jo sivo enoličnost in pogoltne vse, kar ie še ostalo zdravega in vedrega optimizma. In že je novo leto postalo »staro« z vso vsakdanjostjo, z vserri arenkoba- PaSfafM p!ft£ua v iZJrmžiii ski dni U. ILUSTROVAfll LIST ZA MESTO IM DEŽELO >1 H» >■« lllW Izhaja ob Četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrsevn (Dunajska) cesta 29/L Poštni predal štev. 345. Račun poštne hranilnice v Ljnbljavu štev. 1JL393 Ljubljana, 30. decembra 1933 Naročnina za četrt ieta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji sa vse leto 40 Ur, v Prandli 50 frankov, v Ameriki In povsod drnpod 2 dolarja Ste«. 52. Lato V Srečno Novo leto 1934! Ljudem, ki resno pojmujejo svoje lastno življenje in vidijo v njem droben delec v narodovi celoti, je sleherni novoletni dan velevažen odlomek življenja. V vrvenju Silvestrove noči se med rajanjem, plesom in veseljačenjem zaključi staro leto. Jutro novega leta prinese iztreznitev, pogled nazaj iri razgled naprej. Gotovo ni človeka, ki si ne bi oddehnil, ko odtrga poslednji dan na koledarju in ga vrže v košaro, z novimi upi gledaje v prostrano razdobje novega leta pred seboj. Tri sto pet in šestdeset novih dni — koliko priložnosti za ure veselja, koliko novih možnosti tudi za to. da gre človek vase in preceni svoje dejanje in nehanje v minulem letu! Največja sreča, ki jo je narava dala človeku, je njegova vera in upanje, njegov zdravi prirodni optimizem, ki stremi po vsem, kar je novo. Staro in obrabljeno ni vredno več truda ne prizadevanja — zato pa gremo vsi z veselim pričakovanjem novemu naproti. Toda ne gre, da bi od sreče samo darove sprejemali, da bi samo zahtevali, polni pričakovanja, sami pa ničesar ne dali. Kot protidajatev ponudimo no- vemu letu — svoje dobre sklepe 1 Ni ga dneva v vsem letu, ki bi bil tako prepoln dobre volje kakor dan na prelomu starega in novega leta. Ni ga človeka, ki bi pogledal nazaj v prošlosi in ne bi spoznal vsaj nekaterih svojih slabosti in napak v preteklem letu ter potegnil črte pod njimi in iskreno vzkliknil: »V prihodnjem letu bo vse drugače!« Ni ga človeka, ki ne bi sklenil in se sam pri sebi zaklel, da mora z novim letom začeti tudi novo življenje, da bo zastavil vse svoje moči, da bo njegovo novo življenje lepše in srečnejše — skratka, da mora biti bodočnost od tega dne vedra in vesela! Žal se seveda vsi dobri sklepi nikoli ne izpolnijo. Mnogo, premnogo idealnih načrtov se kmalu spet razgubi, razblini v nič, kakgr da jih nikoli ne bi bilo, spet drugi se izprevržejo ravno v nasprotno smer. Zakaj tako je pač pri ljudeh, da je mnogo, mnogo težje dobre sklepe izvesti in pretvoriti v dejanje, kakor se pa v trenutku upapolnega raz, olože-nja odločiti zanje. Neki književnik je dejal, da bi bilo človeštvu v velik prid, če bi imelo leto več takih dni kakor je novo leto, ko gre človek vase in se bolj ali manj iskreno odloči za dober sklep. Teden dni, štirinajst dni, nu, tudi štiri tedne se takile sklepi še izvajajo, če izvzamemo manjše priložnostne prestopke. Potem pa spet zmaga »sila razmer« in »okoliščin«, vsakdanje življenje nas spet uklene v svo- i mi in bridkostmi preteklega leta . . . Toda bodimo optimisti, ne glejmo prečrno vsaj ta edini dan v letu ne, bodimo vedri in upanja polni vsaj na Silvestrovo! Mislimo si, da je ravno novo leto 1934 posebno odločilno za vsakega posameznika izmed nas, za ves naš narod in za vesoljno človeštvo. Vsa ta nova leta po vojni so bila po svoje odločilna in važna, in slednje od njih je bilo usodnejše od prejšnjega. Zato smo trdno prepričani, da bo tudi leto 1934 pomembnejše od sedanjega leta, zakaj dogodki