Poštnina plačana pri pošti 1315 Velike Lašče ISSN 2536-4022 5/2019 / Datum izida: 18. september 2019 TROBLA NAVODILA ZA PISANJE PRISPEVKOV V OBČINSKO GLASILO TROBLA Zaradi lažjega urejanja prosimo vse avtorje člankov, da pošiljajo ustrezno pripravljena besedila. Te se lahko dopolni tudi s fotografijami, ki so povezane z vsebino prispevka. Fotografije morajo biti primerne kakovosti: visoke ločljivosti in velikosti vsaj 1 MB. Fotografije pošljite ločeno od besedila, vsako v svoji priponki. Pri končni grafični obdelavi prispevka si uredništvo dovoljuje izbor primernih fotografij po strokovni oceni ter popravke besedila v skladu z zahtevami lektorja. Prispevke pošljite na elektronski naslov trobla@veMke-lasce.si do objavljenega roka za oddajo prispevkov v tekoči številki občinskega glasila. Objavljeni članki ne izražajo uradnega stališča Občine Velike Lašče. Uredništvo si pridržuje pravico, da poslano gradivo preooblikuje v skladu s celostno podobo Troble. Letnik 25, številka 5, 18. september 2019. Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1.590 izvodov. Izdajatelj: Občina Velike Lašče. Odgovorna urednica: Angelca Petrič. Uredniški odbor: Dragica Heric, Miha Andolšek, Jože Starič in Andrej Perhaj. Lektoriranje: Nuša Drinovec Sever (razen že oblikovanih prispevkov). Prelom: Špela Andolšek, s. p. Foto na naslovnici: Kolesarsko društvo, Velike Lašče Tisk: Evrografis, d. o. o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. Tel.: 01 781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide 30. oktobra 2019, prispevke je treba oddati do 16. oktobra 2019. ISSN 2536-4022 KAZALO ZUPANOVA STRAN 3 OBČINSKE STRANI 4 • Iz šeste seje občinskega sveta • Pobuda lastnikom zemljišč, po katerih potekajo 4 javne ceste • Objavljen razpis za pospeševanje gospodarstva in 5 kmetijstva • Stališča do pripomb na državni prostorski načrt za 6 obvoznico Velike Lašče 7 • Obnovljeno vodovodno omrežje na Stritarjevi cesti 8 GOSPODARSTVO 12 • Novičke iz Območno obrtne zbornice Ljubljana Vič 12 KMETIJSTVO 14 • Pogovor z Milanom Tekavcem 14 • Na sejmu Agra podelili priznanja Zadružne zveze 17 Slovenije • Protestni shod kmetov v Velikih Laščah 18 • Intervju z Dušanom Berglezom o pripravi kruha 20 ŠOLA IN VRTEC 22 KULTURA 25 •Abonma 2019/2020 25 KNJIŽNICA 26 • Novosti na naših policah 26 DRUŠTVA 30 • Nemški gostje na Trubarjevi domačiji 30 • Strokovna ekskurzija OZVVS Velike Lašče 32 • Pridelava prosa na Gradežu 33 • Novičke strojnega krožka Urban 35 • Poletje v Lojzovem teatru 36 • Jože, Blaž in stari BUICK dosegli zastavljen cilj 40 • S kolesom čez Himalajo 42 • Oratorij v Velikih Laščah 44 DEDIŠČINA 49 • Iz velikolaškega okraja 49 ADL O TEM IN ONEM 50 INŠPEKTOR MUKI 51 ŠPORT 52 • 3. velikolaška pentlja 52 • Občinsko prvenstvo v badmintonu 54 • Uspešen avgust za turjaške lokostrelce 57 RAZVEDRILO 59 OGLASI 62 ZAHVALE 67 ČAROVNIŠKA PALICA Včasih si zaželim, da bi bil čarovnik. Kot župan bi izrekel le magične besede in s ča-rovniško palico zaokrožil nad klobukom, pa bi se asfaltirala cesta ali bi se nekomu izpolnila kakšna druga želja. Kdaj pa kdaj se od župana pričakujejo prav nemogoče stvari, in da bi nekaterim občanom lahko ustregel, bi moral biti kot čarovnik na predstavi. Za vsako uspelo čarovnijo bi seveda sledil aplavz, če pa magija ne bi uspela, bi jo najverjetneje spremljala tišina ali celo žvižgi oziroma tipično slovensko šimfanje, če tukaj preskočim na županovo delo. Po desetih mesecih župa-novanja sem spoznal, da planirane in dogovorjene zadeve ne tečejo tako hitro, kot bi si želel. Tudi za take primere bi rad znal čarati, ko bi na primer pospešil birokratske postopke na upravni enoti, da bi nam čim prej odobrila spremembo gradbenega dovoljenja za obrtno cono Ločica. Spremembo gradbenega dovoljenja so zahtevali, ker je pri dosedanji izvedbi del pihal in se vrtinčil veter, pa je nekatere projektirane elemente prestavil malo po svoje. Upravni enoti v Ljubljani pa žal ni mar za naše vremenske razmere, zato zahteva tako izvedbo, kot jo narekujejo načrti. So pa tiste gospe tam na sestanku izrekle magične besede, in če sem jih prav razumel, ne bo uporabnega dovoljenja, dokler ne bo vse narejeno po pravilih. Prvi lastnik parcele na Ločici je namreč že pričel z gradnjo, ki uspeva kot goba po dežju. Morda celo bolje. In če obrtna cona kot celota ne bo pridobila uporabnega dovoljenja prej, preden bo investitor zaključil svojo gradbeno mojstrovino, potem še tako lepo in pravilno zgrajen objekt ne bo mogel služiti svojemu namenu. Ne bo dobil dovoljenja za opravljanje katerekoli že dejavnosti. V obrtni coni Ločica bo potem kot v pravljici, kjer hudobna vila pošlje urok. Ker pa investitor ne verjame v pravljice, se bo enostavno oglasil na občini, pri županu, ki bo moral odpraviti ta urok in takoj pričarati uporabno dovoljenje. Ampak župan vendar ne zna čarati! No, in taki problemi se nato v nepravljičnem, resničnem življenju rešujejo na sodišču. Dobra vila je obiskala tudi Ministrstvo za kulturo RS, kjer je njihove birokrate posula s čarobnim prahom in jih razsvetlila, da so po nekaj letih odpravili urok zaklenjenega gradu Turjak. Hrabremu vitezu so namreč oddali grad v najem, s tem pa si lahko nadejamo še ene pravljice, v kateri bodo najemniki v zgodovinski avtentičnosti turistom in seveda tudi nam občanom predstavili, kako se je živelo in jedlo v času Ausper-govih plemičev. Bodoči upravitelj gradu je namreč svoj program za oživitev gradu Turjak predstavil tudi naši občini, saj ima velik interes sodelovati. Le tako bo lahko ta zgodovinsko ter kulturno prepoznaven objekt ponovno zaživel, s tem pa polepšal obraz Turjaka in s tem celotne občine. Ljubezen države do svojih občin se kaže tudi v tem, da jim je z zakonom predpisala, kako morajo biti vse ceste pod občinskim upravljanjem lastniško urejene v zemljiški knjigi. Tudi naša občina kot zvesta služabnica pristopa k temu in za to namenja kar nekaj finančnih sredstev. V tem predpisanem procesu občina na svoje rame prevzame stroške geodetske odmere ceste ter ureditve v zemljiški knjigi, pri čemer seveda potrebuje zaupanje in sodelovanje občank in občanov, saj preko njihovih zemljišč potekajo občinske ceste. Tudi pri tem projektu si v nekaterih situacijah kot župan želim, da bi znal uporabljati čarovniško palico, s katero bi posamezne lastnike zemljišč lažje prepričal v to obvezno sodelovanje. Če lastniki seveda pristanejo k odmeri, se cestno zemljišče ne šteje več v osnovo za davek, pa še jasno določeno mejo med lastnim in občinskim se določi. Vsi, ki ste pripravljeni sodelovati v tej zadevi, pa vsi tisti, ki vam projekt še ni poznan, ste toplo vabljeni na obisk k nam na občino, da se dogovorimo za sodelovanje, kajti le tako lastniško urejene ceste bo potem občina lažje vzdrževala in seveda asfaltirala, kjer je treba. Spoštovane občanke in občani, prihaja jesen in sprememba vremena. Čez dan bodo temperature še razmeroma visoke, drugače pa postaja hladno z več vlage, tako da človek ne ve, kaj obleči. Naše telo, navajeno visokih poletnih temperatur, počasi dojema to spremembo, kar predstavlja zanj stres, zato postanemo bolj dovzetni za razne okužbe. Torej, čuvajte svoje zdravje, tako da uživate čim več sezonske prehrane, ste dovolj fizično aktivni in da se temperaturam primerno oblečete. Dr. Tadej Malovrh Vaš župan Iskrene čestitke diamantnemu maturantu Drenu Grudnu za vse osvojene točke na letošnji maturi. Cest ,ke tudi za osvojeno bronasto meda o na mednarodr kemi si . ol np ad v Par 7ai. Občinska uprava in župan, dr. Tadej Malovrh 4 OBČINSKE STRANI TROBLA IZ 6. SEJE OBČINSKEGA SVETA Jerica Tomšič Lušin, občinska uprava Občinski svet Občine Velike Lašče se je v četrtek, 18. julija 2019, sestal na 6. redni seji. Po ugotovitvi sklepčnosti, prisotnih je bilo osem svetnikov, je župan predlagal v potrditev naslednji dnevni red: 1. potrditev zapisnika 5. redne seje in 2. dopisne seje, 2. poročilo odborov, 3. obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlogov prejetih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev št. 1 Občinskega prostorskega načrta Občine Velike Lašče (SD OPN 1) in Okoljskega poročila (OP) Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Velike Lašče za programsko obdobje 2015-2020, 4. vloge občanov za odkup, zamenjavo zemljišč, 5. sklep o spremembi proračuna za leto 2019, 6. polletno poročilo o izvrševanju proračuna občine za leto 2019, 7. pobude, vprašanja in predlogi svetnikov, 8. poročilo župana. Po potrditvi dnevnega reda so člani občinskega sveta soglasno potrdili zapisnik 5. redne in 2. dopisne seje. Občinski svet je v nadaljevanju sprejel naslednje sklepe: Ad 2. Predsednik odbora za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem Peter Indihar je podal kratko poročilo o seji odbora. Robert Hren, predsednik nadzornega odbora, je predstavil poročilo o opravljenem nadzoru razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. Ad 3. Mateja Delač, predstavnica družbe URBIS, d. o. o., ki za našo občino pripravlja Spremembe in dopolnitve OPN, je svetnike seznanila s postopkom, ki traja že nekaj let. Od 18. aprila do 24. maja 2019 je potekala javna razgrnitev dopolnjenega osnutka SD OPN, v okviru katere so 13. maja organizirali javno obravnavo. V času javne razgrnitve so na razgrnjeno gradivo zbirali pripombe javnosti. Po končani razgrnitvi sta občina in Urbis vse pripombe preučila in pripravila osnutek stališč, ki jih potrdi občinski svet. V nadaljevanju je Občinski svet Občine Velike Lašče soglasno sprejel Sklep o sprejetju stališč do pripomb in predlogov javnosti, prejetih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev št. 1 občinskega prostorskega načrta Občine Velike Lašče (SD OPN 1) in okoljskega poročila (OP). Obrazložitve stališč so objavljene na spletni strani občine. Ad 4. Z namenom pospeševanja razvoja turizma so dopolnili veljavni pravilnik o dodeljevanju finančnih sredstev za pospeševanje malega gospodarstva z ukrepom spodbujanje sobodajalstva. Občinski svet je soglasno sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Velike Lašče. Ad 5. Z namenom spodbujanja pašništva in živalim prijazne reje, predelave mleka in mesa ter uvedbe novega ukrepa za sofinanciranje tekoče kmetijske proizvodnje je dopolnjen veljavni pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini. Občinski svet je soglasno sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Velike Lašče za programsko obdobje 2015-2020. Ad 6. Na podlagi prejetih vlog občanov za odkup, zamenjavo zemljišč, ogledov na terenu in mnenju odbora za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora so sprejeli naslednje sklepe: • Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme sklep, da se odmera parcele št. 4002/2 k. o. Turjak (javnega dobra) in odkup novonastale parcele dovoli samo do najbolj izpostavljenega roba stanovanjskega objekta na naslovu Turjak 18. Lastnik mora urediti tudi izpust odpadne vode, saj odvajanje te v cestno telo ni dovoljeno brez soglasja upravljavca ceste. • Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme sklep, da se strinja s parcelacijo parcel št. 4032/2 in 624/3, obe k. o. Turjak, in kasnejšo ukinitvijo javnega dobrega na novonastali parceli ter z zamenjavo no-vonastalih parcel v izmeri 32 m2. Stroške parcelacije pri odmeri javnega dobrega krije občan, odmero kategorizirane javne poti pa Občina Velike Lašče. • Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme sklep, da se strinja s parcelacijo parcel št. 1449 in 1249, obe k. o. Selo pri Robu, na stroške predlagateljev in se kasneje na novonastali parceli ukine javno dobro. Strinja se z zamenjavo novonastalih parcel in doplačilom razlike v ceni. • Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme sklep, da se strinja, da se na parceli št. 4032/2, k. o. Turjak, na površini 4,5 m2 ustanovi stavbna pravica za dobo 99 let od dneva sklenitve pogodbe dalje proti ustreznemu nadomestilu v korist lastnika stanovanjskega objekta na parceli št. 216/7, k. o. Turjak. Ad 7. Ker so za izvedbo sanacije stropa športne dvorane in za obnovo strehe na glasbeni šoli potrebna višja sredstva, kot so zagotovljena v proračunu, je župan svetnikom predlagal v sprejem Sklep o spremembi proračuna za leto 2019, ki so ga svetniki soglasno sprejeli. Ad 8. Polletno poročilo o izvrševanju proračuna občine za leto 2019 sta svetnikom na seji predstavila župan dr. Tadej Malovrh in Suzana Petrič iz občinske uprave, občinski svet pa je sprejel sklep, da se je s poročilom seznanil. TROBLA OBČINSKE STRANI 5 POBUDA LASTNIKOM ZEMLJIŠČ, PO KATERIH POTEKAJO JAVNE CESTE Občinska uprava Zapisniki sej občinskega sveta in posnetki sej so objavljeni na občinski spletni strani https://www.velike-lasce.si/ obcinske-strani/obcinski-svet/zapisniki-sej--obcinskega-sveta-1/mandat-2018-2022 Vabila z gradivom so objavljena na spletni strani v katalogu informacij javnega značaja http://www.lex-localis. info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta. aspx?SectionID=aa1b19c7-d462-4ccd-920d--9df4f1095f04&osebna=1, rubrika občinski svet. Po spremembi statuta Občina Velike Lašče uradne objave objavlja v Uradnem listu RS. V Uradnem listu RS so bili objavljeni naslednji akti oz. druge objave: • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Velike Lašče (Uradni list RS, št. 48/19) • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Velike Lašče za programsko obdobje 2015 - 2020 (Uradni list RS, št. 48/19) • Javni razpis za dodelitev finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Velike Lašče v letu 2019 (Uradni list RS, št. 50/19, Razglasni del) • Javni razpis za dodelitev finančnih sredstev iz občinskega proračuna za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Velike Lašče v letu 2019 (Uradni list RS, št. 50/19, Razglasni del) Občina Velike Lašče ima v upravljanju preko 150 km kategoriziranih lokalnih cest in javnih poti. Dobršen del jih še vedno poteka preko zasebnih zemljišč. Veljavna zakonodaja občino zavezuje, da aktivno pristopi k ureditvi lastništev cest, zato vsako leto namenjamo znaten delež proračuna tudi ureditvi te problematike. Zaradi nadpovprečne razvejanosti in-frastrukturnega omrežja v naši občini je iluzorno pričakovati, da se bodo tovrstni problemi brez zakonskih sprememb uredili čez noč, kljub temu pa si navzlic pomanjkanju sredstev želimo kar najhitreje najti ustrezne rešitve ter tako zagotoviti lažje in boljše vzdrževanje cestnih površin. Jerica Tomšič Lusin, občinska uprava V letošnjem letu je zaposlene v občinski upravi kar nekaj občanov opozorilo, da javne parkirne površine v naseljih nekateri uporabniki kar posvojijo. Na označenem parkirišču za Levstikovim domom je že več mesecev parkiran avto, ki ga lastnik niti za kratek čas ne premakne z mesta. V središču Turjaka je bil na javnem parkirnem mestu daljše obdobje parkiran avtodom, ki je v času dopustov izginil in se po potepanju na tujem ponovno vrnil na javno površino. Njegov lastnik menda domuje v sosednji vasi, pa si ne želi, da bi mu avtodom zasedel dvorišče. Kot dobra praksa se je v preteklosti pokazala ideja, da občina prevzame vse stroške geodetske odmere ceste ter ureditve v zemljiški knjigi, lastnik zemljišča pa jo z darilno pogodbo prenese v last občine. Celoten postopek izvede in vodi občinska uprava. Lastnik s tem pridobi jasno urejeno mejo med svojim in cestnim zemljiščem in se s tem tudi izogne morebitnim davčnim obremenitvam za zemljišče, ki ga v vsakem primeru ne more uporabljati. Iz navedenih razlogov občane oziroma lastnike tovrstnih zemljišč vabimo, da se oglasite na občini, kjer se boste pogovorili o vseh podrobnostih. In še bi lahko naštevali. Čeprav imamo inšpekcijsko in redarsko službo, ti ne moreta ukrepati, ker so javne površine namenjene vsem uporabnikom brez omejitev. Lahko pa občina določi dovoljen čas parkiranja na posameznem parkirišču in tako večmesečno neprekinjeno parkiranje ne bo več možno. Si res želimo, da bomo morali zaradi odnosa nekaterih do javnih površin ob vsakem parkiranju nastavljati parkirno uro ali pa pisati na listek, kdaj smo parkirali? Če pa bomo na to pozabili, nas bo mogoče opazil redar in naš prekršek ustrezno kaznoval. 6 OBČINSKE STRANI TROBLA OBJAVLJENA JAVNA RAZPISA ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA TER OHRANJANJE IN SPODBUJANJE KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI VELIKE LAŠČE Jerica Tomšič Lušin, občinska uprava V Uradnem listu RS št. 50/19 z dne, 9. 8. 2019, - razglasni del in na spletni strani Občine Velike Lašče v rubriki Razpisi za sofinanciranje - sta objavljena javna razpisa za dodelitev finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva ter za ohranjanje in spodbujanje kmetijstva ter podeželja v Občini Velike Lašče v letu 2019. Na področju pospeševanja razvoja malega gospodarstva in turizma se iz občinskega proračuna sofinancirajo naslednji ukrepi: • sofinanciranje naložb v malo gospodarstvo, • nepovratna sredstva za odpiranje novih delovnih mest, • promocijske aktivnosti na področju malega gospodarstva, • spodbujanje sobodajalstva. Novost v letošnjem razpisu je spodbujanje sobodajalstva, sredstva se dodeljujejo samostojnim podjetnikom ter mikro in malim gospodarskim družbam, registriranim po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki imajo registrirano dejavnost oddajanja turističnih nastanitvenih zmogljivosti, in registriranim sobodajalcem, ki so vpisani v Register nastanitvenih obratov. Upravičeni stroški, nastali od 1. 1. 2019, ki so predmet sofinanciranja, so: • stroški gradbenih in obrtniških del za ureditev prostorov ter zunanjo ureditev prostorov, namenjenih oddaji, • stroški opreme, ki je potrebna in neposredno povezana z opravljanjem turističnih nastanitvenih zmogljivosti, • stroški promocijskih aktivnosti. Na področju ohranjanja in spodbujanja kmetijstva in podeželja se iz občinskega proračuna sofinancirajo naslednji ukrepi: • naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo, • urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov, • pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji, • pomoč za gradnjo in obnovo gozdnih vlak, • podpora tekočemu poslovanju v primarni kmetijski proizvodnji, • štipendiranje bodočih nosilcev kmetij. V letošnjem razpisu je več novosti. Pri naložbah na kmetijskih gospodarstvih je večji odstotek sofinanciranja za naložbe v preureditev hlevov v živalim prijazno rejo, za nakup pnevmatik za traktorje in za investicije v predelavo mleka in mesa. Višje je tudi sofinanciranje stroškov za ureditev pašnikov na kmetijah. Novost letošnjega razpisa je podpora za tekoče poslovanje v primarni kmetijski proizvodnji, ki zajema sofinanciranje 50 % stroškov (brez DDV) za naslednje upravičene stroške: • stroški storitev za dobrobit in zdravstveno varstvo živali (koprološke preiskave pri govedu in drobnici, serološke preiskave in kontrola uvoženega semena goveda in drobnice na prisotnost virusnih bolezni, ki niso zajete v nacionalnih ukrepih); • stroški genomskih testov; • stroški nabave semena genetsko visoko produktivnih živali; • stroški ukrepov na področju biovarnosti. Do enkratne letne pomoči v višini 500 evrov so upravičeni tudi udeleženci izobraževanja na področju kmetijskih programov, ki so predvideni za naslednike kmetij. Razpisna dokumentacija za oba razpisa je na voljo na Občini Velike Lašče in na spletni strani www.velike-lasce.si. Prijave je treba oddati s priporočeno pošiljko na naslov Občina Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. Sredstva se dodeljujejo do porabe, zadnji rok za oddajo vlog je 30. 11. 