ob 19.00 uri, v dvorani OŠ ŠTORE KONCERT OB DNEVU ŽENA IN MATERINSKEM DNEVU Nastopili bodo: VABILO Vokalna skupina KOMPOLČANI Oktet LIPA Vokalna skupina ROŽ’CE Ljubiteljski pevski zbor BOJANSKO Mladinski pevski zbor OŠ ŠTORE Folklorna skupina KOMPOLE Folklorna skupina STARI PRIJATELJI Tamburaška skupina FENIKS Ansambel PREŽIN Gostje večera: FRAJKINCLARI Koncert bo vodil: Tone Vrabl Za sprejem bodo poskrbeli: Pihalni orkester ŠTORSKIH ŽELEZARJEV in Godba SVETINA Ostale informacije dobite pri organizatorju na tel. 041 644 727 Matere in žene bodo skromno obdarjene! Organizator si pridružuje pravico do možnosti spremembe programa. VSTOP PROST 33 Februar 2006 ŠTORSKI OBČAN PRAZNIKI V teh dneh se drug za drugim vrstijo prazniki, ki jim bo vsak namenil toliko pozornosti, kolikor zanj pomenijo. Prešernov dan je namenjen slovenski kulturi v spomin na velikega mojstra slovenske besede, ki je že več kot sto let zgled ustvarjalcem slovenske književnosti. Besedni umetnosti stopajo ob bok glasbena, plesna, likovna, filmska in še kakšna zvrst, ki vsaka na svoj način bogatijo naš duhovni svet. Koliko vsega ponujenega človek sprejeme, je odvisno od njega samega, od njegove izobrazbe, vzgoje, okolja. Potrebo je hoteti sprejemati dosežke človeškega veleuma; naj ne bodo le modna muha, ampak potreba. Za valentinovo ni skrbi, saj je dan zaljubljencev, zaljubljeni pa so mladi in stari. Prodajalci pa tudi znajo poskrbeti, da ne gremo ravnodušno mimo njihove ponudbe. Za dan žena in materinski dan bo že zrasla kakšna rožica, saj bo pust pregnal sneg in led in napravil prostor naravi, da se razbohoti v vsej svoji lepoti. Napravite si praznike takšne, kot si jih želite in sprejmite ponudbe tistih, ki se trudijo, da so prazniki nekoliko drugačni od vsakdana. Odbor za izdajo časopisa Februar 2006