na vseh poljih se zgoščujejo in izoblikujejo, vse povsod vstajajo obrisi novega stremljenja in novega življenja — upajmo! — srečnejšega in veselejšega.To-da tvorci sreče in zadovoljstva smo na koncu koncev Vsaj nekoliko tudi mi sami. Zato proč s črnogledstvom, proč z malodušjem, vedro in veselo zgrabimo za delo, z jasnim pogledom v bodočnost in z besedami velikega državnika v srcu: Le neustrašen človek doseže kaj v življenju. S to zavestjo in s trdno odločnostjo odriniti vsakogar, ki ti stopi na pot, boš kljuboval peklu in hudiču, boš z mirno vestjo poslušal baharije svojih neprijaieljev in živel v zavesti, da si vsemu in vsakomur kos. Bankovce je dal tiskati... pAHOceiei/atci pcisbUU bankovcev Leto dni je tega, kar so prijeli x Berlinu moža, Id je pred kakšnimi desetimi leti osleparil Portugalsko za 580.000 krat 500 pravih e&kudov in omajal e tem narodno gospodarstvo in portugalsko valu-Ne, to bi bilo predaleč. Sicer pa... ■aj bi imela avto!« »Da, res, avto!... Seveda brez šoferja! Drugače ne bi bila mirna, če »e bi ti sedel za volanom!« »Kajpada brez šoferja! Počemu naj nama neki bo! Samo midva... midva Bteto sama,,, čez hribe in doline!« »Najprej bi delala izflete v okolico.« »Potem pa na špansko! Tja do Gibraltarja...« »V duhu že vse vidim pred očmi... In potem skok v Maroko...« »In v Alžir... In Tunis... V Afriki so ceste menda posebno dobre.« »In v Italiji šele!« »V aprilu-... Italija je aprila posebno čudovita.« »Toda... zdaj sem se spomnila... kaj pa tvoja pisarna?« »Vrag jo vzemi! Prostost! Vse leto bo najino!« »Pozimi pojdeva kajpak v Chamo-nix!« »In na Tirolsko!.,. Potem pa v Nico!« »Pozabiti ne bova smela, da si zgradiva vilo na Rivieri!« »Ali pa na Španskem.« »O tem bi se dalo še govoriti.« »In ptičnico bi imela... in najlepše afriške in ameriške ptičke v njej^. In papige in kakaduje!« »In pse!« »In mačke!« »In akvarij, pa takega, da bo kakor podvodni vrt!« »O, kolike sreče!« Marta je tlesknila z rokama. In oba se od vseh teh pravljičnih mili- jonov kar nista mogla pomiriti in sta kar kipela od samih velikih načrtov, ki sta jih prerešetavala do najmanjših podrobnosti. * Drugo jutro. Žrebanje je bilo opravljeno. Štefan se se ne upa vprašati, kakšen je izid; strah ga je. Otročje! Res, katero številko ima prav za prav njuna srečka? »Marta, daj, pokaži mi srečko!« »Srečko? Saj jo imaš vendar til Ali je mar nisi kupil?« »Kaj?!... Jaz?! To je pa že preveč! Saj menda še veš, da se nisem utegnil prerivati v tolikšni gneči! In da si rekla, da jo boš ti kupila!« »O Bog! Tak je nisi kupil?!« »In ti tildi ne?!« Groza ju je prešinila. Nista več našla besede. Potem se je pa obema izvil vzdih iz stisnjenih grl. »Izgubljena sva!« je zaječala Marta. »Kako lahko bi bili zdaj vsi ti milijoni najini!« »Kaj hočeš! Sanj je konec! Toda vse le še ni izgubljeno!« »?« »Saj sva si denar za srečko prihranila. In zanj si lahko tudi kaj privoščiva.« »Imenitno!... Pa pojdeva drevi v kino!« KBOHIItA TEOMA — Polkovnik Macia, prvi predsednik Španske pokrajino Katalonije, je na božič t Barceloni umrl, star 75 let. — V Parizu so odkrili veliko vohunsko afero. Med drugimi so aretirali nekega profesorja Martina, ki obvlada 68 jezikov in narečij. Za vohunstvo ga je pridobila voditeljica podjetja, 37!etna Lidija Stahi, ki ga je s svojimi čari popolnoma omrežila. — Umrl je londonski čudodelni kirurg Ernest William Ulake. V 40 letih prakse je ozdravil več ko 900.000 ljudi. K njemu so prihajali bolniki z vsega sveta; kjer drugi zdravniki niso več vedeli kod ne kani, jo Blukovo znanje bolezen vsaj ublažilo, če že ne ozdravita. V Londonu