2019. Vse potrebne informacije dobite na Občini Velike Lašče (Jerica Tomšič Lušin, tel. 7810 369, jerica.tomsic-lusin@velike-lasce.si). TROBLA OBČINSKE STRANI 7 STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV Z JAVNE RAZGRNITVE ŠTUDIJE VARIANT IN OKOLJSKEGA POROČILA DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA OBVOZNICO VELIKE LAŠČE Marija Ivanc Čampa, občinska uprava Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat je objavilo končni izvod potrjenih stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in javne razprave, ki je potekala letos spomladi. Stališča do pripomb in predlogov so vidna na povezavi: https://www.gov.si/zbirke/ javne-objave/javna-razgrnitev-studije-vari-ant-s-predinvesticijsko-zasnovo-in-okoljske-ga-porocila-za-pripravo-dpn-za-obvoznico--glavne-ceste-v-velikih-lascah/. Direktorat za prostor, graditev in stanovanja je stališča do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve, oblikoval na podlagi podrobne preučitve in okvirne preveritve predlaganih tras z vidika izvedljivosti glede na stanje in omejitve v prostoru. Opravljene preveritve so pokazale, da so poleg variant, obravnavanih v javno razgrnjenih študijah variant (VO, V1 in V2), smiselne še variante V4, V5, V6 in VC. Poleg tega so ugotovili, da je vse navedene variante smiselno obravnavati na daljšem odseku, kot je bilo to v javno razgrnjeni študiji variant, tako da bodo imele vse isto začetno in končno točko, torej bodo potekale od Malih Lašč do Retij. V nadaljevanju postopka umeščanja obvoznice Velike Lašče v prostor bodo izdelali podrobnejše projektne rešitve in preveritve novih ter spremenjenih variant tras. Študijo variant bodo dopolnili z navedenimi novimi variantami. Na podlagi vrednotenja in primerjave variant bodo pripravili nov predlog najustreznejše različice. Javnost bo z dopolnjenimi gradivi študije variant in predlogom najustreznejše ter okolj-skim poročilom seznanjena v okviru nove javne razgrnitve. Okvirni prikaz različic, ki bodo predmet podrobnejših projektnih obravnav in jih bodo upoštevali v dopolnjeni ŠV/PIZ (barvne linije), in tistih, ki so jih že preverili in se je zanje izkazalo, da niso izvedljive (črne črtkane linije). Vir: Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja. ZA VEČJO VARNOST PEŠCEV Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu V času, ko je temnejši del dneva daljši bodimo še posebno pozorni, da smo kot pešci ali kolesarji v prometu dovolj osvetljeni. Kot vozniki pa predvsem poskrbimo, da ob slabših vremenskih razmerah oz. slabši vidljivosti vozimo počasneje ter smo še posebno pozorni na pešce in kolesarje na in ob vozišču, kjer ni pločnikov. Za dobro vidljivost poskrbite s čiščenjem vseh stekel in ogledal na vašem vozilu in ne uporabljajte mobilnega telefona med vožnjo. 8 OBČINSKE STRANI TROBLA POSTOPEK JAVNE RAZGRNITVE MODELOV VREDNOTENJA Marija Ivane Campa, občinska uprava Na podlagi določil Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1), ki ureja pravila, postopke in merila za množično ocenjevanje vrednosti nepremičnin v Republiki Sloveniji za namene obdavčenja in druge javne namene, določene z zakonom, je Geodetska uprava Republike Slovenije oblikovala osnutek modelov vrednotenja. javno razgrnitev modelov vrednotenja in tako v postopek pritegniti tudi predstavnike splošne javnosti. Na ta način se lastnikom nepremičnin v nadaljnjih postopkih oblikovanja modelov vrednotenja zagotovi dostop do informacij o vseh postopkih množičnega vrednotenja ter možnost dajanja mnenj in pripomb. Na podlagi vseh pripomb občin in usklaje- Vsaka občina mora za nepremičnine, ki vanj je geodetska uprava pripravila predlog modelov vrednotenja. Po oblikovanju predloga modelov je treba, v skladu z 19. členom ZMVN-1, izvesti ležijo na njenem območju, javno razgrniti predlog modelov vrednotenja, seznaniti občane o kraju in času javne razgrnitve, o spletnem naslovu, na katerem je dostopen predlog modelov vrednotenja in o načinu dajanja mnenj in pripomb javnosti. Obveščamo vas, da je predviden rok za začetek javne razgrnitve modelov vrednotenja 1. oktober 2019. Točen termin javne razgrnitve bo objavljen na spletni strani Občine Velike Lašče. Več o modelih vrednotenja nepremičnin si lahko preberete tudi na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin Geodetske uprave RS https://www.mvn.e-prostor.gov.si. OBNOVLJENO VODOVODNO OMREŽJE Roman Viršek, občinska uprava V teku še sanacija vodovoda v Rutah, gradnja novega omrežja v obrtni coni Ločica ter izdelava povsem nove vrtine na Malem Ločniku. V poletnem obdobju smo izvedli sanacijo dotrajane vodovodne infrastrukture na območju Stritarjeve ceste v Velikih Laščah. Na podlagi zbiranja ponudb je bil za najugodnejšega izvajalca izbran Marko Belaj, s. p., s ponudbeno vrednostjo 19.137 EVR. Nadaljujemo z obnovo daljšega odseka v Rutah, kjer je omrežje zelo dotrajano ter število okvar največje, kar posledično pomeni visoke stroške vzdrževanja. V načrtu je tudi izgradnja manjkajočega dela vodovodnega odseka v poslovni coni Ločica. S tem bo južni del cone vodooskrbno popolnoma opremljen. Ker je že dalj časa jasno, da imamo zaradi premajhnih dimenzij cevi na območju Turjaka težave s količino pitne vode, smo s pomočjo strokovnjakov določili lokacijo za povsem novo vrtino. Ta bo na Malem Loč-niku v bližini izvira Zdravščki, saj so tam v preseku nekako najugodnejši tehnični in geološki pogoji. Maksimalna globina vrtine naj bi po ocenah znašala do 200 m, seveda pa glede na površinsko vodnatost tamkajšnjega območja upamo, da bomo na raven talne vode naleteli že bistveno prej. ■ ■ m,M TROBLA OBČINSKE STRANI 9 ANALIZA PODATKOV S PREVENTIVNE RADARSKE TABLE NA LOGARJIH Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Velike Lašče S preventivnega merilca hitrosti, ki se je nazadnje nahajal ob lokalni cesti Lo-garji-Zgonče, smo analizirali podatke v obdobju od 15. 7. do 1. 9. 2019. Na obravnavanem delu je omejitev hitrosti 40 km/h. Analiza je pokazala, da je omejitev kršilo manj kot 10 odstotkov vseh voznikov (8.79 odstotka). Čas obdelave: 15. julij 2019,11:00 - 1. september 2019,19:00 Omejitev hitrosti: 40 km/h Kršitve omejitve hitrosti: 8,79 % Povprečni dnevni promet: 80 Smer obdelave: Prihajajoč Komentar: omejitev hitrosti je 40 km/h Kraj: Logarji Povprečna izmerjena hitrost je bila 29 km/h. Prihajajoča vozila od: Logarji Pridobljeni podatki z obrazložitvami so razvidni iz grafa v nadaljevanju. Radarsko tablo bomo v prihodnje prestavljali še po drugih kritičnih točkah ob lokalnih cestah in javnih poteh po občini, da bi glede na analizirane podatke skušali zagotoviti čim večjo prometno varnost. Število vozil • 6322 <= 20 km/h 20 % • 3743 21-25 km/h 12 % • 6492 26-30 km/h 20 % • 7616 31-35 km/h 24 % • 5095 36-40 km/h 16 % • 2112 41-45 km/h 7 % • 548 46-50 km/h 2 % • 128 51-55 km/h 0 % • 32 > 55 km/h 0 % 32088 Skupno Odhajajoča vozila proti: Zgonče Povprečna hitrost : 29 km/h Maksimalna hitrost: 73 km/h CESTA V RUTE V CELOTI ASFALTIRANA Roman Viršek, občinska uprava V letošnjem letu smo uspeli pridobiti potrebna soglasja lastnikov zemljišč ob lokalni cesti Rob-Selo in nemudoma pristopili k izvedbi asfaltiranja še zadnjega, slabe 2 km dolgega, makadamskega odseka. Ponudbena vrednost del je bila 165.720 EVR, izbrani izvajalec pa družba Mapri Proasfalt, d. o. o. Veseli smo, da bo odslej za občane Rut pot v dolino hitrejša in udobnejša. Dokončan je bil tudi pločnik Cereja. Čaka ga še komisijski pregled, saj je lociran ob državni cesti, s katero upravlja Direkcija RS za infrastrukturo. Jeseni je v načrtu kompletna sanacija asfalta na križišču v Robu ter preplastitev nekaterih dotrajanih odsekov na razdalji Knej-Rob. Na področju vzdrževanja cest smo nekoliko bolj sistematično pristopili najprej k ureditvi elementov lokalnih cest, nato pa bodo prišle na vrsto tudi manj obremenjene javne poti. Občane ob tem prijazno vabimo, da nam morebitne opažene nepravilnosti na cestah (zamašen jašek ali propust, poškodba vozišča, bankine ipd.) javite na telefonsko številko 041 332 357 (Režijski obrat Občine Velike Lašče). - * "^c 10 OBČINSKE STRANI TROBLA VLOGE ZA OTROŠKI DODATEK, VRTEC, ŠTIPENDIJE Vodstvo Centra za socialno delo Ljubljana Vloge za podaljševanje otroškega dodatka, subvencije vrtca, štipendije, subvencije malice in kosila, če ste do teh pravic že bili upravičeni na podlagi odločbe in jih želite podaljšati, ni treba več vlagati. Centri za socialno delo bodo o nadaljnji upravičenosti do pravice odločili po uradni dolžnosti Če za pravico do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca ter subvencije malice in kosila zaprošate prvič, morate vložiti vlogo. Če je bila pravica na podlagi prve vloge zavrnjena, je treba vložiti novo vlogo. Upravičenec do letne pravice mora centru za socialno delo še vedno sporočiti zakonsko določene spremembe, ki lahko pri teh pravicah vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja. Zakonsko določene spremembe so: • število oseb ali upravičencev, • sprememba ali vključitev v vzgojno-izobraževalni oziroma visokošolski zavod, • sprememba statusa učenca, dijaka ali študenta, • sprememba vrste periodičnega dohodka, • sprememba kraja bivanja pri državni štipendiji, • pridobitev dodatka za posebne potrebe (odločba ZŠ, CSD, ZPIZ in ZRSZ) pri državni štipendiji. znižanega plačila vrtca Državna štipendija se dodeli, ko je za štipendista izkazan ustrezen status dijaka oziroma študenta, je vpisan v višji letnik in so izpolnjeni tudi drugi pogoji. Ker v trenutku odločanja za nekatere štipendiste še ne bodo na razpolago vsi podatki za odločitev o dodatku za uspeh in dodatku za bivanje, bo center za te štipendiste v prvi fazi odločil samo o upravičenosti do državne štipendije in višini osnovnega zneska. Center za socialno delo bo vsaki odločbi, ki ji bo ugodeno, priložil poziv štipendistom k predložitvi morebitnih dokazil o izpolnjevanju pogojev za dodelitev dodatka za uspeh in dodatka za bivanje ter na podlagi teh dokazil izdal dopolnilno odločbo. NOVI IZVAJALEC STORITVE POMOČI NA DOMU Občinska uprava Obveščamo vas, da z dne, 1. 9. 2019, prevzema storitev pomoči na domu novi kon-cesionar Zavod Pristan. Storitev bo potekala po ustaljenem postopku, prav tako bosta delo opravljali obe dosedanji oskrbovalki. Za vse informacije se lahko zainteresirani uporabniki obrnejo na telefonski številki: 01 47 95 79 in 031 702 698 v času uradnih ur, in sicer: • ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 8.00 in 11.00 in • ob sredah med 12.00 in 16.00 uro. Dosegljivi pa so tudi preko e-pošte na naslovu: info@pristan.si TROBLA OBČINSKE STRANI 11 V tem letu smo v fazi odstranitve brunarice na Trešnici Če ste zainteresirani za odvoz, za več informacij pokličite na telefonsko številko 01 7881 410 (tajništvo šole) ali 01 7810 370 12 GOSPODARSTVO TROBLA NOVIČKE IZ OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE LJUBLJANA VIČ PODJETNIŠKI ZAJTRKI NA OBMOČNI OBRTNO-PODJETNIŠKI ZBORNICI LJUBLJANA VIČ mag. Peter Grabner, sekretar Vsak petek dopoldne ob 8.30 na Območni obrtno-podjetniški zbornici Ljubljana Vič poteka podjetniški zajtrk, ki je vedno dobro obiskan. Nanj povabimo gosta, ki nam v prijetnem klepetu predstavi določeno temo. Prvi petek v juniju je bil gost podjetniškega zajtrka Branko 2eleznik, vodja za razvoj in prodajo pri Ljubljanski borzi, ki je predstavil Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev in možnosti za podjetnike. Poleg Ljubljanske borze so udeleženci spoznali funderbeam.com financiranje z Lead in- vestor in podpornimi investitorji ter trg Progress za zagotavljanje kratkoročne finančne likvidnosti z izdajo kratkoročnih finančnih instrumentov. Drugi petek v juniju je bil gost podjetniškega zajtrka dr. Vojko Toman, direktor Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, ki je predstavil pomen pravic intelektualne lastnine in njihovo pridobitev. Udeleženci so spoznali delo Urada RS za intelektualno lastnino ter posamezne pravice intelektualne lastnine, kot so znamke, modeli, patenti ter avtorske in sorodne pravice. Tretji petek v juniju je bil gost podjetniškega zajtrka Matija Jamnik, direktor Odvetniške pisarne Jamnik, d. o. o., in pogodbeni svetovalec pravne pisarne JK Group, d. o. o., ki je razkril, kako se direktorji, podjetniki in poslovneži pravno varujejo, da lahko uresni- čijo svoje sanje. Udeleženci so spregovorili o nekaterih pravnih pasteh, ki prežijo na podjetnike, pa se jih večina niti ne zaveda. Od izbire pravne oblike podjetja preko urejanja partnerskih odnosov, sklepanja pogodb, angažiranja delovne sile do odnosov z inšpektorji, sodišči in drugimi birokrati. Četrti petek v juniju je bil gost podjetniškega zajtrka Peter Herman, licencirani finančni svetovalec in specialist za investicije, Tim Valores, d. o. o., ki je predstavil temo osebnih finance, da bi v življenju ustvarili več premoženja kot dolgov. Gost je podjetnikom na enostaven način predstavil delovanje osebnih in naložbenih financ, pri tem pa so izvedeli zelo pomembno praktično strategijo, kako se na finančnih trgih v različnih obdobjih pravilno odločati. VABIMO VAS NA SEMINARJE IN JEZIKOVNE TEČAJE NA OBMOČNI OBRTNO-PODJETNIŠKI ZBORNICI LJUBLJANA VIČ mag. Peter Grabner, sekretar Podjetnikom in podjetjem bo zagotovo koristila informacija, kateri so (ne)obvezni interni akti v podjetju in obvezne evidence na področju dela in socialne varnosti. Zato ste lepo povabljeni, da se nam pridružite na seminarju z naslednjo vsebino: • Kateri interni akti v podjetju so obvezni, saj njihovo pripravo nalaga zakonodaja? • Kateri so neobvezni interni akti, so pa priporočljivi? • Se z večjim številom internih aktov v podjetju poveča pravna varnost? • Kako in v katerih primerih so interni akti delodajalcem v pomoč in kdaj v breme? • Lahko interne akte sestavimo sami? • Kako interne akte pravilno sprejmemo, da so veljavni? • Katere evidence mora delodajalec voditi? • Kako jih mora voditi? Sledili bodo odgovori na vprašanja ter diskusija. Delavnica in seminar bo v sredo, 18. 9.2019, ob 9. uri in trajala bosta tri ure. Predavateljica bo mag. Nina Scortegagna Kavčnik. Cena delavnice znaša 70 EVR, cena za člane OOZ Ljubljana Vič znaša 35 EVR. Lepo povabljeni. Na Območni obrtno-podjetniški zbornici Ljubljana Vič že vrsto let poučujemo podjetnike in njihove zaposlene delavce tujih jezikov. V tekočem koledarskem letu je v jezikovnem izobraževanju možno napredovati za tri stopnje. Prvi sklop jezikovnih tečajev se zaključi do konca novembra, drugi sklop do meseca marca, tretji pa v mesecu maju. Na OOZ Ljubljana Vič opravljamo jezikovna izobraževanja do devete stopnje (360 ur jezikovnega izobraževanja). Vsaka stopnja obsega 40 ur in poteka praviloma enkrat tedensko po 3 šolske ure v popoldanskem času, možni so tudi jutranji termini. Poučujemo ANGLEŠČINO, NEMŠČINO, ITALIJANŠČINO, ŠPANŠČINO, FRANCOŠČINO in PORTUGALŠČINO. Imamo ugodne cene tečajev v višini 250,00 evrov, podjetniki člani imajo kar 50-odstotni popust. Tečaji potekajo v prijetnih klimatiziranih učilnicah z udobnimi stoli in dovolj parkirnimi mesti, da se lahko na Dolgi most pripeljete s svojim vozilom. Res lepo povabljeni, da se nam v jeseni pridružite. Za prijave in dodatne informacije pridite čim prej na OOZ Ljubljana Vič, Tržaška cesta 207, www.ooz-ljvic.si. TROBLA GOSPODARSTVO 13 24. DRUŽENJE OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV NA SETNICI mag. Peter Grabner, sekretar Prvo junijsko nedeljo so se obrtniki in podjetniki zopet srečali na že 24. druženju obrtnikov in podjetnikov na Setnici nad Polhovim Gradcem. Tudi letos so srečanje ob 9. uri začeli s tradicionalnim pohodom izpred gostilne Pratkar v Polhovem Gradcu. Vsi pohodniki so pred vzponom prejeli posebne pohodniške majice z odtisnjenimi logotipi sponzorjev. Tudi tokrat nam je bilo vreme naklonjeno, dobra volja pa je poskrbela za pozitivno vzdušje med pohodniki. Ti so se odpravili po označeni pešpoti proti Setnici in Grmadi. Večina pohodnikov se je v dopoldanskem času povzpela na 898 metrov visoko Grmado, ki ponuja čudovit razgled na Polhograjsko hribovje. V cerkvici Sv. Uršule na Setnici je bila že tradicionalna obrtniška maša in po njej Pri Mihačku zabavna prireditev. Zbrane udeležence je nagovoril predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana Vič Jernej Dolinar. Pozdravil je udeležence srečanja in člane nagovoril s spodbudnimi besedami: »Za nami je bilo delovno leto z uspehi na več področjih. Lani smo na pristojna ministrstva posredovali predloge in pripombe za številne predpise in uredbe, ki nam jih nalaga državna birokracija. Dosegli smo, da je v Svet za socialno ekonomijo vključen en predstavnik delodajalskih organizacij. V predlogu zakona o zdravstvenem varstvu so na našo pobudo črtali določbo, da mora delodajalec plačati nadomestilo, če delavcu po trimesečni bolniški ne zagotovi ustreznega delovnega mesta. V predlogu Zakona o prevozih v cestnem prometu smo preprečili prevoze Uber oziroma nepošteno konkurenco. Na našo pobudo so v Odredbo o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela, dodali še poklica kuhar in elektromehanik. Dosegli smo večji pomen praktičnega usposabljanja v vajeništvu v podjetjih. Pri normirancih smo ohranili višji davčno priznani odhodek. Dosegli smo, da v sklopu gradbene zakonodaje mojstri ostajajo vodje del in vodje gradnje na gradbišču. Poenostavili smo pridobitve uporabnih dovoljenj. Doseči moramo še, da bodo lahko upokojeni obrtniki delali, dokler bodo želeli, in hkrati prejemali zasluženo pokojnino. Zahtevamo, da morebitni davek na nepremičnine ne bo nepravično obremenjeval obrtnikov in podjetnikov.« V nadaljevanju je Franc Setnikar, župan Občine Dobrova-Polhov Gradec, pozdravil navzoče udeležence. Srečanje je popestril še nastop Folklorne skupine Grof Blagaj iz Polhovega Gradca in narodnozabavni ansambel Razgled. Veseli smo, da je tudi letošnja prireditev dobro uspela. Udeležencem so na prireditvenem prostoru Pri Mihačku domačini postregli z dobro hrano in pijačo, ki jo je svojim članom z družinami brezplačno ponudila zbornica. Vsi skupaj so nadaljevali prijetno druženje ob zvokih ansambla Razgled. Turistično društvo Turjak vabi na KOSTANJEV POHOD v nedeljo, 6. oktobra 2019, ob 9. uri, pred brunarico ob športnem igrišču v Turjaku. Potek: Turjak, Smrečje, Veliki Osolnik, Škamevec, Javorje, Prazniki, Turjak. Zaključek je predvidoma med 13. in 14. uro, sledi peka kostanja. Pohod je lahek, primeren tudi za otroke. Lepo vabljeni! Več informacij na 041 544 835(Evgen) 14 KMETIJSTVO TROBLA KMET, KI PIŠE GLEDALIŠKE IGRE POGOVOR Z MILANOM TEKAVCEM Dragica Heric V občini najbrž ni človeka, ki ne bi poznal Milana Tekavca iz Velikega Osolnika. Tudi mi prišleki, ki nas ni malo, ga slej ko prej srečamo in smo deležni njegovega nasmeha, prijaznih besed in bogatih izkušenj ter vedenj o marsičem, če si le vzamemo čas in mu prisluhnemo. Milan je v marsičem oral ledino. Bil je napreden kmet, zaverovan v kmetijstvo in delo, kot kmet je bil prvi, če ne edini, župan občine v prvem mandatu samostojne Slovenije, bil je predan gasilstvu ter dejaven na različnih kulturnih področjih, od petja v pevskih zborih, igranja v amaterskih gledališčih ter celo pisanja iger in kratkih skečev, ki popestrijo marsikatero prireditev na Osolniku, v Robu ali v Velikih Laščah. Prav tak je danes, ko se bliža njegov osemdeseti rojstni dan. Kot sam pravi, je že v osemdesetih letih. Verjamete v usodo? Ja, verjamem. Usojeno mi je bilo, da sem prišel na Veliki Osolnik. Moja rojstna hiša je bila na Javorju. Bili smo štirje fantje, in ko sem bil star šele leto dni, nam je umrl oče, ki je bil veterinar v tem okolišu. Najstarejši brat je bil star deset let, drugi devet, tretji pa šest. Na Velikem Osolniku je bila na majhni kmetiji poročena teta, očetova sestra. Bilo je tik pred vojno, in tako sta teta in stric spakirala stvari ter prišla živet k nam na Javorje. Nekaj njune zemlje so obdelovali sosedi, boljše njive pa smo hodili obdelovat sami. Leta 1947 sta se vrnila na Osolnik, mene pa vzela s seboj, saj je bil čas za šolo, ki jo je Osolnik imel. Poznal sem nekaj sošolcev, a pogrešal sem družino, zelo sem bil osamljen. Pri sosedovih je bilo deset otrok in včasih sem prosil teto: »Pojdimo k Ruparjevim po enega otroka, da ne bom tako sam.« Tako sta se ohranili kmetija v Javorjah, kjer je rod Tekavčevih star že več kot 350 let, in tudi kmetija tete in strica na Velikem Osolniku. Kasneje sem si želel, da bi šel v gimnazijo v Velike Lašče, zadnji dve leti osemletke. Pisal sem celo bratu, če lahko vzamem njegovo kolo, ko je šel k vojakom, da bi se vozil v Lašče, pa mi je odgovoril, da ne želi, da razbijem sebe in kolo. Vleklo me je tudi v logarsko šolo v Postojno, a strica in tete nisem mogel pustiti samih, in tako sem ostal. Ne le, da ste začeli razvijati kmetijo, iskali ste nove izzive v kmetijstvu in vedno bili med prvimi? Tako je. Leta 1956 so k nam napeljali elektriko. V tistih letih so na pobudo možakarja iz Laz začeli graditi cesto, ki bi vasi Laze, Škamevec in Srnjak povezala z Robom. Vesel sem, da so cesto na moj predlog po dvajsetih letih začeli obnavljati. 16-, 17-le-tni fantje smo kopali ter sekali drevesa in s tem zaslužili. Z zaslužkom sem kupil še dve električni žici. 2e naslednje leto smo kupili elektromotor. V petih vaseh so bili le štirje elektromotorji. Začeli smo izdelovati suho robo, obešalnike, različne zaboje ali gajbi-ce, ki smo jih na stotine in stotine vozili v Dobrepolje. To je bil naš vir za preživetje in napredek. V Robu sem obiskal tudi večerno kmetijsko šolo, opravil izpit za motor in se udeležil celo enotedenskega kuharskega tečaja. Ustvarili ste si družino, začelo se je obdobje uvajanja kmetijske mehanizacije in bili aktivni v kmetijski politiki. Vse za razvoj kmetije, kajne? Z Marijo Klančar iz Rut sva se poročila leta 1963 in rodilo se je šest otrok, tako da imam danes že 21 vnukov in tri pravnuki-nje. Z Marijo sva imela tako kot vse kmetije v vasi v hlevih nekaj govedi in vsi smo oddajali mleko, ki smo ga v kanglah peš nosili do Podkneja. Leta 1968 sva se odločila, da bo na naši kmetiji zbiralnica mleka in 25 let sem vozil po 250 litrov mleka do ceste, kjer je mleko prevzel zadružni kamion s kangla-mi. Najprej sem vozil mleko z našim prvim enoosnim traktorjem Pasquali, kasneje z avtom. Ko so se pojavili hladilniki, smo bili med prvimi, ki smo imeli zbiralnico mleka s primerno hladilnico. Zgraditi je bilo treba tudi nov hlev, zato sem šel na Štajersko, kjer sem si skupaj še z nekaj Laščani ogledal hlev, ki je bil zgrajen po avstrijskem vzoru. Po mojih idejah je arhitekt narisal načrt in zgradili smo hlev z dvanajstimi stojišči na rešetke in izplakovanje. Ves čas smo se z živalmi udeleževali živinorejskih razstav in krave so bile vedno nagrajene z zvoncem. Za naprednega kmeta, kot ste bili, se je spodobilo, da je bil vključen v različne stanovske organizacije, ki so že delovale v tistem času. S kmetijskega področja ste prešli tudi so najvišje ravni oblasti takratne republike? Začelo se je s Kmetijsko zadrugo Velike Lašče. Dva mandata sem bil predsednik zadruge in prek nje tudi v Odboru za živinorejo in v Upravnem odboru Zadružne zveze Slovenije. Bil sem član delegacije združenega dela za velikolaški okoliš. Dvakrat sem bil za govorniškim odrom republiške skupščine. Spomnim se, da smo predlagali, da bi se odstotek sredstev za kmetijstvo povečal in po težkem lobiranju nam je to tudi uspelo izglasovati, res pa je, da nisem povsem prepričan, ali se je to tudi uresničevalo. V Občini Ljubljana Vič-Rudnik sem bil v Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo. Na pobudo tega je bila leta 1988 ustanovljena Kmečka zveza tudi v Velikih Laščah. To je bilo v tistem času za kmetijstvo zelo pomembno. Na koncu sem bil tudi član predsedstva Občine Ljubljana Vič kot predsednik zbora združenega dela. To me je obogatilo z različnimi izkušnjami in spoznanji, zagotovo pa je bilo tudi marsikaj dobrega za celoten kraj, ki sem ga zastopal. Med drugim smo dobili asfalt iz Podloga na Osolnik, pri čemer se spomnim, da se je veliko govorilo o tem, koliko je denarja in koliko se lahko asfaltira. Mene pa ni zanimala cena, pač pa mi je bilo pomembno le to, da se asfaltira od začetka ceste v Podlogu pa do konca vasi, in to se je tudi zgodilo. Takrat sem spoznal, kaj pomeni lobiranje in kakšen vpliv imajo lobisti. Z osamosvojitvijo Slovenije in nastankom novih občin pa je Slovenija dobila prvega župana, ki je bil kmet. Kako se spomnite svojega županovanja? Ni bilo lahko. 1. januarja 1995 sva z Jerico Tomšič, ki je bila tajnica na Krajevni skupnosti Velike Lašče, v manjši sobi z enim računalnikom začela orati ledino Občine Velike Lašče. Občina je sicer že obstajala v času bivše Jugoslavije, a so jo v reorganizaciji priključili občini Vič-Rudnik, z osamosvojitvijo pa je bilo določeno, da bodo Velike Lašče samostojna občina, čeprav referenduma v zvezi s tem prebivalci niso izglasovali. Imel sem kar nekaj izkušenj iz različnih organov, pa vseeno ni bilo lahko, še zlasti, ker ni bilo denarja. Občina Vič nam je sicer obljubila pomoč, a je nismo dobili, delovati smo morali samostojno. Poleg mene in Jerice so v občini bili še Anton Ivančič iz Krajevne skupnosti Rob, ki je pokrival finance, in Majda Zidar iz Krajevne skupnosti Turjak, odgovorna za komunalo. Imel sem lesen kovček, ki mi ga je naredil sin in po katerem so me poznali - župan z lesenim kufrom bo spet fehtal. Kot sem rekel, smo začeli iz nič, prvo leto povsem brez proračuna. V času mojega mandata pa se je financiranje občin uredilo, imeti so morale 89 % zagotovljene porabe. Velike Lašče in še dve občini v Sloveniji pa smo dosegli 150 % zagotovljene porabe, kar je bil že bolj ugoden proračun za občino, ki meri 103 km2, 88 vasi ali zaselkov pa povezuje 178 km cest z od 350 do 800 metrov višinsko razliko. Brez lobiranja tudi tukaj ni šlo. V štirih letih smo položili kar nekaj kilometrov asfalta, dokončali vodovod Četež-Veliki Ločnik in začeli vodovod Krvava peč, zgradili smo tudi prizidek k osnovni šoli. To je le nekaj projektov. Naj še omenim, da smo imeli tudi načrte za izgradnjo čistilne naprave za Velike Lašče. Ker nas je Občina Vič tako rekoč zapostavila, je bil v samostojni občini že v prvih štirih letih viden napredek. Kot ste rekli, ste pri izgradnji ceste Veliki Osolnik-Rob sodelovali že kot fantič. Po vaši zaslugi danes to cesto obnavljajo in nekoliko spreminjajo. Dve desetletji sem vztrajal in preko vaškega odbora predlagal občini, da sanira to cesto in jo spremeni tako, da se izogne mostičku in velikemu ovinku. Lani so to cesto začela sanirati in v delu, kjer je bil velik vzpon in še ovinek, naredili novo traso, ki je veliko polož-nejša in brez ovinka, kar pomeni, da bo pot za vse nas iz Velikega Osolnika, Laz, Srnjaka Škamevca do Roba veliko krajša in lažja. Takrat sem predlagal ureditev ekološkega otoka na Velikem Osolniku in zaščito peskokopa na Srnjaku, kar se je tudi zelo hitro naredilo. V občini je danes še vedno glavna dejavnost kmetijstvo, živinoreja. Vaša kmetija, ki jo danes vodi vaš sin Miro, je ena večjih v občini, je vzorno urejena in razvita, pa vseeno smo prav v Velikih Laščah bili priče protestnega shoda kmetov. Kaj bi se moralo zgoditi, da bi tako v naši občini kot nasploh slovenskemu kmetu šlo boljše? V kmetijstvu je delo vsak dan od zore do mraka, tako je vedno bilo in vedno bo. Leta nazaj je bilo delo na kmetiji veliko težje, kot je danes, ko imajo kmetje vso sodobno mehanizacijo. Ne glede na delo, pa kmetija zahteva predanost in voljo do kmetovanja. Da pa je v kmečki politiki danes veliko zgrešenega, na žalost to najbolj čuti kmet. Ne razumem, zakaj je bilo treba zapreti velikola-ško mlekarno, ki bi lahko bila ekološka in bi v svojem majhnem obsegu bila obvladljiva. Zagotovo bi imela dobro perspektivo. Temu bi se prilagodili tudi kmetje in zagotovo bi bilo več ekoloških kmetov, kot jih je danes, ko je vseeno, ali je mleko ekološko ali ne, saj je cisterna ena. TROBLA KMETIJSTVO 15 Naslednji problem je združevanje. Tako kot smo si nekoč sosedje veliko pomagali med seboj, so tudi danes strojni krožki, kjer lahko kmetje koristijo določene usluge. So pa kmečka opravila, pri katerih mora vsak kmet imeti svoj stroj, če želi pravočasno opraviti delo. Poleg težave velike razpalce-liranosti se na primer pri košnji in spravilu sena ob prihajajočem slabem vremenu težko dogovorijo, komu bodo najprej pospravili ali zbalirali seno. Velik problem v našem kmetijstvu je potrošnik. Veliko govorimo o lokalni oskrbi, o zdravi domači hrani, žal pa pri večini kupcev za večino živil pri izbiri ni na prvem mestu domače, pač pa cena. Ni pomembno, ali je od soseda, pomembno je, da je poceni, pa četudi je slabo. Tu imajo veliko in pomembno vlogo zadruge. Nekatere zadruge so pri tem naredile preboj, druge ne. Menim pa, da bi lahko več naredila Zadružna zveza, ki vse prepogosto daje občutek samozadostnosti. Kljub temu se mi zdi, da sta povpraševanje po domačem in ozaveščenost ljudi o pomenu lokalne hrane vedno večja, zato sem prepričan, da kmetija mora imeti tudi kakšno dopolnilno dejavnost. Ko se je sin odločil, da bo prevzel kmetijo, sem mu predlagal, da gre na kmetijsko šolo, da bo s pomočjo teorije in prakse iz kmetije potegnil kar se da največ. Prepričan sem tudi, da naša dopolnilna dejavnost, to je izdelovanje suhe robe, ne bo propadla, poleg tega smo se že pogovarjali o novih razvojnih možnostih, o tem, kako bi osnovni kmetijski dejavnosti, to je reji krav molznic, proizvodnji mleka, dodali vrednost s predelavo. Za zdaj je to le ideja, saj nam primanjkuje prostora. 16 KMETIJSTVO TROBLA Menite, da bi se v občini razvila še kakšna druga dejavnost, poleg kmetijske in obrtne? O kakšni veliki razvojni dejavnosti ne moremo govoriti. Mislim, da si kakšne velike industrije v teh krajih ne želimo, niti velikih trgovin ne, saj vemo, kakšna je kupna moč prebivalstva. Kot sem že rekel, je glavna dejavnost kmetijstvo, in upam na razvoj te dejavnosti v smislu dodane vrednosti v odpiranju dopolnilnih dejavnosti in morebiti turizma na kmetiji. V občini za zdaj ni niti ene turistične kmetije, pa bi lahko bila. Kmetija, ki bi bila odprta za turiste, bi lahko ponudila jedi iz pridelkov, ki bi zrasli na kmetiji ali tudi sosednjih kmetijah. Možnost vidim bolj v individualnem turizmu, ko bi gostje prišli k nam zaradi naše lepe pokrajine, neokrnjene narave z različnimi sprehajalnimi potmi, možnosti kolesarjenja, jahanja in še česa. Ste nosilec žive dediščine, izdelovanja suhe robe in življenja na kmetiji nekoč, kar v obliki delavnice predajate tudi mladim rodovom. Ali mlade to zanima? Čez leto imamo na kmetiji kar nekaj obiskov šolarjev iz različnih koncev Slovenije, največ pa jih je iz šol na našem območju. Ponavadi nam zmanjka časa, da bi jim odgovoril na vsa vprašanja, ki mi jih postavljajo v zvezi z delom in življenjem na kmetiji nekoč in danes. Najbolj zanimivo jim je, ko jim pokažem, kako smo nekoč ročno izdelovali žlice na lesenem stolu, sin Miro pa jim pokaže strojno izdelavo v delavnici. Že od nekdaj radi pojete, preizkusili ste se na gledaliških odrih, predvsem pa ste avtor kar nekaj kratkih ali daljših gledaliških skečev in iger. Kaj vas navdihuje pri vašem ustvarjanju? Kultura me je spremljala že od šolskih klopi. Za gledališče nas je takrat navdušil učitelj. Zbral je nekaj fantov in deklet za gledališko predstavo, ki smo jo odigrali v vaški dvorani. Gledališče me spremlja že od nekdaj. V KUD-u Rob sem član že več desetletij, tudi nekaj mojih otrok in danes vnukov je igralo in še igra v gledaliških igrah. Pisanje iger in zlasti številnih skečev za različne prireditve, ki se dogajajo v Robu ali drugod po občini, je spontano, vedno pa je rdeča nit vzeta iz vsakdanjega življenja nekoč in danes. S tako dobrimi igralci, ki jih imam bodisi doma ali v društvu, ni težko. V Cerkvenem zboru v Robu pojem že od svojega 15. leta, zelo rad in redno sem hodil na vaje moškega pevskega zbora KUD Primož Trubar v Velike Lašče, ki je žal pred tremi leti nehal delovati. Tako petje kot igranje zame pomenita sprostitev po težkem delovnem dnevu na kmetiji ali kakšnih sestankih v že prej omenjenih organizacijah ali organih. Si nasploh radi vse zapisujete? Marsikaj zapišem in nasploh zelo rad shranjujem vse, kar je zapisano. Tudi moja teta je hranila marsikateri dokument, za kar sem ji izredno hvaležen. Tako imam v stari torbi s starimi papirji najstarejši dokument iz leta 1879, napisan še v gotici. Ko sem ga dal prevesti, sem ugotovil, da gre za prodajno listino. S hranjenjem različnih starih dokumentov izvem marsikaj o svojih prednikih, o prednikih te domačije, zgodovini svojega rodu. Vse mi je v veliko veselje in sem prepričan, da bo enkrat v prihodnosti v veselje kateremu mojih otrok, vnukov ali pravnukov. Veliko veste tudi o drugih ljudeh, krajih ter o zgodovini nasploh, kar radi predajate obiskovalcem cerkve sv. Lovrenca na Velikem Osolniku, katere ključar ste. Ključar cerkve sem od njene obnove, to je od leta 1965. Še danes se govori o vaši igri na prostem Krvavška legenda leta 1999. Lahko pričakujemo ponovitev te edinstvene igre, ki jo lahko danes gledamo le kot posnetek na sodobnem spletnem omrežju? Seveda to ne more nadomestiti gledanja igre v živo. Krvavška legenda govori o trpljenju našega naroda. Legenda je nastala po pripovedovanjih ljudi o časih, ko so po naših krajih ropali Turki. Ob večerih, ko še ni bilo elektrike, ne radia in ne televizije, zimske večere pa smo preživljali ob špičenju klincev, smo otroci poslušali različne zgodbe. Meni je najbolj ostala v spominu pripoved Škalarjeve Micke o legendi v Krvavi Peči. In tako sem po 50-ih letih hranjena te zgodbe v svoji glavi, v času, ko sem imel doma fante v primerni starosti za igranje vlog, igro zapisal na papir. Igra govori o Rožni vasi, v katero so vdrli Turki. Dve deklici sta skočili s skalnih pečin v globino, da jih ne bi zajeli strašni Turki. Kri je pordečila skalovje, iz katerega je pognalo rdeče resje, in vas se je preimenovala v Krvava Peč. Ker imam danes prav toliko stare vnuke, ki so se že preizkusili v vlogi igralcev, se trudim, da bi igro o Krvavški legendi ponovno uprizorili. Če bo vse po sreči in nam bo služilo zdravje, bo to prihodnje leto. Gospod Milan Tekavec, želimo vam vse dobro, naj bo vsak vaš dan ustvarjalen in lep kot rože, za katere skrbite pred vašo hišo. Peter Vrisk izroča priznanje Ivanu Ruparju TROBLA KMETIJSTVO 17 Peter Vrisk: »Država naj iz proračuna pokrije kmetom razliko, če bo v novi finančni perspektivi prišlo do zmanjšanja sredstev za subvencije. Kaj je s kmetijo, ki se zapre? Tu ni povratka!« NA SEJMU AGRA PODELILI PRIZNANJA ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENIJE Ana Pia Debeljak / foto: Žare M. za ZZS, Tinkara R. V Gornji Radgoni, slovenskem mestu ob meji z Avstrijo, ki leži na desnem bregu Mure in ima pretežno kmetijsko zaledje ter razvito vinogradništvo, je letos potekal že 57. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA. To je tudi največji državni sejem. Tudi Laščani smo se v sredo, 28. avgusta, na dan slovenskih zadružnikov, z avtobusom podali proti Radgoni. Za obisk sejma so delno prispevali Govedorejsko društvo, Občina Velike Lašče in Kmetijska zadruga Velike Lašče. Letošnja 57. AGRA, ki je stara, kot je povprečna starost slovenskega kmeta, je s sloganom Sejem nove generacije! opozarjala na ključna vprašanja slovenskega kmetijstva. Govorili o uvedbi novih digitalnih tehnologij in pametnem kmetovanju, kar mladi radi sprejemajo, starejši pa nekoliko težje. Večja pozornost je bila namenjena zlasti mladim kmetom, ki vidijo v kmetijstvu možnost za uspeh. Aleksandra Pivec: »Zavedamo se, da slovenskemu kmetu ni lahko, kmetije so premajhne in odvisne od subvencij, ki se bodo po reformi znižale.« Na sejmu je sodelovalo 1850 razstavljavcev iz 32 držav, zvrstilo se je 150 dogodkov. Sejem je bil tudi priložnost za srečanje kmetov s predstavniki oblasti in za reševanje problemov s pogovorom. Trenutno je treba tvorno pristopiti k reševanju problematike divjih zveri. Ob dnevu slovenskih zadružnikov je Zadružna zveza Slovenije, ki jo vodi predsednik Peter Vrisk, podelila priznanja za izjemne rezultate in aktivnosti pri razvijanju kmetijskega in gozdarskega zadružništva. Slavnostni govorniki so bili: predsednik ZZ Slovenije Peter Vrisk, ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec, predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca ter predsednik KGZS Cvetko Zupančič. Letos so podelili trinajst priznanj za prispevek k razvoju zadružništva in pet priznanj za tvoren doprinos k razvoju zadružništva. Posebna priznanja ob jubileju je letos prejelo sedem zadrug, med njimi tudi naša soseda, KGZ Ribnica ob 110-obletnici delovanja. Na predlog Kmetijske zadruge Velike Lašče je Zadružna zveza Slovenije Ivanu Ruparju podelila priznanje za prispevek k razvoju zadružništva. Ivan Rupar je že kot vajenec začel svojo poklicno pot v KZ Velike Lašče. Po zaključenem izobraževanju za mesarja se je v njej tudi zaposlil. Marljivo je opravljal delo na odkupu in zakolu živine. Kot vodja klavnice je skrbel, da je delo potekalo natančno in v skladu s predpisanimi standardi. V 41-ih letih dela je prihajalo tudi do težav - začasno zaprtje klavnice. S svojimi sodelavci je vedno našel rešitve in klavnico uspešno vodil, kar je imelo tudi finančne rezultate. Več let je opravljal funkcijo člana upravnega in nadzornega odbora zadruge. Ivan Rupar se ukvarja z vzrejo konj, z njimi sodeluje na različnih prireditvah. Je tudi aktiven član Konjerejskega društva Velike Lašče. Ivanu iskreno čestitamo za prejeto priznanje ZZ Slovenije za vestno in dolgoletno delo v zadrugi ter mu ob skorajšnjem odhodu v pokoj želimo zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. Na sejemskem prostoru smo se zadržali do četrte ure popoldne. Ogledali smo si živino v hlevih, nasad zelenjave in najsodobnejše stroje, ki kmetom olajšajo delo. Zapeljali smo se do gostilne Karla v Račah, kjer smo imeli obilno pozno kosilo. 18 KMETIJSTVO TROBLA PROTESTNI SHOD KMETOV V VELIKIH LAŠČAH NIČ VEČ ZVERI NA NAŠIH DVORIŠČIH Dragica Heric Na osrednjem trgu v Velikih Laščah je bil v avgustu protestni shod kmetov, ki imajo težave z divjadjo, še bolj pa z divjimi zvermi, ki skoraj vsakodnevno napadajo rejne živali na pašnikih. Kmetje iz vse Slovenije so se zbrali in za petnajst minut zaprli tudi cesto, ki pelje skozi središče Velikih Lašč. »Upravljanje zveri je v zadnjih dvajsetih letih privedlo do katastrofalnega stanja,« je v osrednjem govoru dejal predsednik Sindikata kmetov, Anton Medved. V sindikatu kmetov zato zahtevajo, da se volkove odlovi ali odstreli, populacijo pa ohrani v ograjenih kompleksih znotraj državnih gozdov. Kmetje ne pristajajo na to, da bi morali zaradi napadov zveri z mrežami in ograjami ograditi celotno slovensko podeželje, pač pa zahtevajo, da država poskrbi za zveri, da ne delajo škode kmetom, na območjih z zvermi pa naj ljudem zaradi nižje kakovosti življenja nameni davčne olajšave in razvojne spodbude. Sindikat kmetov bo naredil vse, da bo slovensko podeželje ostalo obdelano, poseljeno in da bo spet varno, saj bo le tako zanimivo za mlade, da bodo ostajali na podeželju. Le tako bo slovensko podeželje zagotavljalo zadostno količino hrane in se ohranilo. Na shodu so kmetje zahtevali tudi takojšen odstop ministra za okolje in prostor, Simona Zajca, ki so ga na shodu pogrešali. Bilo je kar nekaj govorcev, na presenečenje vseh je bila prisotna tudi kmetijska ministrica, Aleksandra Pivec, ki si želi rešiti probleme, ne politično, pač pa s pomočjo stroke. Pri tem cilju je kmetom obljubila vso svojo podporo in pomoč. Protestni shod je podprl tudi župan občine Velike Lašče, dr. Tadej Malovrh, ki je v pozdravnem nagovoru poudaril, naj volkovi ostanejo le v pravljicah, medtem ko so travniki in pašniki namenjeni reji domačih živali. O pomenu kmetijstva in pogojih kmetovanja, ki ga na območju, kjer je bil protestni shod, ovirajo divjad in divje zveri, je govoril tudi kmetijski svetovalec KGZS Zavoda Ljubljana in občinski svetnik Občine Velike Lašče, Peter Indihar. Številni protestniki, med katerimi je bilo tudi veliko mladih, tudi iz Velikih Lašč, so nosili slovenske in evropske zastave ter transparente z napisi: Nič zveri na dvoriščih, V Ljubljani so zveri zagrajene, na deželi pa spuščene, Enega bomo odvzeli, ostale v Ljubljano. Več protestnikov se je na shod pripeljalo s traktorjem. Po protestnem shodu številni sestanki o reševanju težav Minister za okolje in prostor, Simon Zajc je dan po protestnem shodu kmetov v Velikih Laščah poziv k odstopu zavrnil kot neutemeljen, sledila pa so številna srečanja in iskanje rešitev predstavnikov Sindikata kmetov, Zavoda za gozdove in lovske zveze RS s kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec, ministrom za okolje in prostor, Simonom Zajcem, celo s premierjem Marjanom Šarcem, na katerih so bili predstavniki Sindikata kmetov, Zavoda za gozdove in lovske zveze. Sindikat od vlade in pristojnih ministrov zahteva spremembe v sistemu upravljanja z zvermi. Na sestanku pri Šarcu so soglašali, da bodo problematiko reševali skupaj ter da bodo v sistemu spremenili tiste stvari, ki otežujejo postopke strokovnega upravljanja z zvermi. »Zveri so se preveč namnožile, selijo se na področja, kjer jih doslej ni bilo, posledično se škode povečujejo,« je tedaj povzela ministrica. Za reševanje te problematike sta ministrstvi za okolje in kmetijstvo pripravili interventni zakon, ki daje podlago za odvzem 175 medvedov in 11 volkov iz narave. Lovci so do sredine avgusta po zakonu uspeli odstreliti več kot 80 medvedov, ne pa tudi volkov, za katere veljajo posebni pogoji. V avgustu se je območje odstrela razširilo na celotno območje, kjer se trop giblje. Postopek izdaje odločbe o izrednem odstrelu volkov na območjih, kjer jih doslej ni bilo, a tam prihaja do napadov, po novem lahko ob prijavi škode postopek začne Agencija za okolje sama, še vedno pa sta potrebni mnenji Zavoda za gozdove in Zavoda za varstvo narave. 1. septembra je bil na območju Gorenjih Novakov na Cerkljanskem, kjer je v zadnjem času prišlo do več napadov volkov na drobnico, odstreljen volk. S tem so kvoto za odstrel izpolnili, a si jo bodo prizadevali povečati. Na zadnjem sestanku vseh pristojnih za reševanje težav z napadi divjih zveri v začetku septembra je bilo sprejeto, da se bo ustanovila skupina, ki bo določila rajonizacijo - da bodo zveri tam, kjer so tudi zgodovini bile. NAŠ BUČKO Ana Pia Debeljak Kaj naj napišem v Troblo? Odgovor se je 20. avgusta ponudil kar na domačem pragu. Zgodba se pričenja v maju. Kupili smo dve lepi pašni telici limuzinki, namenjeni kasnejšemu zakolu. Eno manjšo, drugo dražjo in nekoliko večjo. Brezskrbno sta pohajkovali po pašniku, ob sončnem vremenu poležavali v senci in mulili sočno travo. Manjša se je občasno pognala v dir, bila hitra pri hoji v hrib, večja je z okornimi koraki zaostajala za njo. Bila je vedno širša, France se je veselil njenega prirastka: »Zakaj nismo kupili obeh velikih?