si je moral najeti Se drugo stanovanje, za katero ni nihče vedel, da si jo mogel privoSčifi kakšno urico počitka. Lani jo Sel ves izčrpan v Južno Airiko na oddih, pa so tamkajšnji bolniki zvedeli in ga tako oblegali, da je moral še bolj vpreči. Njegovi bolniki so bili iz vseh plasti prebivalstva: od nekaterih je dobival knežje honorarje, od drugih, siromakov, ni vzel beliča. Zadnja leta jo spal komaj 2—3 uro na dan. Umrl je od zgaranosti. — Najidealnejši ho!ly\voodski zakon se je skrhal. Mary Pickfordova, ena izmed najslavnejših ameriških filmskih igralk Sc tik pred nastopom zvočnega filma, je vložila tožbo za ločitev od svojega nič manj slavnega moža Douglasa Fairbanksa. V tožbi pravi, da je njen mož »du-Sevno sirov in da jo je zanemarjal«. P^simneUi Kastu&ek Pariz, v decembru. Mamila so današnje dni že kar »v modi«, zlasti v velikih mestih. Vse peša: varnost prometa, veselje do dela, volja in moškost. Zaradi tega se je zdelo pariški policiji potrebno razposlati križem milijonskega mesta svoje najboljše agente, ki bi naj ugotovili, kje je tajno skladišče mamil, kajti opažati je bilo, da se je v poslednjem času spet razpasla grda in pogubonosna navada uživanja narkotičnih sredstev. Policija je zaprla nekaj sumljivih ljudi, toda njihova nedolžnost se je kaj kmalu izkazala. Morali so jih spet izpustiti. Pretresali so vse možnosti, preiskali vse sumljive kotičke, zakotne beznice in tržne kavarne, toda ves trud je bil zaman. Nekega dne je dobila kriminalna policija pismo s tako vsebino: >Vest mi nalaga dolžnost, da sporočim policiji, ki že tedne in tedne zaman stika za prodajalci mamil, uspehe svojih opazovanj. Mislim, da vam bodo ta opazovanja, ki »o plod mojega zanimanja za detektivske igre, ključ za razkrinkanje škodljivcev človeške družbe. Po mojem gre za knjigarno Delveaux v rue de Rivoli. S spoštovanjem N. N. Ne zamerite, ker se ne podpišem, prepričan sem pa vendar, da mi boste verjeli.« »Gobezdanje,« je dejal kriminalni uradnik, ko je prečital pismo, »spet bi se rad nekdo prislinil v naše vrste.« »Nikaril«, je menil tovariš, »morda pa mož res pošteno misli. Poskusimo lahko, saj nič ne stanel« Drugo jutro je peljal policijski avtomobil — energično zvoneč — s šestimi policijskimi uradniki skozi elegantno Rue de Rivoli. Mr. Delveaux, lastnik v pismu omenjene knjigarne, je gledal z zanimanjem na ulico. Zgoditi se je moralo v resnici nekaj nenavadnega, ali se je pa policija zmotila, da se vozi ob belem dnevu po tako gosposki in imenitni ulici. »Ni mogoče, da bi v našem okraju bili zločinci doma«, je dejal knjigarnar svojemu prodajalcu. »Niti pomisliti si ne upam na to, gospod«, je uslužno odvrnil mladenič. Toda ko se je hip nato ustavil policijski avtomobil prav pred knjigarno, je lastnik osupel prebledel. Sprejel je može postave nad vse prijazno in navidezno popolnoma miren in jih skromno vprašal po njihovih željah. »Gre za veliko stvar, Monsieur Del-veaux. Iščemo namreč skladišče mamil, kajti v poslednjih tednih slišimo vsepovsod, da nekdo razpečava uničujoča mamila med naše meščane. Poslali so nas tudi k vam, da preiščemo vse prostore. Oprostite, saj smo prepričani, da bo preiskava brez uspeha, toda ukaz je ukaz.