« Meni se je čudno zdelo: »Kaj pa, če je breja?« »Nemogoče, saj je stara komaj 16 mesecev,« je odgovarjal France. Pa sva bila zmenjena. Po nekaj dneh je zaprosil Rajka Zadnika, ki se na to bolj spozna, da jo pride pogledat. »Ja, breja je. Sigurno osem mesecev,« je dejal. Še isto popoldne se je France sprehodil po pašniku. Telici sta se zadrževali ob cesti. Prihiti domov: »Nogice so že zunaj! Poklicati moram Rajka, grem v trgovino po porodne vrvi in otrobe!« Telico smo po dobri uri spravili v hlev, in se je začelo. Na pomoč je priskočil tudi Lundrov Džon, moči so pohajale, uporabili smo flašncug, ki so ga pritrdili na staro stranišče na štrbunk, in vse se je srečno končalo. Brez Rajka ne bi zmogli. Na svet je prišel naš Bučko, mali limuzinski bikec. Potresli smo ga z otrobi, mama ga je ljubeče lizala, on pa je le majal z drobno glavico. Pomolzla sem našo prvesnico, a kolostruma, po domače mlezdve, ni bilo kaj prida. Komaj dobrega pol litra. Podojili smo Bučka, ki še ni znal uporabljati nog. Kaj pa zdaj? Obrnili smo se na Pušče, na Natašo, ki nam je pomagala z nasveti ter mlezdvo iz zamrzovalne skrinje. Za telico nam je dala vitamine in kalcij. Našemu Bučku sedaj dodajamo mleko v prahu, pridno raste, dobil je že ušesne številke. Medtem ko smo se ukvarjali s porodom, pa je manjša telica dirjala sem in tja po pašniku in se nenadoma odgnala kvišku. V izredno lepem slogu je preskočila pašno ograjo, se podala do Lundrovega hleva, se obrnila, preskočila še pašno mrežo za ovce in pristala med njimi. Po dobri uri smo se lotili tudi nje. Počasi smo jo spet spravili na naš pašnik in celo noč poslušali njeno glasno mukanje. V naši hiši je torej en prebivalec več. Naš Bučko. In to dobesedno v hiši, saj je naša obnovljena hiša še vedno vrhlevna kot v starih dobrih časih. Društvo podeželskih žena Velike Lašče v sodelovanju z Občino Velike Lašče vabi na 14. BUČNO-MARMELADNI DAN Pridružite se nam v soboto, 5. oktobra 2019, ob 9. uri, pred trgovino Kmetijske zadruge v Velikih Laščah! ocenjevali bučne aranžmaje Najboljši prejmejo praktične nagrade. iŠC^jii REPUBLIKAflSl/ENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, ^ZDARSTVO IN PREHRANO 'v ^UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Z*ARN0flPtAN0, VETERINARSTVO IN Vfll*ty£)"l N < m D 73 #11METNOST DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE 2019: UMETNOST IN RAZVEDRILO Levstikov dom, Velike Lašče čatrtek, 26. september 2019 4. LEVSTIKOV VEČER ob 18. uri Program za otroke: Igrajmo igre naših babic ob 19. uri UMETNOST IN RAZVEDRILO V LEVSTIKOVEM ČASU Tako kot se spreminja način življenja in razmišljanja, se skozi zgodovino spreminjata umetnost in razvedrilo. Pred 150 leti ljudje niso poznali interneta in telefonov, še elektrike ne. Torej, kako so ljudje takrat preživljali svoj čas? Gosta: slovenski etnoomuzikolog, ilustrator in lutkar Igor Cvetko in pravljičarka Slava Petrič MKL, Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče 'in Občina Velike Lašče Galerija Skedenj, Trubarjeva domačija petek, 4. oktober 2019, ob 19. uri SLIKAR NA VELIKOLAŠKI KULTURNI POTI Avtor slikarskih del z naslovom »Slikar na Velikolaški kulturni poti« je Zlatko Bešker, mag. pravnih znanosti in diplomirani slikar. Njegova razstava se nanaša na Velikolaško kulturno pot, s poudarkom na upodobitvah velikolaških in širše slovenskih kulturnih velikanov, Trubarja, Stritarja, Levstika in Javorška. Upodobitve spremljajo slike, zanimivosti, ki jih v ogled slikarju ponuja sprehod po Velikolaški kulturni poti; Trubarjeva domačija, Ilijev kozolec, Stritarjeva kašča, cerkev Sv. Rok in Velike Lašče. Občina Velike Lašče - Trubarjeva domačija Galerija Skedenj, Trubarjeva domačija četrtek, 10. oktober 2019, ob 19. uri dr. Mihael Glavan: Janž Znojilšek - slovenski reformator, protestantski pastor, pesnik in urednik Predavatelj dr. Mihael Glavan je bil dolgoletni vodja rokopisnega oddelka NUK in sodeluje pri znanstvenih izdajah del naših pesnikov in pisateljev. Občina Velike Lašče - Trubarjeva domačija MAZORETE IZ VELIKIH LASC VABIJO K VPISU Cici vrtalke in navijaške plesalke od 5 leta in mažorete od 7 leta dalje v OŠ PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠČE Vpis v septembru na treningih ob TORKIH 11500 -16501 in PETKIH |M=00 -17:00) mSi vvšt h: P o s t e rí.lyi'i/ a n'c o m KONTAKT: klovdijakriz.p®qrriúil,com Ni za konja dirka, ni za srečne raja ... (Kantfest 2019) Avtorja risb: Bernardka Petrovič-Mager in Drago Petrovič 32 DRUŠTVA TROBLA STROKOVNA EKSKURZIJA ČLANSTVA OZVVS VELIKE LAŠČE Zveza veteranov vojne za Slovenijo območno združenje Velike Lašče F. Dušan Hočevar / foto: Jože Intihar V skladu s sklepom letnega zbora, smo v soboto 27. julija izvedli strokovno ekskurzijo članstva OZVVS Velike Lašče. Prijavilo se je 26 udeležencev in njihovih družinskih članov. Z avtobusom so se zjutraj najprej odpeljali v Radovljico, kjer so si ogledali dom veteranov Zgornje Gorenjske. Sprejel jih je predsednik območnega združenja Janez Koselj, ki jim je predstavil dom in spregovoril o spopadih z JLA in dogodkih med osamosvojitveno vojno leta 1991 na Gorenjskem. Beseda je tekla tudi o veteranski problematiki v RS Sloveniji, predstavljena je bila občina Velike Lašče in OZVVS. Bili so lepo sprejeti. Na koncu so Gorenjcem izročili promocijski material občine Velike Lašče in darila OZVVS Velike Lašče, prejeli pa so tudi njihov zbornik z dogodki iz osamosvojitvene vojne na gorenjskem. Po skupinskem fotografiranju so se odpeljali v Žirovnico. V Žirovnici so si ogledali HE Moste, ki je bila zgrajena kot prva hidrocentrala na reki Savi. Z gradnjo so pričeli leta 1946 in jo spustili v pogon leta 1952. Zaradi nevarnosti v področju visoke napetosti v bližini električnih naprav, je moral vodja skupine, pred ogledom podpisati izjavo, da odgovarja za skupino v skladu s predpisi HE Moste. Sprejel jih je vodja HE, gospod Tone Koselj. Opisal je z zgodovino elektrarne in razkazal objekt ter jim predstavil delovanje z dovodom vode in vsemi njenimi turbinami in generatorji, ki proizvajajo električno energijo. Za večino udeležencev je bilo to povsem novo doživetje, zato so si hidroelektrarno z zanimanjem ogledali. Tudi gospodu Koselju so izročili darilo občine Velike Lašče in darilo območnega združenja Velike Lašče skupaj s kipcem Primoža Trubarja. Gostiteljem so povedali, da programe združenja veteranov podpira in sofinancira občina Velike Lašče. Ekskurzijo so zaključili s kosilom v gostišču Knafel v Žirovnici. Polni novih doživetij so se razpoloženi okrog 17. ure vrnili domov. VEČER NA VASI Zdenka Zabukovec Naše Društvo za ohranjanje dediščine je 22. junija organiziralo že sedmi Večer na vasi, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo kar nekaj vaščank in vaščanov. V uvodnem pozdravu je podpredsednica društva Jožica Zabukovec najprej predstavila nastopajoče kvarteta Zvon in Mlin. Nato je poudarila, da s prireditvijo obujamo spomine na stare čase, ko so se pod vaško lipo zbirali predvsem možje in fantje, modrovali o kmetovanju, dekletih idr., spili kak kozarček in zapeli pod vaško lipo, vsaj začasno pa pozabili tudi na vsakdanje tegobe. Jožica nam je zaželela družaben večer, v katerem naj se spletajo tople vezi. Pevci so nas razveselili z mnogimi domačimi napevi in tudi s svojo prešernostjo. Ko je vodja kvarteta Zvon k petju povabil še skupino Mlin, se je pošalil, da bi se lahko glede na videz imenovali tudi Rdeči kavboji. Slednji so nekatere pesmi zapeli v zabavnem ribniškem narečju, vokalno izvedbo je popestrila tudi kitara. Ker smo morali zaradi dežja improvizirati, smo se obiskovalci (namesto pod lipo) stisnili v Damjanovo gospodarsko poslopje in pod njegovo streho, vendar dobre volje kljub temu ni zmanjkalo. TROBLA DRUŠTVA 33 PRIDELAVA PROSA NA GRADEŽU Zdenka Zabukovec Pred dežjem in občutno ohladitvijo ob začetku šolskega leta smo uspešno spravili pod streho ekološko pridelano proso. Sejanje in valjanje je bilo dokaj lahko (moško) delo, v poletni vročini pa je bilo naporno predvsem za članice, ker s(m)o ga morale večkrat opleti. 2etev je spet potekala v znamenju učenja za nas, mestne dame, in nekatere še vedno ne obvladamo dovolj niti pletja niti delanja povesla. Sem pa dobro spoznala snet, ki sem jo kot žitno bolezen srečevala le v križankah. Muhič, ki nam je veliko preglavic povzročal že med pletjem, smo pridno odstranjevale iz snopov, da bo kaša čim bolj čista. Ker so žele štiri mojstrice, smo delo ob pomoči nas, treh vajenk, končale v dveh urah. Pohvalili so nas in bile smo kar ponosne nase. Moško delo je bilo pospravljanje kolov in mreže ter odvoz snopov. Zvečer smo se vsi zbrali ob metvi, ki se ji je pridružil tudi novi predsednik, zato je bil kot novinec po tradiciji vržen na kup snopov. Retanje in vejanje je kot po navadi prevzel najizkušenejši Stane, druženje pa se je končalo z obveznim likofom. TRADICIONALNI POHOD PO TURJAŠKI TURISTIČNI POTI Irena Miric, TD Turjak Turistično društvo Turjak je organiziralo 33. tradicionalni pohod po Turjaški turistični poti. Zbor je bil v nedeljo, 23. 6. 2019, v jutranjih urah. Na startu ob brunarici ŠD Turjak je bila udeležba zelo majhna. Pravljičnih sedem se je kljub slabemu vremenu napotilo na pot proti Gradežu pri Turjaku. Postanek je bil pri zakladnici ohranjene dediščine, kjer je najbolj znamenita sušilnica sadja. Po izčrpnih informacijah in degustaciji ekološko pridelanega sadja brez škodljivih dodatkov se je pot, imenovana Gora nad vasema Mali in Veliki Ločnik pri Turjaku, nadaljevala na vrh. Tam je cerkev Svetega Ahaca, ki je tipična gotska cerkev iz 15. stoletja. Zaradi slabega vremena se žal ni videlo na bližnji Kurešček in Krim, pa tudi na Kamniške in Savinjske Alpe ne. Z vrha Gore proti startu se je pohod končal z odlično malico pri PGD Turjak. 34 DRUŠTVA TROBLA VELIKOLASCANI V ŠPRINCU PRI RAZKRIŽJU Dragica Heric Potem ko so se prijatelji iz Razkrižja lansko leto udeležili praznovanja 20. obletnice DP2 Velike Lašče, so se članice društva in nekateri drugi Velikolaščani odzvali vabilu Razkrižanov in se 15. avgusta udeležili že tradicionalne, tokrat 23. prireditve Pozdrav jeseni ob prazniku Marijinega vnebovzetja v Šprincu v Občini Razkrižje. Avtobus je iz Velikih Lašč proti Prlekiji odpeljal v zgodnjih jutranjih urah in se vrnil v poznih večernih, potniki pa so bili polni nepozabnih vtisov s prijetnega druženja s prijatelji, s katerimi prijateljujejo že več let. Prireditev se je pričela s povorko cvetja in nadaljevala s sveto mašo pri kapelici v Šprincu, posvečeni Marijinemu vnebovzetju. Sprehoda med vinogradi so se udeležili gostje prireditve, med njimi tudi predstavniki Občine Velike Lašče. Zbrane je v Šprincu v imenu Velikolaščanov pozdravila Magda Peterlin. V kulturnem programu so sodelovali nastopajoči iz Prlekije, Prekmurja in Med-žimurja. Prireditev pa je obiskalo za to obmejno območje sredi vinogradov rekordno število obiskovalcev, ki so prišli tako iz Hrvaške kot tudi iz drugih krajev Slovenije. Osrednji del prireditve je bil postavitev klopotca. Po stari navadi so bili imenovani boter klopotca in skrbnik ter njegov namestnik. Ker Turistično narodopisno društvo, ki je organizator prireditve, obdeluje tudi vinograd, je vsako leto imenovan tudi gospodar vinograda, ki ima nalogo, da je vinograd dobro obdelan, hkrati pa tudi kletari. Na območju je bil tudi Dan odprte meje, zato je po vinorodnem območju, ki ponuja čudovite razglede, vozil tudi turistični vlakec. DRŽAVNO TEKMOVANJE V PEKI ŠARKLJEV Dragica Heric Društvo podeželskih žensk Bučka je tudi letos v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije pripravilo 9. državno tekmovanje in 15. šarkeljado. Dogodek je bil v zadnjem tednu junija, udeležile pa so se ga tudi članice DPŽ Velike Lašče. Šarkelj, ki je moral tehtati 60 dag, je bil lahko kvašeni (moka, kvas, sol, maščoba, sladkor, mleko, rumenjaki in dodatki, umešani (jajca, sladkor, maščoba, mleko, moka, pecilni prašek,vanilin in dodatki) ali biskvitni (jajca, sladkor, moka, vanilin in dodatki). Izdelek ni smel biti posipan s sladkorjem ali oblit, vsak posameznik pa je lahko sodeloval le z enim šarkljem. Ocenjevanja se je udeležilo 42 šarkljev, ki jih je ocenjevalna komisija ocenila glede na zunanji videz, vonj skorje in sredice, videz in lastnosti skorje in sredice ter okus sredice in skorje. Na dan državnosti, 25. junija, in na 16. semanji dan na Bučki so podelili 13 zlatih priznanj, 19 srebrnih, pet bronastih in pet zahval. Članice DP2 Velike Lašče so prejele tri srebrna priznanja (Zdenka Škrabec in Jožefa Škabec za kvašena šarklja ter Magdalena Peterlin za biskvitni šarkelj), Jelka Sterle, ki sicer ni članica društva, je pa iz Občine Velike Lašče, je za umešani šarkelj prejela zlato priznanje. Pogosto se zgodi, da se dogodkov, ki jih organizirajo sorodna društva, udeležijo tudi druge žene in dekleta naše občine, kar je pohvalno in dobrodošlo. DAN GOSPODINJ Tudi letos so članice Društva podeželskih žena Velike Lašče obeležile dan gospodinj, in sicer prvo nedeljo po godu Sv. Marte, zavetnice gostoljubja, doma in družin, 4. avgusta. V svojih prazničnih oblekah in praporjem, ki ga nosi Draga Ponikvar, so sodelovale pri sveti maši v Cerkvi Marijinega rojstva v Velikih Laščah, najprej z nagovorom, potem z branjem prvega in drugega berila, s pripravo in z branjem prošenj ter ob koncu še z zahvalo in povabilom vsem, da se ustavijo pred cerkvijo. Članice so kot običajno pred cerkvijo postregle z dobrotami, svoj praznični dan pa so zaključile z druženjem s članicami društev iz Kočevja in Ribnice. NOVIČKE STROJNEGA KROŽKA URBAN Obisk mednarodne razstave živine na Češkem V nedeljo, 12. maja, nas je približno 40 članov in nečlanov Strojnega krožka Urban obiskalo nacionalno razstavo domačih živali v razstavnem centru Brno na Češkem. Gre za eno večjih razstav, saj na njej sodeluje vsaj 800 živali z najboljših čeških kmetij. To nam pove že podatek, da smo lahko na razstavi videli najmanj deset različnih govejih in konjskih pasem. Poleg domačih živali so bili seveda predstavljeni tudi novosti, najnovejši produkti in tehnologija, ki jo uporabljajo na področju kmetijstva, lovstva, živilstva in drugih gospodarskih panog. Predstavitev strojev članov SK Urban na Ribniškem sejmu V začetku septembra je potekal že 44. Ribniški semenj, na katerem se je predstavila tudi Kmetijska zadruga Ribnica, ki to leto praznuje 110 let delovanja. Ob tej priložnosti se je na lokaciji Obrtne cone Ugar predstavil tudi Strojni krožek Urban. Na stojnici ste lahko bolje spoznali naše dejavnosti, se včlanili v naš krožek ali pa spoznali stroje, ki jih je na ogled pripeljalo nekaj članov. Svoje najnovejše stroje, ki so pripomogli k lažjemu in hitrejšemu delu v skoraj minuli sezoni, so predstavili Adam Andolšek, Matej Ilc, Milan Kaplan, Jože Lovšin, Blaž Osvald, Branko Strnad in Jure Zidar. Vsem sodelujočim se iskreno zahvaljujemo za pomoč pri predstavitvi. NA SEJMU AGRA 2019 Na stojnici Zveze kmetic Slovenije so se na letošnjem 57. kmetijsko-živilskem sejmu AGRA 2019 v Gornji Radgoni, ki je potekal od 24. do 29. avgusta, predstavile tudi članice Društva podeželskih žena Velike Lašče. Izdelovanje rož iz krep papirja sta ves sejemski torek predstavljali Cirila Marinčič in Milka Debeljak. Kmečke igre v Brežah Pravijo, da se dela ne sme mešati z zabavo. V našem primeru velja: V slogi je moč in zabava! Čestitke vsem v Brežah za odlično izvedbo Kmečkega praznika in kmečkih iger. Ekipa SK Urban nakme£kih'MvBfežah Samovozeca se samokolnica SK Urban NAPOVEDNIK: STROKOVNA EKSKURZIJA V PORABJE V NOVEMBRU V sredini novembra bomo organizirali strokovno ekskurzijo v Porabje. Prijazno vabljeni tako člani kot nečlani Strojnega krožka Urban. Več o ekskurziji v naslednji Trobli 36 DRUŠTVA TROBLA POLETJE V LOJZOVEM TEATRU Srečo Knafelc / foto: arhiv LT Slabo vreme je začetek letošnje sezone potisnilo daleč v junij in tudi tokrat smo trepetali, kako se bo končalo 15. junija pri do sedaj največjem zalogaju Lojzo-vega teatra - koncertu ansmabla Šukar, ki je že 30 let pojem romske glasbe v Sloveniji. Prireditev je zelo uspela, zvok ansambla in predvsem glas prvega med njimi, Igorja Misdarisa, se je zlil z naravnim okoljem in osvojil prisotne. Drugi dogodek letos je bil 14. julija. Posvečen je bil peti obletnici delovanja Loj-zovega teatra, proslavili pa smo ga tako z nastopom Franje in Slave, naših klinčaric, ter nastopom mešanega pevskega zbora Golovec iz Ljubljane kot tudi z odkritjem dveh kamnitih harf kiparja Zlatka Rudolfa, skulptur, narejenih z donatorskim prispevkom družine Godec iz Ljubljane. Harfi sta zaokrožili likovno podobo teatra, ki privlači obiskovalce tudi takrat, ko sameva sredi Krvavskega polja. V soboto, 17. avgusta, je bil naš gost tradicionalno Boris Muževič, tokrat s svojim glasbenim gostom in prijateljem Dušanom Breščakom, ki je popestril nastop še z benjom, ki je pri nas dokaj eksotičen instrument. Oba sta v dveurnem nastopu preigrala repertoar, ki ga je publika zelo dobro sprejela. Borisov značilni ca-shovski glas pa je tako že zaščitni znak vsakega njegovega gostovanja v Lojzo-vem teatru. Po koncertu so se udeleženci ob domačem bograču in pijači še kar nekaj časa družili in nato zadovoljni razšli. Za naslednjo sezono bomo v skladu z občinsko politiko načrtovanja dogodkov na področju kulture in zabave dogodke razpisali že letos do meseca novembra in s tem poskrbeli za boljšo obveščenost občanov in zainteresirane javnosti. O KOMEMORACIJI V KOTAH Srečo Knafelc V Kotah smo se kot vsako leto 23. julija poklonili domačinom, ki jih je ubil okupator zaradi njihovega simpatiziranja s partizanskim odporniškim gibanjem. Tokrat se je na mestu zločina ob obeležju zbralo doslej največje število udeležencev, ki jih je nagovoril predsednik društva Zarja spominov Velike Lašče. V govoru se je dotaknil tako samega tragičnega dogodka kot tudi aktualne politične situacije v državi in v svetu. Mala spoštljiva slovesnost je bila skromna zahvala za veliko število žrtev. In ključna ugotovitev s komemoracije: kogar se spominjamo, ta nikoli ne umre. Prihodnje leto se znova dobimo v Kotah! PRVI FESTIVAL TAKE INU DRUGAČNE AKUSTIKE, RAŠCA 19 Mitja Pintarič / foto: KUD Strela, Umetniško ustvarjanje, Jože Rupar, s. p., MI - NA trade, d. o. o. Premierna izvedba festivala Peti inu obstati je uspela v vseh pogledih. Namen festivala rock in folk akustike je poživitev kulturnega dogajanja na območju od Turjaka do Kolpe, hkrati pa spodbuja avtorsko ustvarjanje v slovenskem jeziku. Nastopilo je preko 30 glasbenikov, pesnikov in literatov, spremljal jih je poln avditorij izredno lepega prizorišča Trubarjeve domačije. Festival je plod dobrih energij, truda in zagnanosti, so bili prisotni od Ljubljane pa do Kolpe. Na prvem mestu hvala obiskovalcem, ki ste v tako velikem številu zasedli Trubarjevo domačijo. Zahvala sodelujočim: KUD Čonce - Glasbena hiša, KUD Strela in Sashi Hellcat Zagorc, podjetju MI - NA trade gostinstvo, d. o. o., nastopajočim: Peru Lovšinu s Španskimi borci, duetu Po drugi strani, Nejcu Podobniku, Rihardu Zadravcu, Franciju Rotarju, Aljažu Hrastarju, Lauri Gusar, Andreju Perhaju, Neži Purkart, Ini Zupanc Lovšin. Seveda se zahvaljujemo podpornikom, brez katerih bi to zgodbo zelo težko izpeljali: županu, dr. Tadeju Malovrhu, in Občini Velike Lašče, družini Kosler, Črtomiru Vilharju, Tonetu Žužku, Nandetu Šilcu (Šilc Trade), povezovalcu in bralcu poezije - Matjažu Grudnu, Zavodu Parnas za delavnico, Ziggi Rolling Papers za plakate, direktorju podjetja Škof, d. o. o., za kamion, predsedniku laških gasilcev za mize in klopi ter planinskemu društvu za gostinski šank in njegovo postavitev. ;ofn HM Poleg punc iz Minacafeja hvala tudi Anamariji, 2aretu in Tadeju za njihov doprinos k prijazni postrežbi. Zahvala navsezadnje Primožu Trubarju, da smo lahko peli v slovenskem jeziku! Trubarjeva domačija ostaja najbolj referenčno prizorišče južno od Ljubljane. Festival bo postal stalnica v slovenskem kulturnem prostoru in tako na svojevrsten način nadaljeval tradicijo vseh velikanov slovenske kulture, ki so se rodili v teh krajih. Vse bralce Troble že danes vabim naslednje leto na drugi festival Take inu drugačne akustike, Rašca 2020. 38 DRUŠTVA TROBLA POČITNIKOVANJE UPOKOJENCEV V VODICAH Helena Grebenc Gruden / foto: Martin Gruden V prvi polovici leta smo se potepali malo po slovenski obali, za pravo počitnikovanje pa smo si ponovno prihranili Dalmacijo. Če bi se peljali po stari jugoslovanski magi-strali od Reke proti Splitu, bi nekje 13 km pred Šibenikom v plitvem zalivu Vrulja ob obali zagledali raztegnjeno mesto, pristanišče in marino Vodice. Zelo obiskano turistično središče z mnogimi hoteli in apartmaji, lepimi plažami, obdanimi z borovimi gozdovi in slikovito okolico, je bila naša letošnja destinacija. Na sprehodu po starem mestnem jedru nam je lokalna vodička podrobno predstavila vse zanimivosti mesta in zgodovino, saj so v starih zapisih naselje prvič omenili že leta 1402. V 16. stoletju so za obrambo pred Turki okoli naselja zgradili obzidje z več obrambnimi stolpi. Do danes se je ohranil samo eden. Ker je bil dan za ogled zelo vroč, smo si najbolj zapomnili baročno cerkev iz 18. stoletja, kjer smo malo dalj posedeli, počivali in se ohladili. V mesto smo se pozneje redki še vračali. Nameščeni smo bili namreč ob morju v hotelu Imperial Park, ki je bil kar oddaljen od središča mesta. 2e ime pove, da smo bivali v sproščenem, zelenem okolju parka. Plaža s sprehajalno potjo, z mnogimi lokali, apartmaji in drugimi hoteli se je vila po vsej obali. Čeprav je bil ves hotel zgrajen v socialističnih časih, je doživel dozidave in prenove. Tako so imele sobe klimo, nove kopalnice, veliko jedilnico, ki se je nadaljevala v zelo lepo teraso za večerne zabave. All inclusive dobro prehranjevanje, korektno hotelsko osebje in animatorji organizatorja so lepo poskrbeli za naše dobro počutje. V hotelu sta bila notranji bazen in fitnes, vendar smo uporabljali le zunanji bazen s slano vodo in toplo morje. Vse je dopolnilo lepo in sončno vreme. Veliko smo se kopali, se rekreirali, veselili, zabavali in, ja, bile so lepe počitnice. Nekaj posebnega pa je bil izlet z ladjo na mali otok Prvič, ki se nahaja v šibeniškem arhipelagu nasproti Vodic. Od kopnega ga loči šibeniški kanal in na njem sta samo dve naselji Prvič Luka in Prvič Šepurine. Omeniti je treba, da je prvič ime dobil po pomladnem bogu Prvič, in drugič, da so bili mnogi na njem prvič. Drugače je bil otoček naseljen že v srednjem veku, ko so samostanski bratje zgradili samostan in cerkev. Po letu 1649 pa so se na njem naselile nekatere plemiške družine iz Šibenika, ko je tam morila kuga. Ob pristanku v Prvič Luki smo imeli občutek, daje tipično odmaknjeno, osamljeno otoško naselje. Toda kmalu nas je presenetila mala, nova, moderna arhitektura muzeja na osrednjem trgu. V njem so predstavili svojega rojaka, zanimivega humanista, leksikografa, fizika, filozofa in pisatelja Fausta Vrančiča (1551-1617). 2ivel in deloval je skoraj v Trubarjevih časih. Pravo in filozofijo je študiral v Padovi, bil je v Rimu, leta 1581 so ga imenovali za tajnika kralja Rudolfa II. na dvoru v Pragi. Zelo izobražen in razgledan je pripravil prvi tiskani dalmatinski slovar za pet evropskih jezikov (latinski, italijanski, nemški, madžarski in hrvaški) ter še vrsto drugih del. V muzeju je bila zanimiva predstavitev modelov njegovih inovativnih strojev za opravljanje vsakdanjih poljedelskih in drugih opravil. Vseh 56 konstrukcij je narisal v bakrorezu in jih leta 1595 opisal v Machinae Novae. 2e na vhodu nas je presenetil Leteči človek - Homo volans, njegova različica padala. Čeprav je umrl v Benetkah, je pokopan v cerkvi sv. Marije v Prvič Luki nedaleč stran od muzeja. Zanimiv je bil tudi naslednji otok, ki smo ga obiskali. Zlarin je z 8 km2 skoraj trikrat večji od otoka Prvič in je tretji največji v ši-beniškem arhipelagu. V dolini med dvema nizoma gričev je Zlarinska luka z naseljem Zlarin. V virih je kraj prvič omenjen že leta 1298 in je poleg dveh zaselkov Borovica in Magama edino večje naselje. Čeprav je bila dolina plodna in dobra za obdelovanje, so se domačini ves čas raje ukvarjali s pomorstvom, ribolovom in pozneje s turizmom. Danes celotni turistični destinaciji vedno dodajo tudi koralno zgodbo. V virih so Zlarjani že 1412 omenjeni kot dobri lovci na korale, ki so jih prodajali v Neapelj. V muzejčku so nam pokazali in povedali, kako so korale nabirali in obdelovali. Povedali so tudi, da se sedaj s to gospodarsko panogo ne ukvarjajo več. Kljub temu imajo kar nekaj trgovinic z zelo lepo, dragoceno in drago koralno ponudbo. Vir: google, wikipedija in material posameznih destinacij. TROBLA DRUŠTVA 39 Od kod so korale, niso povedali. Lepo je bilo z ladjico ovinkariti ob in po šibeni-škem kanalu. Neokrnjeni, malo naseljeni in daleč od ponorelega sveta so bili umaknjeni otočki in otoki. Od vseh nas je najbolj navdušil otok - trdnjava Sv. Nikole. Zgrajena je bila leta 1524, da bi zapirala ter varovala vhod v Šibenik pred turškimi vdori na morju. Njena obrambna funkcija ni bila nikoli potrebna, ker je že s svojim videzom delovala dovolj močno in zastrašujoče. Tudi mi smo imeli tak občutek. Za konec pa še nekaj misli: Saj je bilo lepo ... samo rastlinje v parku hotela Imperial Park je bilo posušeno, oleandri uveneli. To je za Dalmacijo značilno, normalno in sprejemljivo. Ampak Vodice imajo veliko sladke vode. Čeprav so nekateri lokali ob morju pod hotelom še samevali, je bila njihova okolica neurejena, v grmovju so se nabirali polomljeni stoli in smeti idr., in to pred plažo hotela ni bilo ravno primerno. Vse me verjetno sploh ne bi motilo, če ne bi bila nekaj sto metrov stran okolica kompleksa drugih Imperial hotelov (višje kategorije) urejena do potankosti. Tlakovana ploščad z bazenčki, vodometi, zelene, postrižene travnate površine, cvetje. Vse se je povezalo s prelepim novim Olympia Sky hotelom. Arhitektura je simbolizirala ladjo in je v steklu, kovini in marmorju ter s svojo mondenostjo in posebnostjo sijala daleč naokoli. Bila je orientacija in merilo, da tam poleg na obrobju bivamo mi. Upam in želim, da bo kdo izmed nas lahko kdaj dopustoval tam ... na drugi strani. Za naše dopustovanje so se trudili: Marija in Peter (DU Velike Lašče) ter Nevenka, Miša in Sandi (Relax Turizem). Vsem se za požrtvovalnost zahvaljujemo in si želimo ponovnega sodelovanja. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELIKE LAŠČE KUD Primož Trubar Velike Lašče vas vabi na SREČANJE OB ZAČETKU NOVEGA ŠTUDIJSKEGA LETA 2019/2020 Srečanje bo v sredo, 9. oktobra 2019, ob 18. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici. Srečanje je namenjeno tako sedanjim članom UTŽO kot tudi vsem tistim, ki bi se želeli pridružiti na novo, pa jih zanima, kako in kaj. Na srečanju bodo predstavili tako način dela UT2O kot tudi posamezne krožke (Naš kraj včeraj, danes, jutri, Filozofija v vsakdanjem življenju, računalniški krožek, Pogovori z zdravnico, likovni krožek, foto-video krožek, čebelarski krožek) in delavnice (zeliščarske in druge) ter druge aktivnosti UT2O. Po predstavitvi nas čaka še skupno druženje ob majhni pogostitvi. Lepo vabljeni! AKTIVNOSTI DU VELIKE v v LASCE SEPTEMBER V soboto, 21. 9., se bomo s Sprehodom za spomin po Velikih Laščah poklonili svetovnemu dnevu demence. Zbrali se bomo ob 16. uri pred Glasbeno šolo Velike Lašče. V sredo, 25. 9., se bomo odpravili na obisk v Avstrijo in si ogledali lepote koroških jezer. OKTOBER V sredo, 2. 10., bomo obiskali festival za tretje življenjsko obdobje F32O v Cankarjevem domu v Ljubljani. V soboto, 12. 10., se bomo člani DU ob dnevu starejših družili in gostili svoje člane - letošnje 80- in 90-letnike v Robu. V sredo, 16. 10., ob 16. uri bo v društveni sobi O povečanju odpornosti in izboljšanju imunskega sistema predavala ga. Cirila Mehle. Predavanje je namenjeno vsem občanom. Z oktobrom 2019 bomo pričeli z enourno telovadbo vsak ponedeljek ob 10. uri, pod vodstvom fizioterapevtke do 31. marca 2020. Število udeležencev je omejeno. Prijave na dogodke sprejema ga. Stanka Ivanc prek telefona 041 244 575. À < J * V 40 DRUŠTVA TROBLA MLADCA JOŽE IN BLAZ TER STARI BUICK DOSEGLI ZASTAVLJENI CILJ Ana Pia Debeljak V 2. številki letošnje Troble smo predstavili vse tri udeležence najtežje preizkušnje -relija starodobnih vozil Peking-Pariz. Ob tej sedmi ponovitvi relija zagotovo vemo, da lahko Slovenca, Škofljičan, Ma-lolaščan, in avtomobil naredita karkoli in gresta kamorkoli, da lahko premagata nemogoče vozne razmere širnih prostranstev Kitajske, Mongolije, Rusije. Vsem trem junakom (tudi buicku na poti ni bilo lahko) je OTC Škofljica v soboto, 13. julija, ob 10. uri pred hipermarketom E. Leclerc v Ljubljani pripravil manjši sprejem. Ob prihodu so buicka spremljali štirje motoristi in s trobljenjem vzbujali radovednost. Le kaj se dogaja? V 36 dneh, od 2. junija do 7. julija, sta voznik Jože Zalar in navigator Blaž Stefanija naredila ogromne, zlasti pa nepozabne korake oz. kilometre svojega življenja. Postala sta prva slovenska posadka na tem reliju. Števec 80-letnega buicka je nameril 13.680 km, cestam pa ne moreš reči cesta. Po startu pred velikim kitajskim zidom sta po dobrem mescu naša junaka, Slimmy in Filko, prečkala ciljno črto v francoski prestolnici. Predsednik OTC Škofljica, Franc Gruden, je obema izročil priznanja, vozniku pa tudi spominski pokal. Po uvodni dobrodošlici smo želeli potešiti radovednost o pripetljajih na tej dolgi avanturi. Na vprašanje o predstavi, na kakšno pot se odpravljata, je Jože odgovoril: »Sva vedela, da se bo kaj uničilo. Da bo šlo vseh 105 avtomobilov v maloro, tega pa nisva pričakovala. Prijavilo se je 120 posadk, na start jih ni prišlo niti 15, do cilja pa samo 65 z avtomobili, s katerimi smo štartali na Kitajskem. So ljudje, ki so od doma pripeljali druge avtomobile in z njimi nadaljevali reli. Vsak ima cilj priti do konca. Na kakšen način, ni pomembno. Točke sploh niso cilj. Od 4. dne dalje jih nisem več štel, bilo je brez veze. Dobila sva toliko kazenskih točk, da nisva bila več med favoriti. Kar se tiče relija Peking-Pariz, smo naredili kljukico, in to je to. So drugi izzivi, so drugi reliji, ta me ne zanima več. To je načrtno uničevanje avtomobilov, to starodobnikom ni v čast.« Povedal je še več zanimivih stvari: »Mongolija. Ja, je asfalt, potem ga pa kar ni. Popolnoma nepredvidljivo. Kakšno gradbeno podjetje bi imelo dela za kakih dvesto let. Mongolija je kar velika. Prevozili smo jo v šestih, sedmih dneh in tam tudi največ polomili. Luknje na cestah te ubijajo. To je milijarda šusov. Potem se malo sprostiš in spet padeš v luknjo. Počitka je bilo dovolj, ne glede na vse. Na velike razdalje se navadiš. Ob cesti se doga- ja. Voziš, in od nekod se pojavi tisoč ovac. Pot ti presekajo kamele, pa si vzameš čas. Ko se cesta sprazni, nadaljuješ z vožnjo. Motor je delal presenetljivo dobro. Motorju kapo dol. Ni se pregreval, če pa je bilo le malo prevroče, sva se ustavila. Imela sva poln avto rezervnih delov, a vse, kar sva imela s seboj, je bilo brez veze. Potrebovala sva čisto druge stvari. Človek si ne bi tega nikoli mislil. Dele smo si izmenjevali med seboj.« Jože srkne požirek šampanjca in nadaljuje: »Organizacija. Desetkrat smo res dobro spali, drugače so bila prenočišča porazna. Vse vleke, delavnice moraš sam pokriti, oni pa so pobrali toliko denarja. Bog varuj, da se ti kaj zgodi. Z Blažem sva imela hujšo okvaro na buicku, počeno os na zadnjem kolesu. Če te ni, nihče ne vpraša, kje si. Dva dni sva bila stran od ekipe. Komunikacija je bila zelo slaba.« Navigator Blaž v smehu opisuje svoj pogled na avanturo: »Takrat, ko se nama je odlomila os, sva imela srečo, da je padla pod avto. Tank je tako nizek, in če bi avto padel na tla, bi preglodalo nerjaveče jeklo. Drsela sva 400 m po grobem asfaltu. Gorela je guma, gorele so pakne. Ponovno sva se rodila. Tam sva se vsak dan ponovno rodila, ali celo v enem dnevu tudi dvakrat. Eno se je zgodilo zgodaj zjutraj. Prvo je bilo: »Zakaj tukaj?« Potem sva rekla: »Joj, saj tu je TROBLA DRUŠTVA 41 super, tu je cesta!« In potem kalvarija s prevozom buicka do Moskve in rezervno osjo, ki je prispela z letalom, sicer na napačno letališče, a se je vse srečno končalo.« »Ali bi šel še enkrat na to pot?« »Še enkrat? Ne! Svet je tako lep, da ga je treba obiskati. Dovolj je, da enkrat vidiš Mongolijo, puščavo Gobi. Mogoče bi šel tja spet čez dvajset let z družino. To se vleče. En teden je enako. To je kot morje sredi oceana. Ampak lepo je samo prvi dan, vsi drugi dnevi so enaki, enaki, enaki, voda, voda. Tu pa stepa, stepa, brezkončna stepa.« »Z Jožetom sva si predstavljala, kako bo. Oba imava izkušnje. Vozil sem že po vseh celinah. Vendar si nisem predstavljal, da te s takimi avti peljejo na tako slabe ceste, da avto dobesedno uničuješ. Vsak dan je bilo na popravilu najmanj dvajset starodobni-kov.« »Kako je bilo na cilju, v Parizu?« »Ni bilo to, kar bi človek pričakoval. Zmeda. Vse po pravilih angleškega organizatorja. Nič! Samo osebni spomini. Tako je!« je pripoved zaključil Blaž. Jože se je razgovoril o hrani: »Polovica hrane je ful dobra, za polovico ne veš, kaj ješ. V Mongoliji dobiš meso kamel, ovc, govedino, vse zelo začinjeno, vse ima isti okus. Na Ljubelju sem kar zajokal, ko sem na krožniku pred seboj zagledal pečenko.« »V štirih prostih dneh smo popravljali avtomobile, imeli smo tudi nekaj časa za oglede. Velik vtis je name naredil Trg nebeškega miru na Kitajskem. Tam je vse tako veliko. So poseben narod. Zvečer sva šla spat v hotel, zjutraj pa je bila poleg njega postavljena nova stolpnica. 2erjavi, eden poleg drugega, avtocesta ena čez drugo, to je noro. Na Kitajskem nisem opazil nobenega starodobnika, enostavno jih ni.« »Zelo sem srečen in presenečen nad prijatelji in člani OTC Škofljica, ki so naju pričakali na Ljubelju. Enkraten sprejem po tej veliki avanturi, po reliju od Pekinga do Pariza. To je edinstveno. Nazdravili smo srečnemu koncu. Nazdravili smo srečnemu koncu. Povzpeli smo se do koče Stari Ljubelj. Tam pa pogostitev s pristno slovensko hrano. Saj sem že rekel, kako sem bil vesel pečenke. Hvala vsem prijateljem, družini, podpornikom, donatorjem, ekipi, ki me je ves čas spremljala, hvala OTC Škofljica za današnjo dobrodošlico,« so bile Jožetove besede ob zaključku druženja pred E. Leclercom. Imela sem še dve vprašanji za Jožeta. Kaj pomeni oznaka na registrski tablici SFX. Razlagala sem si, da je S Slimmy, F Filko, X pa mi je ostal neznanka, kar tudi je. »Ne, ne, ni tako. To so posebni efekti. Vsa moja vozila jih imajo.« Zadnje vprašanje: »Kateri je naslednji izziv?« »2e v oktobru grem na šestdnevni reli v Ameriko k prijateljem, ki sem jih spoznal na pekinški avanturi. Tam bo šest vozil, šest voznikov, šest navigatorjev. Potem se bomo vsak dan menjavali na kontrolni točki. Vsak vozi vse, vsak navigira vse. To bo zanimiva zgodba.« Ob Jožetovem rojstvu ga je mama z ljubeznijo vzela v naročje in vzkliknila: »Joj! Kako je mcn, pa drobčkan ..., le kaj bo iz njega?« Spoštovani ljubitelji starodobnih vozil, bralci Troble. Če ste prebrali ta članek, že veste, kaj je zraslo iz drobnega dojenčka. Če želite podrobneje spoznati dogodke na reliju Peking-Pariz, si jih lahko ogledate na: www.facebook.com/slimmy.buick.1939 42 POTOPIS TROBLA S KOLESOM ČEZ HIMALAJO Jože Starič Ko sem spomladi izvedel, da se da Himalajo prevoziti s kolesom, sem se odločil v trenutku. Sledile so samo še tehnične podrobnosti. Odpravili smo se v manjši skupini: midva z Metko in izkušena popotnica Romana. Metka in Romana sta peš in z avtom spoznavali Ladakh, jaz pa sem se čez Himalajo, iz Leha v Manali, odpravil s kolesom. Kolesarsko ekipo sta poleg mene sestavljala še voznik Dhundup, ki je Tibetanec, rojen v Indiji, in kuhar Topchen iz Nepala. Vso dodatno opremo za osemdnevno kolesarjenje sta vozila v spremljevalnem avtu -Mahindri Scorpio. Pot čez Himalajo ves čas vodi po NH3 (National Highway), ki jo vzdržujeta v prevoznem stanju BRO (Border Roads Organization) in indijska vojska. Vzdrževati okrog 500 km dolgo cesto, ki je speljana po neobljudenih krajih skozi divjo pokrajino, je velikanski podvig. BRO in vojska se ves čas borita z naravo in popravljata cesto, ki jo skuša narava s pomočjo vode in zemeljskih plazov vzeti nazaj. BRO ima ob cesti postavljene spodbudne in poučne napise na betonskih spomenikih, kot sta: »Vozi na konjske sile, ne na rum.« »Ali greš na zabavo? Potem vozi z glavo!« Indijska vojska pa sporoča, da dela za nas in »Mir se ne zgodi, za mir je treba delati«. Od Leha (3.500 m) do Manalija (2.050 m) se je treba povzpeti na prelaze Taglang La (5.328 m), Lachung La (5.059 m), Nakee La (4.769 m), Baralancha La (4.890 m) in Rohtang La (3.978 m). Cesta je v začetku asfaltirana, široka, a narava zmaguje in ponekod komaj še verjameš, da je tam res bila kdaj cesta. Tam, kjer je cesta slaba, je res slaba, pri nas še gozdne vlake izgledajo bolje. Ladakh, ki mu je konec julija indijski parlament podelil samostojnost in ni več del zvezne države Jammu in Kashmir, je redko poseljeno puščavsko območje. Večjih problemov s cestami tam ni bilo. Povsem drugače je proti Manaliju, v zvezni državi Himalchal Pradesh. Ko tam dežuje, reke in hudourniki narastejo in prožijo se zemeljski plazovi. Preden jih vojska očisti, je cesta lahko tudi po več dni zaprta. Ko sem se pričel vzpenjati proti prvemu prelazu, sem vedel, da bom za dober teden popolnoma odrezan od civilizacije, brez mobilnega signala in brez interneta. Prvi prelaz na poti je hkrati s 5328 m tudi najvišji - Taglang La. Proti vrhu prelaza sem se po uničenih odsekih ceste prerival mimo konvoja vojaških tovornjakov. Močno je deževalo in do vrha sem prišel tako premražen, da sta mi morala Dhundup in Topchen pomagati se obleči. Tabor smo postavili pod prelazom pri slanem jezeru Tsokar. Zjutraj nas je pričakala zasnežena pokrajina. Tretji dan smo se povzpeli pod prelaz Lachung La. Prvi del poti je bil lep, nato pa je šlo kot po stopnicah. Utaborili smo se v dolini pod prelazom. Vsak večer smo z Dhum-dupom in Topchenom postavili dva šotora: v enem so bile shramba, kuhinja in njuna spalnica, v drugem pa je bila moja spalnica. V Indiji je kampiranje dovoljeno povsod. Ker sem bil sam, se nismo natančno držali potovalnega načrta. Dhundup nam je vsako popoldne poiskal primerno lokacijo za taborjenje. Tisto, čemur rečejo kamp, ni najboljša izbira. Četrti dan se je pričel z vzponom na prelaz Nakeela, sledil je spust po čudovitih serpentinah Gata loops v dolino. Med spustom sem srečeval kolesarje, ki so vozili v nasprotni smeri. Nekaj jih je bilo celo na tandemih. Večinoma so vozili v spremstvu spremljevalnega vozila. Kolesarjenje od Manalija do Leha je zelo priljubljeno, samo v času mojega podviga sem srečal več deset kolesarjev. V obratni smeri sem bil najbrž sam. Cesta je močno priljubljena tudi med motoristi. Na izposojenih motorjih znamke Royal Enfield (prav vsi so te znamke) so počasi ropotali po NH3 in uživali v razgledih, se borili s slabo cesto in se na vrhu prelazov fotografirali še bolj zadovoljni kot jaz. Po prečkanju meje med Ladakhom in Hi-malchal Pradeshem je ceste zmanjkalo, saj si jo je prisvojil hudournik, čez dober kilometer pa se je izboljšala. Bilo je prelepo, da bi dolgo trajalo - zadnjih deset kilometrov sem vozil po cesti, ki to ni bila. Dhumdup je imel nekaj težav, da je našel primeren prostor za taborjenje. Utaborili smo se na skalni polici na višini 4.800 m. Ponoči so me pred mrazom varovali debela spalna vreča, trije puloverji in dvoje hlač. Zjutraj je bila voda v plastenki zmrznjena. Do prelaza Baralancha La je bilo treba nekajkrat prečkati hudournike, kar mi je odlično uspevalo. Le enkrat sem stopil v globoko vodo. Po spustu v dolino smo se utaborili na dvorišču samostana v Jispi. Posijalo je sonce, tudi pokrajina je postajala vse bolj zelena in očem prijazna. Naslednje jutro je spet sijalo sonce, cesta je bila večinoma spodobna. Po nekaj kilometrih vzpona (preriniti sem se moral med dvema večjima čredama oavc in koz) sem se spustil v dolino, potem pa se ponovno pričel vzpenjati. Dhumdup je sredi hriba našel kmetijo na višini nekaj manj kot 3.000 m. Pridelujejo zelenjavo, prepoznal sem brokoli in nekaj podobnega solati, kar je Topchen zvečer skuhal. Na njihovem dvorišču smo se utaborili in pred večerjo so nas obiskale domačinke. 2enske v vasi skrbijo za govedo. Krave so pri njih svete živali, lahko jih torej le molzejo. Ko krava pogine, jo pokopljejo. Malo je prevajal Dhumdup, sicer pa smo si pomagali z govorico rok. Topchen je v svoji kuhinji vsak večer skuhal večerjo z najmanj tremi hodi. Na voljo je imel en kerozinski kuhalnik, vrečo posode in tla v šotoru. Čepel je na tleh in kuhal kot v najbolje opremljeni kuhinji. Kuhal je posebej zame in posebej zanju. Ko sem ga vprašal, zakaj je to potrebno, je odgovoril: »Ker nisi Indijec, nisi navajen naše hrane.