« M. Delveaux je spremil gospode po vseh prostorih svoje trgovine. Gledali so na levo in desno, stikali na policah za knjigami, potrkali tu pa tam na zid, da ni nemara kje votel. Toda nikjer ni bilo opaziti ničesar sumljivega. V najzadiijem kotičku, kjer še luči ni bilo, (zaradi varčevanja, je dejal gospodar) se je spotaknil uradnik ob kup razkošno vezanih knjig. Ze se je hotel vljudno oprostiti zaradi svoje nerodnosti, ko je nenadoma opazil v siju svoje žepne svetiljke za odprto platnico vdolbino v celem obsegu velikosti knjige, ki je bila napolnjena s samimi zavojčki mamil. Platnica knjige je bila samo markirana, prav za prav je bila to škatla. »Stoji Torej ste vendar vi tisti dični malopridneži« je zavpil policijski uradnik in mu posvetil s slepico v obraz. Razkrinkani zločinec se je zdrznil. Možje so ga prijeli in mu spotoma do voza nataknili okove. Ko so se vrnili v »imenitno« knjigarno, so šele opazili, kako prebrisano in iznajdljivo je bila urejena ta »knjigarna«. Tisoč in tisoč luksusnih goljufivih vezav je bilo v določenem redu zvrščenih med pristne knjige. Gospodu Delveauxu se bo pač nekaj let samo sanjalo, kako lepo soln-ce sije. Svoj »skromni« postranski zaslužek bo moral drago plačati. * Po katastrofi Pcetcestfa/e slike sobotne ieleznisUe neštete jpd P-acivu, Kri, kri, kri... Sedem stopinj pod ničlo. Strupena megla prodira v kosti. Tema, da skoraj ne vidiš pet metrov pred se. Vidiš pa, slutiš grozotno drobovje zmrvljenih lesenih vagonov. 105 km na uro... In med trskami razklanih klopi mehko, še toplo človeško meso... Krvava gmota mož, žena in otrok, ki so se z božičem v srcu peljali domov. Klopi, tla, stene: vse je obrizgano s krvjo. In vmes razcapana obleka, raztrgani šolarski zvezki in knjige. In kri, povsod kri. Tak mraz je, da je zmrznila, kapniki krvi vise s stopnic... * — Japonska cesarica je povila prestolonaslednika. Njeni dosedanji štiri otroci so bile vse h Jere; ena ji je v starosti 6 mesecev umrla. — Strašna železniška nesreča je zadela Francijo dan pred svetim večerom: 23. t. m. ob 9. zvečer je pri Lagnyju, 25 kin od Pariza zavozil brzovlak s hitrostjo 105 kin na uro v drugi vlak, ki je stal na progi, in ga zmrvil. Več ko 200 ljudi, med njimi mnogo otrok, je našlo strašno smrt. okoli 300 jih je pa nevarno ranjenih. Ta katastrofa jo nujhujša železniška nesreča vseh časov in dežel. Krivi so ji silna megla, nedelovanje signalnih naprav, prevelika hitrost ekspresa in leseni vagoni; če bi bili kovinski, sodijo, da bi bilo žrtev desetkrat manj. — Tale ganljivi prizor se je ondan pripetil v Toplicah na Češkem, da so se mnogim zasolzilo oči: Pred gledališčem je zašel noki jazbečar v gnečo avtomobilov in ni vedel kod ne kam. V smrtni nevarnosti se je tedaj kuža vsedel na zadnje noge, se vzravnal in milo zaprosil milosti. Sofcr je ustavil voz in psička rešil. — V smrt se je nakihal neki mlad mož iz Leydna na Nemškem. Nenadoma je začel kihati in ni inogel več nehati. Zdravniki gi niso znali pomagati in so ga poslali na univerzitetno kliniko. Tam so mu dali uspavalne praške, ker niso pomagali, so mu pa vbrizgali še morfija. Vse zaman; še v spanju je neprestano kihal. Poti dan je nesrečni kihalec od izčrpanosti umrl. — Praške električne centrale porabijo na leto 5100 vagonov premoga. — Letos je minilo 50 let. kar vozi orient-ekspres med Parizom in Carigra- dom. Na prvo vožnjo 1. junija 1883 se jo peljalo iz Pariza 34 potnikov. Do Carigrada je vlak potreboval 75 ur (3098 km), danes pa prevozi to progo v 60 urah in 50 minutah. — Na Dunaju je te dni povila neka siromašna 45-letna žena svojega 29. otroka. Od njenih otrok jo 23 dečkov in 6 deklic, 12 dečkov in 4 deklice še žive. — Lipski proces se je v soboto končal. Sodišče je oprostilo vse tri obtoženo Bolgare in Nemca Torglerja, za krivega je pa spoznalo Holandca Vanderlubba in ga obsodilo na smrt. Holandska vlada bo proti obsodbi v Berlinu intervenirala, ker za požig državnega zbora takrat, ko so je zločin izvršil, nemški zakonik še ni