« Tudi moja hrana je bila indijska, samo drugače začinjena. Na kerozinskem kuhalniku pa mu je uspelo speči celo pico in biskvit. Naslednji dan me je čakal še zadnji prelaz - Rohtang La. Kar hudo se je bilo najprej spuščati navzdol. Cesta je bila eno samo nasprotje: najprej lep asfalt, nato pa zaradi zemeljskih plazov in hudournikov razoran kolovoz. Zadnjih deset kilometrov proti prelazu se je začelo z lepimi serpentinami, potem pa nas je prometni znak usmeril na obvoz. Videti je bilo, kot da obvoz ni bil speljan po obstoječi cesti, ampak so ga na novo zvozili tovornjaki in avtomobili. Ponekod vozilom ni šlo, zato sem se prerinil mimo njih. Tik pred prelazom se je pasla čreda jakov. Posebno adrenalinsko doživetje pa je bil spust s prelaza Rohtang La. Dan pred mo jim spustom se je zaradi obilnega dežja sprožilo več zemeljskih plazov, cesta je bila TROBLA POTOPIS 43 očiščena le toliko, da se je dalo voziti po njej, a na več mestih je bilo prostora samo za en tovornjak. Približno 10 km dolga kolona je bila po serpentinah speljana izmenično v obeh smereh. Kolesarji in motoristi smo se prerivali med stoječimi ali počasi vozečimi tovornjaki in avtomobili ter se tako izognili čakanju. Pod prelazom je bil končni cilj v mestu Manali. Vmes smo še enkrat taborili, osmo jutro pa sem se v dežju spustil do cilja v Manaliju. Tam sem počakal na Metko in Romano, ki sta se po tej poti peljali z avtobusom, kar je bilo po njunih besedah veliko bolj adrenalinsko kot vožnja s kolesom. Adrenalinska cesta Leh-Manali je v severni Indiji, povsem na drugem koncu sveta. Odprta je od sredine aprila do sredine oktobra in predstavlja edino cestno povezavo do Leha - po njej zvozijo v Leh vse, kar tamkajšnji prebivalci potrebujejo, tudi gorivo za njihove avtomobile in generatorje za elektriko. Potnike pa po tej cesti prevažajo z avtobusi, taksiji in osebnimi avtomobili. Indijci trobijo povsod: ko se srečajo, pred ostrim ovinkom, ker jih na to opozori znak, ko nekoga dohitijo itd. Tudi meni so trobili, vendar sem po nekaj dneh ugotovil, da to ne sporoča »Umakni se!«, ampak »Pazi, tudi jaz sem tu!«. Ali pa so me s trobljenjem samo pozdravljali. Jaz pa sem jim odzdrav-Ijal z mahanjem. 44 DRUŠTVA TROBLA ORATORIJ V VELIKIH LAŠČAH Branka Levstik / foto: Luka, Branka Od 26. do 30. avgusta je v Župniji Velike Lašče potekal oratorij z naslovom Imaš moč. Letos se ga je udeležilo 82 otrok, od predšolskih do učencev 8. razreda. Na ora-toriju je bilo od 15 do 18 animatorjev in pomočnikov, ki so zadnji počitniški teden preživeli delovno in poskrbeli, da so se otroci dobro počutili. Otroci so spoznavali lik iz slovenskega izročila, Petra Klepca, ki je iz šibkega fantka postal krepak fant in kasneje mož. Vsak dan je prosil Boga, naj mu da moč, da se bo lažje uprl pastirjem, ki so se mu posme-hovali in se iz njega norčevali. V sredo smo imeli izlet v Osilnico, kjer smo si ogledali tamkajšnjo cerkev, o kateri je spregovoril župnik, g. Andrej Pažur. Nato smo spoznavali deželo Petra Klepca, njegovo zgodbo in se igrali stare igre. Z različnimi aktivnostmi smo se zabavali v Športnem centru Kovač. Že drugo leto se je v oratorije po Sloveniji vključila Slovenska karitas, ki želi s sodelovanjem v projektu Vidni in varni na cesti pomagati, da so otroci in animatorji bolj vidni in varni v vsakdanjem prometu. Otroci so za nagrado dobili tudi kresničke. V četrtek je otroke pričakalo presenečenje. Lahko so se zabavali na napihljivem gradu. Zelo so se ga razveselili. V petek nas je kot gost obiskal g. Igor Luzar in nam na zanimiv način predstavil življenje bl. Alojzija Grozdeta. Tako nam bo naša zimska kapela še bolj domača. Oratorij smo začeli s sveto mašo v naši farni cerkvi, nato pa ga nadaljevali s himno, igro in katehezami. Otroci mavrične skupine so letos igrico zelo dobro pripravili in jo vsak dan zaigrali. Sami so izdelali tudi sceno zanjo. V ponedeljek so otroci v delavnici izdelovali rožice iz krep papirja. Delavnico je vodila Milka Debeljak. Na koncu oratorija so otroci prejeli tudi letošnji oratorijski spominek - žogico za stiskanje v obliki srca. Naš oratorij je drugačen tudi zato, ker staršem zanj ni treba veliko prispevati. Prispevek je za avtobusni prevoz in vstopnino, vendar se s tem ne pokrije vseh stroškov. Da lahko vseeno uresničimo zadane cilje, gre zahvala vam, ki se odzovete na naše prošnje. Letos sta pokrovitelja oratorija Društvo podeželskih žena Velike Lašče, ki je ves prispevek od prodanih butaric podarilo za potrebe oratorija, in Občina Velike Lašče. Tudi letos smo imeli otroci in animatorji brezplačen topel obrok, ki so ga prispevali naši sponzorji: gostilna Pri Kropcu, Kmetijska zadruga Velike Lašče, gostilna Pri Kuklju in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče. Za animatorje so ob zaključku oratorija poskrbeli v Piceriji pri Roku. Prošnji za donacijo sta se ponovno odzvala še občinska odbora Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke. Denarna sredstva so prispevali še: KG-DENT, d. o. o., Lidija Čop in Franci Košir. Zahvaljujemo se vsem, ki ste prostovoljno, v cerkvi, prispevali za potrebe oratorija ali pa dar prinesli v župnišče. Hvala vam za vaš dober namen in vse spodbude. Hvala vsem babicam in staršem za sladke prigrizke in Petri za sladoled. Tako so bili dnevi še lepši in slajši. Zahvaljujemo se tudi KUD-u Primoža Trubarja Velike Lašče za ozvočenje, PGD Velike Lašče za klopi, mize in prostor, PGD Dvorska vas za žar, Osnovni šoli Primoža Trubarja za posode za kosilo, Boštjanu Perovšku za deščice in Jožetu Žužku za izdelavo ogrodja za sceno. Hvala g. župniku Andreju za vsakodnevni nagovor, za lepe besede in spodbudo. Zahvaljujemo se tudi vam, starši, ker ste nam zaupali svoje otroke, vam, dragi otroci, pa hvala za prijeten teden. Naj vas vrednote, ki ste jih spoznavali med oratorijem, spremljajo vsak dan. TROBLA DRUŠTVA 45 PIRATI NA SAMOTNEM OTOKU Mojca Kokelj, Dobrosrčna čebelica V petek, 29. 7. 2019, smo se člani čete Škocjan-Turjak 1 odpravili na težko pričakovani poletni tabor v Beli krajini. Govori se, da se na otoku Božakovo skriva zaklad, zato smo se na piratsko pustolovščino odpravili kar z vlakom. Ob prihodu smo postavili piratski tabor, da smo se lahko zabavali, peli in se igrali. Na otoku smo se srečali s staroselci, ki so nam skozi ves teden pomagali pripravljati najrazličnejše izzive. Prav vsako noč so v naš tabor vdrli nepridipravi, ki so nam kradli piratske zastave. Neustrašno smo se borili in branili tabor, vendar smo morali vseeno malo popustiti tujim piratom. Naslednje jutro smo morali plačati dolg, da so nam vrnili zastave. Kljub slabšemu vremenu smo radi skočili v reko Kolpo, ki je tekla ob našem taboru, in se igrali zanimive igre. Kot pirati smo se morali znajti, zakuriti ogenj in pripraviti kosilo, a nekatere dni je bila ta naloga zaradi dežja močno otežena. Takrat so nam z veseljem pomagali domorodci (voditelji). Na taboru nam je bilo zelo všeč. Ne smemo pa pozabiti, da smo prišli na otok z nalogo poiskati zaklad. Odpravili smo se na 24-urni potep, kjer smo iskali zaklad. Ugotovili smo, da so tamkajšnji prebivalci zelo prijazni, saj smo tisto noč prav vsi spali na toplem. Zjutraj smo našli zaklad in se napotili proti taboru. V soboto smo se odpravili do bližnje cerkve, kjer smo imeli sveto mašo, pri kateri smo sodelovali z branjem in s petjem. Dnevi so hitro minevali in zelo smo se zabavali. Kmalu smo se morali od tam posloviti in se odpraviti novim pustolovščinam naproti. Naša sedemdnevna pustolovščina nam je prinesla veliko znanja, novih izkušenj, veselja in iger, predvsem pa smo se povezali z Bogom in naravo. Kot vsako leto je bil to še en nepozaben skavtski tabor, ki nam bo ostal v lepem spominu, še najbolj nam odhodnikom (tisti, ki smo bili v četi zadnje leto). Radi bi se zahvalili in pohvalili naše odlične voditelje. Čeprav se vam včasih zdi, da bi bili lahko boljši, vedite, da ste vi tisti, ki ste nam pokazali, kaj pomeni biti skavt v vsakdanjem življenju in slediti motu »Bodi pripravljen«. Hvala! Rad preživljaš čas v naravi? Se rad igraš s prijatelji in spoznavaš nove ljudi? Te kdaj predrami iskrica, da bi se podal na pustolovski izlet? Zakuril ogenj z eno vžigalico ali kresilom? Si pripravljen zo najrazličnejše dogodivščine? Če si odgovoril z H na vsaj eno vprašanje, I I Hüll * v a b i n o nove člane stare a J II Ju Ii C v eJa IV) m uJ !i Ji l\ let (vejaPP) Za dodatne informacije se obrnite na skavtiskocjanturjak1@gmail.com ali pokličite na tel. št. 051 218 511 (Zala Kogoj), spremljate pa nas lahko tudi na naši facebook strani Legendarne žvine. Se vidimo! SKUSAJTE ZAPUSTITI TA SVET ZA SPOZNANJE BOLJŠI, KOT STE GA PREJELI Jera Stritar, Samostojna goska V času petnajstih let, odkar sem izrekla skavtsko obljubo, sem pogosto slišala: »Poglej tabornike!« Ali pa: »Kakšna je sploh razlika med skavti in taborniki? Koliko pa dobiš, če si skavtski voditelj? Kaj sploh delate pri skavtih? Koliko časa pa porabiš za skavte itd.« Prav vsak skavt, pa naj bo to novopečeni ali pa že bolj izkušen maček, se zagotovo spomni svoje skavtske obljube. Z njo skavti v svoje združenje sprejmemo nove člane, ki po letu priprav na posebnem slavnostnem dogodku obljubijo z besedami: »Pri svoji časti obljubljam, da si bom z božjo pomočjo prizadeval služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone.« Obljubo izrečejo pred svojimi voditelji, medtem ko imajo levo roko položeno na slovenski in skavtski zastavi ter zastavi svojega stegna, desno roko pa držijo v skavtskem pozdravu. V prvem delu obljube se že skriva odgovor na vprašanje o razliki med taborniki in skavti - z božjo pomočjo služiti Bogu. Skavti svojo moč črpamo iz Njegove stvaritve, iz narave. Na taboru preživimo en teden v neločljivi povezanosti z naravo in vsemi njenimi dobrinami. Takrat se še močneje zavemo, kako bistvena je za človeka voda, kakšno moč ima ogenj, kako koristno uporabiti les, kako spremembe na nebu napovedujejo vreme itd. Naravi se s svojim znanjem skušamo prilagoditi in jo hkrati spoštovati. Služiti domovini - dan na skavtskem taboru se prične z dvigom stegove, skavtske in slovenske zastave. S tem vsak dan izkažemo pripadnost svoji skavtski skupini ter celotnemu skavtskemu gibanju in seveda pripadnost naši domovini, naši Sloveniji. Ni lepšega začetka tabornega dneva, ko skavt ob prepevanju skavtske in slovenske himne ter z neizmernim ponosom v srcu visoko na jamboru opazuje vihranje zastav. Skavti do svoje domovine čutimo veliko odgovornost in v tem duhu vzgajamo vse prihodnje skavtske rodove. Kdo je skavtski voditelj, kaj je njegova naloga in kolikšno je njegovo plačilo? Ustanovitelj skavtskega gibanja Robert Baden-Powell je nekoč dejal: »Niti plačila niti nagrade ne dobimo za služenje, toda prav to nas osvobaja. Ne delamo za delodajalca, temveč za Boga in za lastno vest.« Skavtski voditelji smo prostovoljci. Na srečanja nas ženejo otroška razigranost, preprostost, iznajdljivost. V letih svojega služenja lahko rečem, da sem uspela odkriti vsaj delček bogastva, ki ga otroci nosijo v sebi. So veliko bolj dojemljivi in samostojni, kot si lahko mislimo. Če jih le malo prepustimo njihovi domišljiji, bomo kmalu ugotovili, da so učenci, ki so prekosili učitelja. In prav to me navdaja z največjim ponosom. Vsa odrekanja, vse ure priprav na vodenje, vsa vložena energija, občasna nesoglasja in marsikatera neprespana noč ob besedah našega ustanovitelja dobijo pravi smisel: »Skušajte zapustiti ta svet za spoznanje boljši, kot ste ga prejeli.« Ta njegova duhovna oporoka, predvsem pa njegov zgled, so kompas vsakemu skavtskemu voditelju. Kolikšno je torej plačilo skavtskih voditeljev in koliko časa porabimo za skavte? Naše plačilo se ne meri v številkah in ni izraženo v valutah. Skrito je v vsakem otroku, ki mu posvečamo svoj čas, in ima brezmejno vrednost. Časa tako ne porabimo, ker ga darujemo zanje. ROBIN HOOD IN NJEGOVA NEPREMAGLJIVA BRATOVŠČINA Zala Kogoj, Zvita vever'ca Škocjanski volčiči smo se sredi poletja odpravili na prav posebno pustolovščino, čez katero nas je popeljal sam Robin Hood. Preko celega tedna smo spoznavali, kaj je tisto, kar bratovščino odlikuje, ter tako ob koncu tedna postali zares nepremagljivi. Pri tem so nam pomagali raznovrstni izzivi, ki smo jih skupaj uspešno premagali. 2e prvi dan so nas čakale preizkušnje, preko katerih nas je Robin Hood preverjal, ali smo iz pravega testa za njegovo bratovščino. Ko smo jih uspešno opravili, je sledil obred sprejetja, ki se je ob slavnostnem prižigu ognja z gorečo puščico iz loka nadaljeval v prijeten veseli večer. Naslednji dan pa se je naše Sherwood-sko življenje začelo zares. Naredili smo si primerne oprave za v gozd ter si izdelali loke. V svoje malhe smo poleg puščic želeli spraviti še kaj, zato smo dan zatem izdelali še pihalnike. Po napeti bitki smo si vročino popestrili še z vodnimi igrami, kjer smo ob vodnih pinjatah in mokri skupinski sliki zares zmočili prav vse okoli nas. Ker smo se v prvih dneh kot bratovščina zelo okrepili, smo se v petek pokazali tudi svetu. Odpravili smo se na izlet (na katerem se nam je pridružil kar 101 mali slonček), zvečer pa smo se vtihotapili na dvor. Za krinko smo si izdelali maske in glasbila ter poskrbeli, da so bili naši želodčki dovolj prazni, da je grajska večerja izginila, kot bi mignil. Naslednji dan pa se je zgodilo nekaj groznega - našo Lady Mariano so namreč ugrabili zlobni šerifovi podaniki. A ko smo združili moči, smo razvozlali šerifove namige in uspešno našli Mariano (ki so jo zlobneži na drevo privezali kar z gumjastimi bonboni:)). Na srečo nam vrv ni predstavljala prevelikega zalogaja, zato smo šerifu v posmeh naredili fake Mariano, nato pa s petjem dolgo v noč praznovali njeno rešitev. Kot bi mignil. je bil tu zadnji dan in s tem tudi čas slovesa. S skupno sveto mašo smo se Bogu zahvalili za čudovit teden, nato pa se odpravili vsak na svoj dom, da bi duh naše bratovščine ponesli med ljudi. Imeti tako čudovito skavtsko družino, s katero se skupaj podiš po gozdu in odkrivaš, zakaj je pomembno držati skupaj, je nekaj neverjetnega. Komaj čakamo, da se oktobra zopet srečamo in pričnemo z ustvarjanjem novih vezi in spominov. SOLIDARNOST, HUMANOST, OZAVEŠČANJE Simona Bavdek Rdeči križ Slovenije je najstarejša slovenska humanitarna organizacija. RKS nudi pomoč ljudem ob naravnih nesrečah, preko različnih dobrodelnih akcij spodbuja čut za solidarnost in razumevanje stiske drugih, spodbuja ter širi vrednote zdravja in zdravega življenja, vključuje mlade v programe RKS ter jih seznanja z dejavnostmi RKS-. KORK Velike Lašče zelo dobro sodeluje z RKS OO Ljubljana in že kar nekaj let oskrbuje posameznike ter družine, ki so socialno ogroženi, s prehranskimi paketi, vsako leto organizira delavnice prve pomoči s temeljnimi postopki oživljanja, sodeluje ob občinskem prazniku. Najbolj smo veseli, da se je v različne dobrodelne akcije ob močni podpori ravnateljice Metode Kolar vključila OŠ Primoža Trubarja. V lanskem šolskem letu je šola sodelovala v mednarodni dobrodelni kampanji Drobtinica, v dobrodelni akciji Za otroški nasmeh in Zaigraj z nami. Učencem in njihovim staršem se zahvaljujemo za zbrane prispevke. Na PŠ Rob so oblikovali krožek prve pomoči, ki ga izvajata učiteljici Sonja Škrlj in Marija Katarinčič. V lanskem šolskem letu pa smo v vseh razredih izvedli naravoslovne dneve z vsebinami prve pomoči. Naravoslovni dnevi in vsebine po razredih: 1. razred: Kaj pomeni prva pomoč, Klic na 112, Ko sem sam/a doma 2. razred: Kaj pomeni prva pomoč, Preventiva, ko sem sam doma, Pozor, pik žuželke 3. razred: Na rano le čiste roke, Moj zob je poškodovan, Imobilizacija in zvin gležnja 4.,5. razred: Delavnica Samo eno življenje imaš in delo po scenarijih 6.,7. razred: Delavnica Sem sreča v nesreči in delo po scenarijih 8.,9. razred: Teorija prve pomoči, delavnica temeljnih postopkov oživljanja, delavnica krvavitve Za izvedbo se zahvaljujemo prostovoljcem RK OO Ljubljana in našim učiteljem bolničarjem, ki so pomagali izvajati delavnice. Z naravoslovnimi dnevi nadaljujemo tudi v šolskemu letu 2019/20. Delavnico Temeljni postopki oživljanja z uporabo AED bomo izvedli v četrtek, 17. 10. 2019, na OŠ Primoža Trubarja, v učilnici 2. a oddelka. Vabljeni! Donacija na humanitarni račun RKS-OZ Ljubljana: Vaš prispevek pomoči lahko nakažate na humanitarni račun RKS-OZ Ljubljana, odprt pri Delavski hranilnici, d. d. Prosimo, da pri nakazilu donacij v humanitarne namene Pomagajmo ljudem našega mesta navedete sklic Krajevne organizacije RK Velik Lašče 01-2-52. Humanitarni račun: DELAVSKA HRANILNICA, D. D. / IBAN: SI56 61000 1122334482 SWIFT ALI BIC: HDELSI22 / SKLIC: 01-2-52 '.y - Si : k: > ■ i • 1 ' » * ICT&SESS3!3!IS=SME= ||| M' Ekipa Rocktronice / foto: Klemen Štular il¡$IL ^ ' \ (O) 1. festival rocka in elektronske glasbe 2. drugi najboljši razlog za obisk Turjaka 3. najboljši festival daleč naokoli Drugo avgustovsko soboto je na Turjaku odmevala že peta Rocktronica. Festival rocka in elektronske glasbe, ki ponuja še precej več od kakovostnega glasbenega programa, in dogodek, ki dokazuje, da se da. Da je v poplavi manjših in večjih festivalov v Sloveniji možno pisati zgodbo, ki ljudi pritegne, ter da je v vse bolj muhastem vremenu možno naročiti sončen, vroč, čisto pravi poletni dan. Kakšen mesec kasneje, ko nekateri že pridno grejejo šolske klopi, drugi pa se otožno spominjajo zadnjega dopusta in se ob najbližjem šanku hvalijo, da so našli kotiček hrvaške obale, kjer je senca še zastonj, so naše misli že usmerjene v prihodnje leto. Organizacija dogodka, ki se s štirimestnim številom obiskovalcev uvršča med največje v naših krajih, je za majhno, a tesno povezano skupino organizatorjev namreč velik zalogaj. Tudi težave, takšne in drugačne, neizogibno pridejo zraven, a o tem ni vredno izgubljati besed. Raje si bomo vzeli še trenutek in to priložnost izkoristili za obujanje prijetnih spominov. Deseti avgust. Dopoldansko sonce je že dodobra pripekalo, ko so na Turjaku mrzlično potekale še zadnje priprave. V zraku je bilo čutiti napetost. Še nekaj ur do začetka. Ciljna ravnina priprav, ki so se začele že prejšnjo jesen. Teh zadnjih nekaj ur je minilo, kot bi mignil in ves trud je bil poplačan, ko so se vrata pete Rocktronice naposled odprla. Rohnenje car showa in turnir odbojke sta novinca, ki sta se letos pridružila stalni postavi popoldanskih aktivnosti. Ob nastopu Gašperja Berganta se je dan s salvami smeha hitro prevesil v večer, namesto sonca pa so za razgreto ozračje skrbeli Buržuazija in Fat Butlers. Deseta je že odbila in čas je bil za prvi vrhunec večera - Zmelkoow. Zasedba, ki niti sebe niti sveta ne jemlje preresno in je najbrž tudi zato vedno popularna, aktualna. To je še eden od razlogov, da na Rocktronico rada prideta tudi ata in mama. Oba sta nedvomno zamigala, tudi ko so vajeti z nalezljivo plesnimi ritmi prevzeli sedaj že pravzaprav hišni Lumberjack in poskrbeli za gladek prehod v elektronsko noč. Tirno G, Mike Prob in Van Ban so spretno nizali hite in z njimi odvrteli telesa na plesišču vse do roba jutra. Napočil je čas za slovo, z njim pa spokojna, zaspana nedelja. Preden se organizatorji v celoti posvetimo naslednji izvedbi festivala, je na mestu še nekaj zahval. Iskrena hvala županu, dr. Tadeju Malovrhu za vso pomoč in podporo. Hvala vsem sponzorjem za izkazano zaupanje, nastopajočim za vloženo energijo ter vsem drugim, ki ste svoj čas in trud namenili uspešni izvedbi dogodka. Nazadnje, a daleč od nepomembnega, pa najlepša hvala sosedom - vsem vam, ki živite v bližini, ki ste bili zaradi dogajanja morda celo prikrajšani za nemoten spanec, a razumete, da gre za sicer hrupen večer, ki pa močno pripomore k prepoznavnosti kraja in občine ter vsaj za eno noč odžene volkove in medvede daleč stran. Za zaključek lahko z veseljem ugotovimo, da je Rocktronica 2019 uspela, organizatorji pa vam obljubljamo, da bomo prihodnje leto spet tu. Še večji in še boljši. Podporniki festivala: HOC Center, d. o. o., Občina Velike Lašče, Tribuna Kapital, d. o. o., Gradnje Moste, d. o. o., Blesk 2, d. o. o., MLC Ljubljana, Cvetličarstvo Zakrajšek Marko, s. p., Bar Murnček, Wicked tattoo, Frizerska hiša Mark, vj MESEC, M-Ozvočenje, SKARPA, d. o. o., Print Point, d. o. o., S-TISK, PUCI-HAR-P, d. o. o., Paintball Pitbull, ST-HREN, ŠD Turjak, ŠMD Turjak, DOD Gradež, LD Turjak, Slavček, d. o. o., Villa Cereja, d. o. o., PGD Dolnje Retje, Yoco Audio, Planinsko društvo Velike Lašče, Zavod Rondo. IZ VELIKOLAŠKEGA OKRAJA 19: OSOVNIKARJI Metka Starič / foto: Metka Starič Med opuščene in skoraj pozabljene rokodelske veščine naših krajev sodi izdelava osovnikov. Osovnik spada v osnovno opremo kosctev. Leseni tulec z vodo in brusom, ki so si ga zataknili ali zavezali za pasi so_si na kmetih običajno napravili sami. Ponekod so ga izdelali iz lesa, drugje iz rogov. Kasneje so jih zamenjali s plehnatimi, nekateri pa še vedno ohranjajo lesene. ;Nekaj posebnega so bili osovniki z Gradeža z bogatim likovnim okrasjem in kakovostne izdelave. Cenili 'so jih daleč naokrog. Gradeške osovnike so - imeli vse do Grosupljega,' Dobrepolja in Svetega Gregorja. Če si niso privoščili novega, pa so se kosci postavljali vsaj z rabljenim in spravljenim, na katerem je bil gospodarjev monogram, vrezan po naročilu. Osovnike so izdelovali v zimskem času in jih pripravili za prodajo - v eni zimi so jih izdelali tudi po 200. Za nakup te opreme je bilo kar nekaj priložnosti na večjih sejmih, kot so bili Tihi semenj na Rebri v Dobrepolju, Alojzijev semenj v Velikih Laščah, Kresni semenj v Ribnici-i-Nanizani na vrvi so 'osovniki čakali na svoje kupce. Pri njih so' se ustavljali gospodarji in fantje: »Kje imate luknje?