določal smrtne kazni. — Kriza vendarle ponehava! Zveza narodov je na podlagi podatkov iz 60 držav izračunala, da se je svetovna trgovina v pol leta od aprila do oktobra popravila za 12 odstotkov. Najhujša kriza bi bila torej prestana. — Nekaj zanimivih številk prinašajo časniki o letošnjem ligaškem tekmovanju za nogometno prvenstvo Jugoslavije. Igralo se je vsega skup 110 tekem, vsak klub je z vsakim nasprotnikom odigral po dve tekmi. Na vseh teh tekmah so prodali 260.280 vstopnic, kosmati dohodki vstopnine znašajo 3,254.625*50 Din. — Največ je vrgla tekma BSK : Jugoslavija (106.680 Din), najmanj Vojvodina : sarajevska Slavija (5.690 Din). Na skupščini jugosl. nogometne zveze v Beogradu so z veliko večino priznali razveljavljeni Haškovi tekmi z beograjsko Jugoslavijo in novosadsko Vojvodino, tako da je Hašlc prišel na tretje, Jugoslavija pa padla na peto mesto. V oddelku tretjega razreda leži na tleh brezoblična pločevinasta gmota. Otroška železnica. Zmrvljena ko oni pravi, nesrečni vlak. Strašna ironija usode. * Dva orjaška žerjava sopihaje dvigata mogočno lokomotivo smrtonosnega ekspresa. Para sika iz strojev in se sproti zgošča v led. Zaman. Orjak se ne zgane. 190.000 kil železa in jekla je v njem... Šele pri tretjem poskusu velikan odneha. Počasi, centimeter za centimetrom dvigneta parna žerjava lokomotivo s tračnic. Izpod nje potegnejo razmesarjen del človeškega trupla z neranjeno lehtjo in polovico prsi. Škofu iz Meauxa trepeta roka, ko blagoslovi ta bedni ostanek uničenega življenja. * Nekaj korakov dalje izkopljejo plavolaso žensko glavo. Sunek jo je bil zaril v zemljo. Obraz je nedotaknjen, le okoli ust se riše grozoten režaj, ki odkriva zlat zob. Iz premoga moli v zrak okrvavljena, zamazana roka. In na mezincu te roke droban dekliški prstan... Duh po znoju se meša z duhom po krvi. Vmes udarja vonj po pudru in parfumu. Strašno. * Gonzague Husson. Droben šestleten fantek, tako zal in tako neizrekljivo žalosten. Ves v obvezah, le velike sinje oči gledajo iz njih strmo pred se. Siromak! Njegov oče leži v pariški bolnici, na srečo ni nevarnega. Njegovo mater so pravkar identificirali -mrtva. Njegovega mlajšega bratca niso našli, ne sestrice. Iz ust se mu trgajo besede, venomer iste: »Pet nas je bilo...« Pet jih je bilo v družini. Ena je mrtva, dva ranjena, dveh ne morejo najti. V avli pariške vzhodne postaje. Krsta pri krsti, dve sto krst. In okoli njih oni, ki so ostali živi. Na mizah so razgrnjeni seznami • številkami in imeni. Neka ženska kakih štiridesetih let vzame v roko polo in jo hitro preleti. »Tale je!« se obrne k dvema spremljevalkama. »Številka 223.« Iz načina, kako je to rekla, se vidi, da ne sluti strahotnega pomena te številke. »Takoj bomo izvedele, kje je«, reče spremljevalkama. »Če je v bolnici, smo v četrt ure lahko pri njej.« Policijski komisar je ravno nekoga odpravil. Dama se obrne k njemu: »Ali bi hoteli pogledati zastran številke 223?« »Gospodična Jeanne X., 22 let, sta-nujoča v ulici N...« »Da.« »Ali ste sorodnica?« »Mati.« In potem, iznenada, čeprav se Komisar ni i2dal z besedo ne s kretnjo, komaj slišno, pojemajoče: »Mrtva?...« »Gospa...« »Tak povejte... torej živi?« »Gospa, če želite, vas bo stražnik spremil...