« in prodajalec je porožljal s svojo robo na vrvi. Raje so si izbrali ta opraskanega, torej zrezljani osovnik, ki je bil samo nekaj dinarjev dražji od neopraskanega. Za nekaj dodatnih dinarjev je osovnikar kar pred njimi vrezal še monogram, najbolj bahatim pa po želji opraskal kar "Čel osovnik. V času med semnji so prodajalci ponujali osolnike od hiše do hiše. Lepi primerki osovnikov so prišli iz rok starega Usnika, Škindra, Šklajbarja in še drugih, po obliki in okrasju so'" si bili podobni. A najdoslednejši in najboljši izdelovalec je bil Šmucov Jože z Gra-deža, pri katerem si je Tone Ljubič ogledal izdelavo in praskanje osovnikov, in to opisal takole: :»Izbral je presušen orehov količek "s ' premerom okrog 35 ' ' col. Dejal mi je, da so orehovi osovniki najboljši, zato tudi najdražji, vendar da jih izdeluje tudi iz jelševega in brezovega lesa. Količek je razžagal na nekako - 9,5 -eolske pencličke. Nato je vzel v roke žatlako in je pencliček obsekal na štiri vogle. Potem ga je vtaknil v virštat in s ' posebnim svedrom širokega rezila izvrtal v pencel luknjo. Za naslednjo fazo obdelave je vzel rezilnik, s katerim je izrezal dokončno zunanjost osovnika na šest voglov, z ušesi in nogama. ,Ušesa je obdelal dokončno s svedrcem, noge pa z izbijalnim dletom. Ko ga je še ogladil - s stekleno črepinjo in steklastim papirjem, je bil neopraskani osovnik izdelan. Toda take osovnike znajo delati marsikje, ne samo v turjaškem Gradežu. Posebnost gradeška se začne šele sedaj. Jože si je izbral drobceno rezbarsko dletce in začel praskati osovnik. TROBLA DEDIŠČINA 49 Isto je ponovil v višini spodnjega roba ušesa, potem pa je celo polje do vznožja popolnil s široko smrekovo vejico, ki ji je na vrhu dodal preprost cvet — osmerolistno rozeto. Ogledal si je svoje delo, nakar se je vprašujoče-.obrnili namei »Saj ne boste zamerili, če vas vprašam, kako vam je ime?« Povedal sem mu svoje ime in priimek, pa je zelo hitro in spretno vrezal v polje med zgornjima dvema poprečnima bordurama moj monogram in besedoval: »Vidite, če takega dam iz rok, ki je samo na eno stran opraskan, pravijo, da je osovnik škilast. Škilasti osovnik ni toliko imeniten kakor celotno opraskan. Vztrajal sem še komaj dobro uro, pa je bil ves osovnik olepšan v istem slogu kakor okras na čelni ploskvi. »Ves-ta okras je enostavno vrezan z globokimi vrezninami. Zamisel in izdelava okrasa popolnoma ustrezata tehniki rezbarjenja z dletom, gradnja okrasa pa je verna istemu likovno-estetskemu čustvovanju, kakor ga srečujemo na starih domačih barvanih skrinjah, na rezljanih prečnikih lesenih stropih, v' preprostih rezbarjenjih na jarmičih in kalupih za surovo maslo ter tudi na velikonočnih pi-sankah, obdelanih z voskovo tehniko.« Slovenskemu etnografskemu muzeju je v šestdesetih letih uspelo rešiti nekaj posameznih primerkov, ohranjene pa so tudi risbe okrasja. Če se še na kakšnem od velikolaških podstrešij skriva kak opraskan - osovnik, bi bilo lepo, da bi našel pot v zbirko Društva za ohranjanje dediščine na Gradežu ali pa v Zbirko kmečkega orodja pri Praznikovih na Podsmreki. V slednji imajo tri, a nobeden ni opraskan. A kar je najlepše - eden je še vedno v vsakodnevni uporabi. Tnjie_.ra%liani tisplnikfiž zbirke. Pri P.raznikovih jeles£mM* kmečkega orodja vStritarjevi 'Ssolnik še Vedno. vuporabi ■kašči.. Najprej je okrasil ploskev na čelu. V višini ušesa je vrezal po-dolžno vrstitev iz navadnih črt in smrekove vejice. VinToneEjubič-'.TZumrtepanogedompčeobrtfvokolici TurjakaXl951)i 50 KOLUMNA TROBLA ADL O TEM IN ONEM Jože Starič Adla vsi poznamo, spozna se na Trubarja in tudi na druge zadeve. Da ne bi zarjavel, sem ga nagovoril, da bi za vsako Troblo kaj povedal. Tokrat sva se pogovarjala o praznikih in izobešanju zastav, v prihodnje se bova o čem drugem: o športu, vremenu, podnebnih spremembah, odnosih med Severno Korejo in Afganistanom ali pa o čem drugem, kar bo takrat aktualno. Poletje je čas praznikov: začnemo z dnevom Primoža Trubarja, sledijo mu dan državnosti, Marijino vnebovzetje, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in vrnitev Primorske k matični domovini. Poletje je tudi čas dopustov. Itak so počitnice, šolajoča mladina ima prosto, nima šolskih obveznosti, ljudje po službah imajo dopuste in do izraza pridejo samo tisti prazniki, ki so tudi dela prosti dnevi. Še posebej, če se lepo ujamejo z vikendi. Skratka, nimam občutka, da bi bil to čas praznikov. Imamo pa praznike in dela proste dneve. Pri nas praznujemo Trubarjev rojstni dan. Mi opazimo Trubarja, Primorci opazijo vrnitev Primorske, v Pre-kmurju pa vrnitev k matici. Vsi so nekako bolj lokalno obarvani. Lokalni prebivalci imajo zavest in jim to nekaj pomeni. Ostala Slovenija pa je vsaj do priključitve dokaj ravnodušna. Ljudje se teh praznikov sicer zavedajo, ampak jih ne doživijo, zato gredo mimo. Kako je pa z izobešanjem zastav? Do zastav imam nekako dvojen odnos. Nimamo tradicije izobešanja zastav. Slovenci tega nikoli nismo radi počeli. Zgodovinsko je bila to vedno nekakšna prisila, kajti praviloma je šlo za skupnost večjih držav, pa naj je bila to Avstro-Ogrska, Jugoslavija ali zdaj, ko smo v Evropski skupnosti, Evropa. Zastave kot simbola ne čutimo v sebi in do nje nimamo pravega spoštovanja. Mislim, da gre za zgodovinsko pogojenost. Tudi slučajno nismo Švicarji ali Danci - težko srečaš danskega študenta, ki ne bi imel s seboj zastave. Mi tega nimamo. Tudi jaz do zastave nimam pravega odnosa, čeprav delam na Trubarjevi domačiji, kjer je zastava vedno izobešena. Že ob sprejetju zdajšnje slovenske zastave je bilo veliko polemik in zdi se mi, da večina v parlamentu ni bila ravno prepričljiva. Naša trobojnica izhaja iz leta 1848 in je nedvomno slovenska. Je pa enaka kot ruska in podobna kot slovaška. Rusi imajo čisto zastavo, mi in Slovaki pa smo ji dodali grb. Zastavi sta si podobni, in ker je bila Slovaška nekdaj del Češkoslovaške, je to ime ljudem bolj ostalo v spominu. Zato nas zamenjujejo s Slovaki, obratno pa skoraj nikoli. To nas vedno žalosti in jezi. Če kakšnemu športniku dvignejo slovaško namesto slovenske zastave, se zelo razburimo. Ampak to tako je in še nekaj časa tako bo. Kaj pa šport? Ob zmagah naših športnikov pa zastave ponosno plapolajo ... To je evforija in takrat potrebuješ nekaj, s čimer mahaš. To je del običaja. Seveda pa po takšnem dogodku ne moreš pričakovati, da bodo naslednji mesec ob prazniku vsi ti ljudje množično izobešali zastave. Tega ne obsojam, ampak zgolj sprejemam. socializacija 1 bika m) Velike Lašče že dolgo niso bile tako polne, vibrirajoče kot v tistem sobotnem dopoldnevu, ko se je nekaj sto kmetov, njihovih somišljenikov in nas firbcev suhih grl zbralo, da bi protestiralo zaradi napadov zveri. Seveda so mestni vegani, vegetarijanci in ostali dušebri..., pardon, živalobrižniki nemudoma skočili v zrak ter nam očitali, da tu živimo v takšne in drugačne kožuhe odeti krvoločni barbari, ki bi najraje potolkli in poklali vse, kar se premika po štirih nogah. A storili so nam precejšnjo krivico, resnica je namreč drugačna. Pravzaprav je realnost diametralno nasprotna. V Velikih Laščah imamo zelo radi živali. Pa tu ne mislim vseh nas, ki ob večerih živalsko krulimo ob šanku, ampak tiste čisto prave živali. Tako domače kot vse zverinice iz Rezije. Radi imamo živali in to, verjeli nam mestni ljudje ali ne, tudi takrat, ko niso na krožniku ali v pečici. Imamo jih celo tako zelo radi, da smo jim (pred)zadnje počivališče pripravili kar v epicentru našega kraja. Tam nekje na sredi med glasbeno šolo, kulturnim domom in stanovanjskimi bloki je bermudski trikotnik, v katerem izginja govedo oziroma od koder odpeketa na bolj zelene pašnike. Živalce, hvaležne kot so, nam sem in tja popestrijo vsakdanjik. Nekoč je izpod giljotine ušel čisto pravi bik in v begu za življenje nekako zašel na sosedovo teraso. Ter na to skozi balkonska vrata zrl v soseda, ki se je še komaj dobro začel pobirati po še eni prekrokani noči. Prepričan, da sanja ali pa da v deliriju namesto belih miši in orjaških pajkov vidi pač bika, se je pokril z odejo. Sosed, ne bik. Kdo ve, morda je prav takrat enkrat nastala tista ponarodela viža „Čez gora, polja prasica nam je ušla, ni nam žal prasice, žal nam je mesa." Včasih nam s svojim oglašanjem sicer kratijo spanec, a to je majhna cena, ki jo moramo plačati za to edinstveno sobivanje, to edinstveno simbiozo. Tudi one se navsezadnje ne pritožujejo preveč. Kako bi tudi se, ko pa v večna lovišča odhajajo ob prijetnih zvokih, ki prihajajo izpod prstov nadebudnih glasbenikov. Na zadnjo pot jih pospremimo z rekvi-emom za prašiča iz glasbene šole ter recitalom ali dvema iz bližnjega Levstikovega doma. Pogreb kot se šika. Slovenske Atene si pravimo. Pred leti sem bil v Atenah, tistih pravih, originalnih, grških Atenah, a moram reči, da ob Akropoli ali Partenonu nisem zapazil klavnice. Tudi v centru Lašč je že dolgo naj ne bi bilo več. Prestavitev klavnice je bila skozi leta del železnega repertoarja številnih strank, ko so pred volitvami delile letake in dajale obljube. Klavnica je bila prav pri vrhu vseh tovrstnih seznamov obljub ter zavez. Vse tam od konca osemdesetih nadalje, ko smo se tudi v naših krajih začeli iti demokracijo. A še dandanes, ko smo zakorakali globoko v 21. stoletje, je klavnica prav tam, kjer je bila. Obljube so se na koncu izkazale za prav to. Obljube. Kot tiste novoletne o hujšanju, abstinenci in tako dalje, ki v vodo padejo že tam enkrat okoli svetih treh kraljev. »Tod sekla bridka bodo jekla, in ti mi boš krvava tekla,« je nekoč zapisal Simon Gregorčič. Pri tem je mislil Sočo, a tudi za Cerejo bi pred mnogimi leti lahko zapisali nekaj podobnega. Zdaj naj bi jo končno vendarle prestavili. Če verjamete ... No, morda pa klavnice ne rabimo prestaviti. Morda bi morali socializirati bika. Zagotovo bi nam vzelo manj časa. S-l/7/! .„Ui inšpektor 52 SPORT TROBLA 3. VELIKOLAŠKA PENTLJA Andrej Krička Prišla je nedelja, 18. 8. 2019. Dan za že tretji kolesarski maraton, ki ga je organiziralo Kolesarsko društvo Velike Lašče. Po neuspelem gorskem maratonu smo pri organizaciji cestnega prestavili v višjo prestavo. Omenjeni nam je dal lekcijo za organizacijo naslednjih. Malo več oglaševanja, mogoče še zmeraj premalo, lepo vreme, vikend brez maratonov. Rezultat je bil zagotovljen. Nasmeh na naših licih. Lepo število prijavljenih. Trasa označena in pripravljena, da se po njej zapelje 49. kolesarjenja željnih udeležencev. Dan maratona, vsi zbrani. Prijavnice izpolnjene in podpisane. Še zadnja navodila predsednika društva Velike Lašče in že se poženejo kolesarji iz Velikih Lašč, mimo Ce-reje proti Mali Slevici. Nekateri že v prvih kilometrih nakažejo, da so prelepi panoramski pogledi, ki jih nudi naša in druge občine, po katerih poteka trasa, vodilo kolesarjenja in druženja, drugi pa so se odločili, da jim trasa predstavlja izziv. Prebudi se tekmovalni adrenalin in začne se bitka s časom. 2e drvijo proti Mali Slevici. Po kratkem vzponu sledi ohladitev teles s spustom proti Karlovici. Sledi vožnja po dolini do vzpona proti Lužarjem. Klanec naredi selekcijo med kolesarji. Nekateri bijejo bitko z wati in kadenco, medtem ko drugi odštevajo kilometre do vrha. Na vrhu je za kolesarji 12 km in 400 m višinske razlike. Pot jih skozi Strmco popelje do križišča, kjer se cesta odcepi proti Ravniku in naš maraton razcepi na veliki in mali. Veliki maraton popelje udeležence do Ravnika, Podslivnice, Ulake pri Velikih Blokah in Velikih Blok. Na Velikih Blokah se maratona za kratek čas združita pri naši okrepčevalnici. Na slednji si lahko kolesarji napolnijo oziroma dopolnijo plastenke z vodo in napolnijo telesa z ogljikovimi hidrati ter vitamini. Te jim dajo pomaranče, banane in večne spremljevalke, čokoladne napolitanke. Kolesarji malo poklepetajo o težavnosti vzponov, porabljenih kalorijah in peklenskih kilometrih, ki še sledijo. Sledi panoramska vožnja s pogledom po Bloški planoti do Nove vasi. Tukaj se maratona ponovno razdružita. Mali zavije proti Volčjem s pogledom na Bloško jezero in nadalje proti Karlovici. Medtem ko veliki nadaljuje pot skozi Topol in naprej proti Loškemu Potoku. Ko si ogledajo Bloško jezero in vso avtomobilsko pločevino, ki kazi pogled na omenjenega, vodi pot udeležence 40-ki-lometrskega maratona nazaj do Karlovice in nato preko Podsmreke do cilja v Velikih Laščah. V cilju prejmejo praktično nagrado in podprejo telo z odličnimi makaroni. Še danes, ko se spomnim na okus in vonj po njih, si obliznem prste. Ob uživanju hladnih pijač se udeleženci 80-kilometrskega maratona potijo po cestah Občine Hrib-Loški Potok. Dobrodošlico v Loškem Potoku jim ponudi prelepa kulisa z lokalno cerkvijo na najvišji točki naselja. Panorama, ki ti vlije dodatno energijo. Po ostrem ovinku v levo jih cesta odpelje do najvišje točke maratona tistega dne, ki ima malo manj kot 900 metrov. Sledi spust v Sodražico. Po ponovnem vzponu in novih opravljenih 170 m višinske razlike na Sv. Gregor sledi spust proti Mali Slevici in Karlovici. Pot jih vodi do Kaplanovega, kjer se cesta odcepi proti Podsmreki. Prične se bitka za leteči cilj oziroma, kdo bo najhitreje pre-kolesaril cestni odsek skozi Podsmreko do križišča z Ulako. Za udeleženci je še zadnji vzpon, ki mu sledi regeneracijski spust proti Velikim Laščam. V objemu sence velikolaške lipe, ki krasi naš kraj, in ob nasmejanih licih vseh udeležencev, ker so opravili z maratonom, sledi prijetno kramljanje in druženje. Razgovori potekajo o porabljenih kalorijah, o vzponih, maksimalnih udarcih srca v minuti, maratonu, naslednjih izzivih idr. Člani Kolesarskega društva Velike Lašče se zahvaljujemo občinski upravi Občine Velike Lašče, donatorjem Trgoup, Piceriji pri Roku, ProAdventure- kolesarski trgovini ter vsem posameznikom in posameznicam, ki so vložili svoj čas, trud, dušo in telo pri organizaciji in izpeljavi kolesarskega maratona. Naj bosta sloga in nesebičnost vseh vodilo pri načrtovanju naslednjega. Vsak lahko z majhnim deležem prispeva k velikemu cilju. Hvala! TROBLA ŠPORT 53 Zahvaljujem se vsem iz TVD Partizan, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi. Posebna zahvala tudi Alenki Zidar Zupan, ki je bila pripravljena nuditi nujno medicinsko pomoč, ki je na srečo ni nihče potreboval, ter režijskemu obratu, ki je poskrbel za zaporo ceste. Juvančevi so nam odstopili svoje pokrito dvorišče za razglasitev rezultatov in podelitev medalj, letošnji sponzor podjetje Proadven-tures z Lavrice pa je prispevalo praktične nagrade za tekmovalce. REZULTATI: Učenci OŠ 1. Ažbe Gradišar 0:21:09 2. Filip Starič 0:23:29 Fantje do 40 1. Jan Arko 0:10:45 2. Andrej Šinkovec 0:12:16 3. Marko Škulj 0:15:51 4. Luka Možina 0:15:55 Fantje 40 do 60 1. Jože Starič 0:22:49 Fantje nad 60 1. Ludvik Peterlin 0:16:15 Lepo povabljeni na kronometer Knej-Karlovica, ki bo 21. junija 2020. KOLESARSKI VZPON NA SV. PRIMOŽ Jože Starič Vremenske aplikacije so za nedeljo, 8. septembra 2019, že nekaj dni prej napovedovale dež. Kljub temu smo prepričano trdili, da vzpon na Sveti Primož bo. Okrog pol dveh je še izgledalo v redu, pol ure pred štartom pa je močno deževalo. Kljub temu smo bili na štartu trije, pripravljeni premagati klanec v vsakem vremenu. Potem pa je dež ponehal in pridružilo se je še nekaj kolesarjev, od tega tudi dva osnovnošolca. Tekmovalci so prišli iz Grosuplja, Ribnice in Velikih Lašč. Točno ob treh se je prvi zapodil v hrib in čez pol ure je bila tekma zaključena. Rezultate smo, ko je v navadi, razglasili na dvorišču pri Juvančevih. Ker se je vreme spet skisalo, smo hitro zaključili in se poslovili. 54 SPORT TROBLA V soboto, 31. 8. 2019, se je v Ribnici zgodil nepozaben, vrhunsko pripravljen športni dogodek Ribnica trail. Trail je organiziralo Društvo ponosnih posameznikov, ki v Ribnici deluje na področju različnih športnih dejavnosti. Njihove športne dejavnosti so namenjene vsem, ki jim zdrav način življenja v naravi nekaj pomeni. Nudijo skupinske vadbe , pohode, letos pa so organizirali tudi prvi trail. Na trailu je teklo 150 tekačev na treh različno dolgih progah, poimenovanih Kuhavnca 12.5 km, Čebularca 25 km in Ribežn 40 km. Trail so izpeljali brezhibno. Proge so bile odlično speljane, označene. Poskrbeli so za vodo, energijske napitke ter prigrizke. Na vmesnih postajah pa so prostovoljci s svojo pozitivno energijo in navijanjem tekaču dali moč, da ga ponese proti cilju, čeprav so bile mogoče noge že malce utrujene ali mu je bilo vroče. Na cilju je sledil veličasten sprejem vsakega tekača z glasnim navijanjem, čestitanjem, objemom, medaljo. To ni bila prva tekaška prireditev, ki sem se je udeležila, ampak take postrežbe nisem videla še nikjer. Toliko različnih napitkov, prigrizkov. Najbolj pa je verjetno zaigralo srce tekačem moškega spola, ko so jim prijazne prostovoljke ob prihodu v cilj ponudile pivo. Društvo je med svojimi pripravami na trail organiziralo tudi različne nagradne igre. Člani skupine Sv. Ančka smo se udeležili nagradne igre za najbolj izvirno fotografijo, posneto na Sv. Ani, in zmagali. Posneli smo fotografijo s pripisom Z živahno markacijo sporočamo, da smo tle - vsak dan! V okviru prireditve Ribnica trail je Društvo Hodim in kolesarim Ribnica organiziralo kolesarjenje. Udeležili so se ga tudi naši kolesarji. Bravo naši! Čestitke vsem tekačem. Bravo Vesna za 3. mesto na Kuhavnci! Organizatorju čestitam za odlično izpeljano športno prireditev in se v imenu tekačev ob tem zahvaljujem tudi vsem prostovoljcem ter društvom, ki so sodelovali na prireditvi. Bilo je super, nepozabno in komaj čakamo na 2. Ribnica trail. OBČINSKO PRVENSTVO V BADMINTONU 2019 Igor Sever / foto: Niko Samsa TVD Partizan in Občina Velike Lašče sta 4. junija izvedla občinsko prvenstvo v badmintonu. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah. Rezultati: Ženske enotna kategorija 1. Magdi Stritar 2. Tatjana Janko 3. Alenka Matjašič Moški do 40 let 1. Marko Koprivec 2. Gašper Bavdek 3. Gregor Gradišar Moški nad 40 let 1. David Zakrajšek 2. Matej Hren 3. Tomaž Zupančič ZAČETEK SKUPINSKIH VADB Za TVD Partizan, Anita Jaklič, dipl. fizioterapevtka, vaditeljica skupinskih vadb Tako težko pričakovano poletje, čas dopustov, počitnic, sprostitve in poznega vstajanja je tudi letos prehitro dočakalo svoj konec. Najbolj vztrajni v skrbi za svoje zdravje in želji po gibanju smo konec meseca aprila po zaključku vadb v dvorani v maju pričeli s treningi nordijske hoje na prostem. Ugodne vremenske razmere smo dobro izkoristili za nordijsko hojo po čudoviti naravi, s čimer se bohoti velikolaška okolica. Vsi, ki se nam na poletnih terminih treningov niste pridružili, ste za ohranjanje kondicije zagotovo poskrbeli sami na sebi najljubši način (planinarjenje, plavanje, tek, kolesarjenje idr.). V mesecu septembru se bomo ponovno srečali na eni izmed vadb v dvorani. Imate torej odlično priložnost, da s svojo prisotnostjo pokažete odgovornost ter skrb za svoje zdravje in počutje. Vabljeni! Začnemo v torek, 17. 9. 