« Vsa kri ji je izginila z lic. Solze so se ji vlile iz oči. V eni sekundi je prestala desetletja. Prišla je kot mladostna žena. Strta starka ie odšla... Krsta pri krsti. Nekatere merijo komaj en metea Otroci. Božič 1933... Qu. Vlevtsta {t nastavil Gradec, v decembru. Nekje v Avstriji sta se nastanila v septembru mlada zaročenca v prijazni gostilni »Pri dobri mamici«. Oba sta bila lepo oblečena in sta tudi sicer napravljala prav dober vtis. Konec prvega tedna je zahtevala »dobra mamica« plačilo računa, toda takrat se je mlademu ženinu tako strašno mudilo po opravkih v Gradec, da ni utegnil plačati niti hrane niti stanovanja. Sicer je pa krčmarici obljubil, da bo plačal po povratku vse v redu in ji bo prinesel iz mesta še kakšno malenkost v dar za skrbno postrežbo. Prav toplo ji je priporočal svojo »vročo ljubljeno« nevestico in jo naprosil, naj pazi nanjo kakor na punčico svojega očesa. Toda »zvestega« ženina ni in od nikoder ni. 2e tretji mesec teče, odkar čaka »dobra mamica« na svoj denar, še hujše je pa mali nevestici, ki je ostala brez beliča sama in zapuščena brez tople obleke in bre* toplote svojega »vroče ljubljenega« ženina. Krčmarica se je ubogega dekleta usmilila — punče je brez svojcev —< in jo zaposlila v svoji hiši kot dekla Če je to revše že izgubilo ženina, je dobilo vsaj toplo obleko in dobro mamico. Vsa poizvedovanja za brezvestnim ženinom, ki je baje trgovski potnik Adolf Sp., so ostala dosihdob bree uspeha. * Poravnajte naročnino! Kalvarija ljubezni Roman las nailh dni. — Napisal P. R. 47. nadaljevanje Starec je osupnil: »Kaj ste mar svoji materi povedali?« »Da, takoj Ido sem prišel domov. Zdaj ve vse o načrtu, ki sam tako dolgo sanjal o njem in kd se je po (vaši zaslugi uresničil.« Francev glas je trepetal od ganjenosti. »Nič ne ve,< je spet izpreletelo Horvina. »Hotna je obranila svojo skrivnost. »To je balo prvo, kar sem vam hotel povedati,« je končal mladi mož. »Toda prišel sem še da drugega vzroka, gotovo ste že ugenild: da vas vprašam, kako je mojemu nesrečne* gnu stricu.« Obraz dir. Horviina, ki se je bil pri Francevdh besedah malo razvedril, se je spet zastri. »Na žalost ne čisto tako, kakor sem upal,« je tiho odgovoril. Franc je pobledel. »Ni mogoče, gospod doktor! Kaj se je zgodilo?« »Za zdaj še nič hudega, in upam da se moje slutnje ne bodo uresničile. Toda ne smem vam zamolčati, da sem kmalu po vašem odhodu oparil pri pacijentu neki nemir, ki se mi *di sumljiv.« »Saj j© bilo vendar pričakovati ivročice, kakor po vsaki operaciji, ali mar ne, gospod doktor?« »Da, navadne viročice. Toda Le-te me ni strah.« »Torej se bojite možganske jnrzlice?...« »Da,« je tiho pritrdil zdravnik. Mladii mož je še bolj prebledel. Saj je le predobro vedel, da je sikoraj neizbežna posledica te mrzlice smrt! Oba moža, očeta in sina, je prevzel isti strah. Oba sta mislila na strašno moralno odgovornost, ki sta jo bila s to operacijo prevzela. Francu so se zašibila kolena. »Pogum, mladi mož!« ga je skušal potolažiti zdravnik. »Nikakega razloga še ni za obupavanje.« Prijel ga je za roke: »Oba sva storila svojo dolžnost. Ce je še kakšna pravica v nebesih, bo Sla ta strašna preizkušnja mimo naju. Če je ni... bova pa imela vsaj zavest, da si ne vd ne jaz nimava ničesar očitati... Nikoli ne bi prebolel, če bi moral misliti, da bi nekega dne prišli dn mi očitali, da sem bil poni operaciji premalo pazljiv ali •••*••»» io-- 12’- 30'- 30'- 14- 8« 15- 40'' DOBI SE POVSOD Glavno skladišče: NOBILIOR parfumerija, ZAGREB, Iliča 34 — Jelatilev trg IS mo. Nato spečemo tenke omelete na ponvici, vsako pomažemo z marmelado ter zvijemo kot štruklje. Potresemo jih z vanilijevim sladkorjem. Iz te količine pride 7 omelet. Kompot iz jabolk in češpelj Ve kg olupljenih in zrezanih jabolk kuhamo, dodamo nekoliko sladkorja. Serviramo mrzlo. Suhe češpljo operemo v več vodah, jih denemo pol kg v pol litra vode in pridamo nekoliko sladkorja. Vabimo Vas k nakupu v najcenejii oblačilnici žt. Pgesfeez?