2019, v veliki športni dvorani Osnovne šole Primoža Trubarja v Velikih Laščah. Vadbi potekata po že ustaljenem urniku iz preteklih sezon, ob torkih in četrtkih. KINEZIOFIT ob 18.30 uri, METABOLIČNO-FUNKCIONALNI TRENING (MFT) ob 19.30 uri. Od meseca oktobra naprej s spremembo ure začetka vadbe ob četrtkih (KINEZIOFIT ob 18. in MFT ob 19. uri). KINEZIOFIT je nizko- do srednjeintenzivna vadba, namenjena nekoliko starejšim ženskam in moškim, tudi začetnikom skupinskih vadb in rekreacije. Je strokovno vodena, nadzorovana, usmerjena v izboljšanje telesne drže, vzpostavljanju medmišičnega ravnovesja, zmanjševanju bolečin mišično-ske-letnega sistema, ohranjanju in izboljšanju telesne vzdržljivosti, sklepne gibljivosti, mišične moči, ravnotežja in koordinacije. Pri vadbi uporabljamo različne vadbene pripomočke, težavnost in izbor vaj se prilagaja potrebam in željam skupine. METABOLIČNO-FUNKCIONALNI TRENING (MFT) je srednje- do visokointenzivna vadba, namenjena tistim, ki želijo nekaj več. To so mlajši odrasli, ženske in moški, ki niso popolni začetniki v programih skupinskih vadb in rekreacije. Vadba je strokovno vodena ter nadzorovana. Izvajamo jo s ciljem izboljšati vse že zgoraj omenjene gibalne (motorične) sposobnosti telesa s poudarkom na telesni vzdržljivosti in mišični moči. Vadbena enota se prilagaja potrebam in željam prisotnih vadečih, izvajamo jo na različne načine (intervalni/krožni trening, metabolični trening) ter z uporabo raznovrstnih vadbenih pripomočkov. Ne glede na vrsto izbrane vadbe, ki jo boste obiskovali, lahko uspešno napredujete le, če se je redno udeležujete. Tako lahko preprečite morebitne poškodbe pri drugih športih ali pri delu, zmanjšate možnosti za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni (srč-no-žilna, sladkorna bolezen, nekatera rakava obolenja idr.) in izboljšate funkcionalno samostojnost telesa tudi v pozni starosti. VSE DODATNE INFORAMACIJE so na voljo na telefonski številki: 031 339 703 (NOVI ČLANI SE MORATE PRIJAVITI!) TEČAJ MODERNEGA ORIENTALSKEGA PLESA Sejna soba v Levstikovem domu, vsak torek 19.30-21.00, pričetek 1. 10. 2019, vodi Nadia Ritualke. Informacije in prijave: ritual.prah@gmail.com Hvala, Nadia Džamastagič ZA SREČNO ŽIVLJENJE SE POVEŽIMO S SEBOJ Darinka Suljevic, Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica Vsi bi živeli zadovoljno, brez problemov, a se vedno ne izide. V resnici imajo naše delovanje, razmišljanje, čustvovanje odsev v bližnji ali daljni prihodnosti - kar sejemo, to žanjemo. Temu rečemo karma, ko ima vsak vzrok svojo posledico, prijetno, manj prijetno ali težko. V vsakem primeru se bo nekoč treba soočiti s tem; če ne zdaj, pa kasneje, zato je bolje čim prej. Kako nam pri tem pomaga joga? Zasnovana je sistematično, tako da se vse to dogaja postopno, na videz neopazno, vendar ko se po nekem času obrnemo nazaj, vemo, se zavedamo, da smo že marsikaj odložili, se sprostili, naj gre za fizične ali pa duševne težave. Veliko bolečin ima vzrok v nepravilni drži, napetosti, ki se jih začnemo pri jogi postopno zavedati in jih odpravljati. Bolečine v hrbtenici so pogoste zaradi napetosti mišic, katerih volumen se poveča, zato pritiskajo na živec ali pa povzročijo nepravilnosti v drži drobnih hrbteničnih sklepov, vretenc, medenice, in težave so tu. Nepravilno dvigovanje bremen lahko opazimo kar vsak dan, povzroči pa lahko zakrčenje, degeneracijo mišic, sklepov. Napetosti v ramenih vse do vratu, lopatic, torej v celem ramenskem obroču so posledica slabe drže, stresov, ki se kopičijo prav v tem delu in jih je treba redno odstranjevati, še bolje pa obvladati sebe, da do tega ne prihaja. Prav zaradi tega lahko imamo zvišan krvni tlak, ki slabo deluje na srčno-žilni sistem. Napetosti v sončnem pletežu povzročajo prav tako že prej omenjene težave, poleg tega delujejo tudi na prebavo, presnovo hrane, sploh maščob, sladkorja. Zelo pomemben vidik je tudi prebava vseh negativnih doživljanj na duševni, psihični ravni, kjer igrajo pomembno vlogo naše misli. Negativne misli povzročajo stiske, tesnobo, depresijo ..., saj nas usmerjajo v napačno smer. Tako se priključijo še negativna čustva, ki še povečajo vse nelagodje. Vse to nas izčrpava, jemlje življenjske moči. Osvobodimo se tega na lahek, igriv način z vajami, ki jim imenujemo asane in so pogosto, ne da bi se tega zavedali, sestavni del raznih vadb, rekreacij, športov, fizioterapij in rehabilitacij. Poleg tega smo gibljivi, prožni, tudi sklepi, razgibano telo je lahkotno, kar poveča tudi notranje zadovoljstvo in zmanjšuje vstop različnim boleznim. Izrednega pomena je pravilno dihanje v vsakem trenutku, še posebej v stresnih situacijah, ko imamo fizične ali psihične bolečine. Ali sploh znamo pravilno dihati. Je zdravilno, saj dovolj železa v krvi pomeni več kisika in s tem dobro kri, ki je naša življenjska tekočina. Ostanimo povezani s seboj, s svojim srcem, da vemo, kdaj delujemo proti sebi, da bi zadovoljili druge, s tem pa rušimo sami sebe, se potem jezimo, smo žalostni itd. To gre lahko zelo daleč, in dokler tega ne uredimo, črpa naše moči, si jemlje prednost v našem telesu in življenju. Tako čustveno negativno obarvano počutje postane sestavni del vsakdanjika. Strah je pa tako ali tako naš pogosti spremljevalec. Meditacija, lahko jo imenujemo tudi čuječnost, nas povezuje, pomaga prepoznavati vse moteče in negativno v nas samih, to odstranjuje in nas vedno znova povezuje. Tako vstopa v naše življenje vse bolj pozitivno delovanje z več zadovoljstva, ustvarjalnosti, uspehov, zdravja. BALINARSKI KLUB ROB (v ustanavljanju) Rob 11, 1314 ROB tel: 031/811-027 VABILO NA OBČINSKO PRVENSTVO V BALINANJU DVOJIC v soboto, 28. septembra 2019, ob 8. uri na balinišču Rob. Vse, ki bi radi balinali na občinskem prvenstvu dvojic, vabim, da se prijavite na kraju samem, na mobilni telefon: 031/811-027 Janez ali na e-naslov skrabec.janez@gmail.com Prihod ekip ob 8. uri Žrebanje ekip ob 8.30 uri, Vrstni red in začetek ob 9. uri. Prijavijo se lahko samo občani Občine Velike Lašče. Za hrano bomo poskrbeli balinarji gostitelji. za BK ROB Lep športni pozdrav, Janez Škrabec TROBLA ŠPORT 57 AKTIVEN IN USPEŠEN AVGUST ZA LK TURJAK Jože Klun V soboto, 3. avgusta, je naš klub organiziral lokostrelske tekme za Slovenski 3D pokal in za Jadranski 3D pokal. Kljub temu da smo bili na vrhuncu počitnic in dopustov, je bila udeležba presenetljivo dobra - tekme se je udeležilo 130 loko-strelcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Postavitev proge je bila dokaj zahtevna, a za vse enaka. Na Turjaku so tekmovali tudi vsi člani slovenske reprezentance, ki se bodo septembra udeležili svetovnega 3D prvenstva v Kanadi. Zadovoljiva je bila tudi udeležba naših članov, enajst jih je odšlo na progo, nekateri prvič na tako zahtevni tekmi. Rezultati so bili dobri. Edo in Tomaž sta stala na najvišji stopnički, Anže na drugi in Jakob na tretji, vsi drugi pa blizu vrha. Organizacija tekme je bila dobra, pripomb ni bilo ne s strani sodnikov ne s strani tekmovalcev. Hvala vsem članom, ki ste sodelovali tako pri postavljanju kot pospravljanju proge ter pri drugih opravilih. Hvala Občini Velike Lašče, ki nas podpira, in hvala gostišču Rozika. Za naše lokostrelce ni bilo počitka, kajti sledilo je državno prvenstvo v disciplini Arrowhead 12+12. Organizator je bil LK Gornji Grad, seveda so se prvenstva udeležili tudi naši lokostrelci. Rezultati so odlični. Imamo državnega prvaka z dolgim lokom med veterani, ta odlični rezultat je dosegel Miran Pezo, na najnižji stopnički pa se mu je pridružil Stane Ahac. Uspešni smo bili tudi v članski konkurenci, drugo mesto je osvojil Franci Fink. Septembra nas čaka še državno prvenstvo v disciplini 3D in tudi tam se nadejamo dobrih rezultatov. VADBA ZA OBČANE V ROBU V oktobru bomo z namenom, da v redno vadbo vključimo čim več občanov, organizirali telesno vadbo v Kulturnem domu v Robu. Pričetek vadbe bo v sredo, 2. oktobra 2019, ob 18. uri. Udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo (lahko brisačo) in športne copate. Namenjena je vsem, ki želijo ustaviti upadanje gibalnih sposobnosti ali jih celo izboljšati. Vadba je sestavljena iz ogrevanja, vaj za celotno telo s pou darkom z vajami za hrbtenico, vključuje tudi dihalne in raztezne vaje. Potekala bo dvakrat tedensko, in sicer ob sredah in petkih od 18. do 19. ure. Vadbo bo vodila Tatjana Janko, upokojena diplomirana fizioterapevtka. Cena za sezono 2019/2020 je 15 evrov. S tem bodo plačali najemnino prostora. Lokostrelska tekma na Turjaku * Fran MatjašiČ L ■ Sonce sije na turjaški grad, lipa ob vhodu dela mu hlad. Nedaleč ob zaraščeni mlaki, m- i so lokostrelski se junaki. Sto in več jih stiska v-rokah loke, puščice■ raznobarvne krasijo jim boke. Iz družbe zbrane nekateri ^-jna tarčah vadijo, drugi opremo na pregled postavijo. Na vse strani pozdravi in stiski rok, vsi so prijatelji od glave do nog. Ne Valjhun-ne Kajtimir ne boj pretekli krvavinebrodijo lokostrelcem po glavi.--' Le želja po družbiin športnem udejstvovanju, nadomestila sta starodavno potrebno po »klanju«. . Sodnice mlade v lepoti blestijo svoji, ob času oznanijo, naj začnejo se boji. Mirno roko in oster pogled si tekmovalci zaželijo ' in- na štartno poiicijo odhitijo. Po gozdu temnem in sončni trati streljajo lokostrelci kot pisani škrati. Mnogo puščic tarča ustavi, -nekaj pa jih iščejo v pokošeni travi-Tekma v žgočem, opoldanskem soncu po dobrih dveh urah približa se koncu. Le redkim uresničile so se sanje^-J. da dobili žlahtne so kolajne. Na srečanju ob tekmi spoznal je marsikdo, da ob pristnem druženju poraja se tovarištvo. 58 SPORT TROBLA LARA IN KLEMEN ZAKLJUČILA PLESNO SEZONO Z IZVRSTNIMI REZULTATI Lara Nedeljkovic Tako kot vsi športniki smo tudi plesalci Plesnega kluba Zebra po tihem že nestrpno čakali na počitnice. Potrebovali smo počitek od vseh treningov in tekmovanj, čeprav smo vedeli, da bodo naše počitnice občutno krajše. Vse leto se namreč pridno pripravljamo na svetovno prvenstvo, ki se zelo hitro bliža. Do počitnic smo morali še trdo delati, saj nas je čakala vrsta tekmovanj. Od 1.-2. junija je bilo v Frankfurtu mednarodno tekmovanje v plesih na vozičku. S soplesalcem Klemnom sva v težki kategoriji IPC Combi latin class 2 zasedla 3. mesto in tako postala prvi par v zgodovini Plesnega kluba Zebra, ki je v tej kategoriji dosegel stopničke. Na tako dobro uvrstitev sva res zelo ponosna, saj nisva pričakovala tako dobrega rezultata. Konkurenca je bila namreč zelo huda. Po tekmi v Frankfurtu pa naju je čakalo še dodatno presenečenje, saj sva iz Zveze za šport invalidov Slovenije dobila informacijo, da sva po uspešnem tekmovanju na Nizozemskem v mesecu aprilu prva v paraplesu pridobila naziv kategoriziranega športnika državnega razreda. Na to sva zelo ponosna, saj nama ta naziv ogromno pomeni in zato še raje in bolj vztrajno delava za nadaljnje višje nazive. Kot češnja na vrhu torte pa je bilo državo prvenstvo v kombinaciji desetih plesov, ki je bilo junija. S Klemnom sva v kategoriji class 2 zasedla naziv državnih prvakov, prav tako pa sem tudi sama v kategoriji single women class 2 ponovno dosegla naziv državne prvakinje. Glede na to, da je to najina prva skupna sezona, v kateri sva tekmovala tako na mednarodnih kot tudi na domačih prvenstvih, sva s svojimi dosežki več kot zadovoljna. Ta sezona nama je dala še dodatno motivacijo za vse naslednje in že nekaj časa se pridno pripravljava na tekmovanje, ki bo v začetku oktobra na Poljskem, potem pa že sledi svetovno prvenstvo v Nemčiji, kjer bomo lahko tekmovali s plesalci z vsega sveta. V okviru izvajanja preventivnih programov bomo nadaljevali s programom vadbe »RAZGIBAJMO SE« Program je namenjen predvsem tistim, ki imajo težave s hrbtenico, za manj bolečin v križu in za boljše počutje. Vadba bo potekala v MALI ŠPORTNI DVORANI VELIKE LAŠČE ob ponedeljkih in četrtkih zvečer - ob 20. uri (od oktobra 2019 do marca 2020). Program bo vodila Martina Bavdek, dipl. med. sestra. Cena programa za sezono 2019/2020 je 18,00 Eur. S tem zneskom se pokrije najemnina prostora, ostali stroški pa se sofinancirajo iz občinskega proračuna - preventivni programi. Vpis in pričetek vadbe bo v četrtek 3. oktobra 2019, in v ponedeljek, 7. oktobra 2019, ob 20. uri. Udeleženci naj s seboj prinesejo brisačo in športne copate. Lepo vabljeni! Občina Velike Lašče SDS OO VELIKE LASCE vabi na 2. SPOMINSKI MEMORIAL ANTONA STRAHA v turnirju odbojke na mivki in balinanju. Igrišče na Turjaku, 22. september ob 14. uri. Prijave ekip na mail: simba.tbm@gmail.com, oz. na dan tekmovanja, 1 uro pred začetkom. V ekipi sodelujejo 3 člani (vsaj 1 nasprotnega spola). VABLJENI! TROBLA RAZVEDRILO 59 NAGRADNA KRIŽANKA ITALIJAN. SKLADATELJ (ANTONIO) RIMSKA LJUBLJANA ALUMINIJ STANJE BEGAVEGA ČLOVEKA ŽENSKA, KI SPLA-VARI NEPRETRGANO GIBANJE TEKOČINE DEL OBRAZA MISLEČE BITJE NICO ROSBERG UMBERTO ECO URADNI SPIS PODATEK O DNEVU POŠKODBA TKIVA ZARADI TIŠČANJA PENEČE SE VINO ZLATO VLADARSKO POKRIVALO RASTLINA, KI RODI GROZDJE VELIKO NASILJE HRVAŠKO MESTO OB SAVI RENIJ VLAGA ZARADI DIHANJA PREDMET, KI NAJ BI IMEL ČAR. MOČ DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI (QUITO) BALETNI PLESALEC OTRIN OČETOVA SESTRA SKLADAT. DONIZETTI REKA V J. AFRIKI MORSKI SESALEC DELAVKA, KI OPRAVLJA SERVIS ČLOVEK, KI KUHA PISATELJICA KARLIN STRIP: ... FORD IVANA (KRAJŠE) MATEVŽ LANGUS KOBILJI MLADIČ SEKANJE, SEČNJA BLAGO ZA NA MIZO PRISTANIŠČE NA SEVERU IZRAELA ZEMLJIŠČE OKROG ZIDANICE ZVRST Z. OBLIKA IMENA EMANUEL VISOKA STAVBA TOM JONES FRANC. PESNIK (PAUL) UMRLJIV ČLOVEK ODMEV ANDREJ GLAVAN PRIREDIT. OB KONCU ŠOLE PEVKA DREMELJ REKA NA SEVEROZAHODU RUSIJE GIUSEPPE UNGA-RETTI ZASUK (STAR.) IZUMITELJ LADIJSKEGA VIJAKA (JOSEF) OTOČJE MED KAM-ČATKO IN ALJASKO DAVČNI USLUŽBENEC Nagrajenka iz Troble št. 4 je Karolina Vajdec. Nagrado bo prejela po pošti. ČESTITAMO! Rešitev samo nagradnega gesla z vašim polnim naslovom pošljite na naslov uredništva Troble, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče ali ga oddajte v tajništvu občine. Rešitve sprejemamo do datuma uredniškega sestanka, 23. oktobra 2019. Izžrebanec nagradnega gesla bo prejel nagradni paket Mesarije Slavček in bo objavljen v Trobli št. 6. Nagradni bon bo izžrebanec prejel po navadni pošti. 60 OBČINSKI PRAZNIK TROBLA l MEDICINSKA HIPNOZA Suzana Makoter Pirc Zgodovina hipnoze Hipnoza je človeški fenomen, ki je star toliko kot človek. Uporabljali so jo že v Egiptu pred 3000 leti, v grških preročiščih, perzijski magi, hindujski fakirji in indijski jogiji. V 1. svetovni vojni so zaradi pomanjkanja etra hipnozo uporabljali kot protibolečinsko metodo. Leta 1955 je British Medical Association priznala hipnozo kot medicinsko vedo. Leta 1958 so enako storili še v American Medical Association. Leta 1979 je bila v Sloveniji ustanovljena pri Slovenskem zdravniškem društvu Sekcija za klinično in eksperimentalno hipnozo. Znani uporabniki hipnoze: J. Wolfgang von Goethe, Federic Chopin, Thomas Edison, Nikola Tesla, Albert Einstein, Winston Churchill, Jackie Kennedy, Kevin Costner, Sara Isakovic. Kako deluje hipnoza? Hipnoza je naravno in prijetno stanje človeškega uma, sproščeno stanje spremenjene zavesti, usmerjene pozornosti in koncentracije ter zmanjšanega zunanjega zavedanja. To stanje, imenujemo ga trans, spontano izkušamo vsak dan, ko smo na primer zatopljeni v film ali dobro knjigo, ko se vozimo po znani poti in na koncu poti ne vemo več, kako smo prispeli na cilj, ko sanjarimo ali ko nas vonj in melodija poneseta v času nazaj do podoživljanja dogodka, ki je shranjen v našem spominu. Študije možganskih valov so dokazale, da so posnetki možganskih valov v hipnozi bolj podobni tistim v budnem stanju. V hipnotičnem stanju se aktivirajo predeli možganske skorje, tako da pride do sinhronizacije delo- vanja med levo in desno polovico možganov. Spremeni se stanje alfa valov ter pretok krvi v možganih. Pri vpeljavi v hipnotično stanje pride do osredotočanja zavesti in s tem spremembe stanja pozornosti. V hipnozi se človek psihično in fizično sprosti veliko bolj globoko kot v budnem stanju. V tem stanju še vedo slišimo in naše fizične sposobnosti niso okrnjene. Podzavestni del mišljenja nadaljuje s poslušanjem in sliši vse, kar mora slišati, ter se odziva na vse dražljaje iz okolice. V podzavestnem umu bivajo naša domišljija, čustva, spomini, avtomatski telesni odzivi in naša najgloblja prepričanja o sebi. Podzavestni um je naš mogočen zaveznik. S svojim neomejenim potencialom, ustvarjalnostjo, modrostjo, znanjem in močjo nam lahko pomaga doseči tako rekoč vse, kar si želimo. Nadzoruje sisteme v našem telesu, kot so bitje srca, prebava, sproščanje hormonov, presnova in podobno. V podzavestnem umu bivajo naša domišljija, čustva, spomini, naši avtomatski telesni odzivi in naša najgloblja prepričanja o sebi. Ima pomembno vlogo pri naših odločitvah, shranjuje vse informacije iz naše preteklosti in pripomore k našim občutkom, čustvom, mislim in odločitvam, ki slonijo na izkušnjah in informacijah. Ti globoko zakoreninjeni vzorci in prepričanja oblikujejo naša življenja. Ko si želimo dolgoročnih in pozitivnih sprememb v življenju, moramo spremeniti prav te nezavedne vzorce. S pomočjo hipnoterapije lahko dostopamo do podzavestnega uma in izkoristimo njegove potenciale za doseganje sprememb, ki si jih želimo. Kaj je hipnoterapija? V procesu hipnoterapije (terapije pod hipnozo) lahko prek prijetnega in naravnega fenomena, imenovanega trans, dosežemo pozitivne in želene spremembe ter dolgoročno izboljšamo kakovost življenja v smislu dobrega počutja uma in telesa. Je proces komunikacije s posameznikovim podzavestnim umom. Med hipnozo sta naše telo in zavestni um v sproščenem naravnem stanju, medtem ko podzavestni um ostaja buden in dojemljiv za sugestije. Uporabljamo jo pri: • zmanjševanju in odstranjevanju bolečine npr. pri porodu, v zobozdravstvu, pri opeklinah, pri akutnih in kroničnih obolenjih, pri bolnikih z rakom, pri operacijah, fantomskih bolečinah in podobnem; • zdravljenju depresije; • zdravljenju tesnobe, paničnih motenj, zar-devanja, pretiranega potenja; • zdravljenju fobij, obsesij; • nespečnosti; • večanju samospoštovanja, samozavesti; • odpravljanju treme pred nastopi, izpiti; • večanju učinkovitosti in motivacije za delo, učenje, treninge v športu; • zdravljenju psihosomatskih bolezni kot so npr. astma, aritmije, bolezni ščitnice, boleznih želodca, boleznih kože; • zdravljenju zasvojenosti, kot so kajenje, debelost, anoreksija, bulimija, ortoreksija (pretirana skrb za zdravo prehrano), alkoholizem; • zdravljenju govornih motenj: jecljanje, motnje govora po poškodbah in krvavitvah v možganih (afazije), govorni tiki; • pripravi na operativni poseg; • starostni regresiji, tj. podoživljanje dogodkov iz preteklosti, ki so razlog za težave v sedanjosti; • starostni progresiji, tj. terapevtskem delu, usmerjenim v prihodnost; • zdravljenju močenja postelje; • zdravljenju pogostih glavobolov in napadov migren; • obujanju spominjanja na pretekle dogodke v vsakdanjem življenju, (ko na primer pozabiš, kam si dal kako stvar); • v forenziki, kot je npr. spominjanje določenih podrobnosti v dogajanju, opisu predmeta (št. reg. tablice, oblika in posebnosti avta idr.). Miti in zgrešena mnenja • Hipnotično stanje je enako kot spanje. Ne drži. Beseda hipnoza izvira iz starogrške besede hypnos, ki pomeni spanje. Z raziskavami so dokazali, da je hipnotično stanje bolj podobno budnemu stanju kot spanju. • V hipnotičnem stanju izgubimo samo-nadzor in zavestno mišljenje. Ne drži. • Dobro se da hipnotizirati ljudi, ki imajo šibko voljo. Ne drži. Do določene stopnje se da hipnotizirati vsako osebo, ki je pripravljena sodelovati. Lažje je hipnotizirati inteligentne ljudi. • Ljudi je mogoče hipnotizirati tudi proti njihovi volji. Ne drži. • Hipnoterapevt ima popolno moč nad posameznikom. Ne drži. • Ljudje v hipnozi priznajo vse skrivnosti. Ne drži. Kdo lahko izvaja medicinsko hipnozo? Medicinsko hipnozo lahko izvajajo le strokovno izobražene osebe: zdravnik, zobozdravnik in psiholog. Potrebnega je veliko znanja za postavitev prave diagnoze ter zdravljenja v hipnotičnem stanju. Zdravimo lahko že otroke od petega leta starosti dalje. Pri otrocih poteka hipnoza malo drugače kot pri odraslih. Otroci so zelo dovzetni za hipnozo, saj imajo zelo razvito domišljijo in nimajo predsodkov. Najpogostejše težave pri otrocih so: močenje postelje, jecljanje, sesanje palca in učne težave. Medicinske hipnoze ne smemo uporabiti pri ljudeh s psihozo, močno depresijo in samomorilnih nagnjenih. IZBIRA TOPLOTNE ČRPALKE V PETIH KORAKIH Robert Žibrik Toplotne črpalke so trend in danes najpogostejša odločitev ob prenovi ali novogradnji ogrevalnega sistema. Pomisleki glede zmogljivosti ogrevanja so le še spomin iz preteklosti. Strahu pred nepoznano tehnologijo ni več. Vse več uporabnikov, ko se odločijo za menjavo kurilne naprave, pričakuje udobje in se ne želi več vsakodnevno ukvarjati s pečmi na trda goriva. Vedno bolj se tudi zavedamo vpliva onesnaženega zraka na naše zdravje in dobro počutje. Lepo je vdihniti čist, svež zrak ob mrzlih zimskih jutrih, ko se odpravljamo od doma. Smo k temu prispevali tudi sami ali pa smo zakurili svojo štadlerco in zadimili sosede? Ob hitrih globalnih klimatskih spremembah se tudi vse bolj zavedamo odgovornosti do prihodnjih rodov. Kakšen svet jim bomo zapustili? Subvencija Eko sklada Odkar lahko pri Eko skladu ob nakupu toplotne črpalke dobimo kredit in/ali subvencijo v višini kar 2.500 evrov., so toplotne črpalke cenovno povsem konkurenčne drugim ogrevalnim napravam, stroški ogrevanja z njimi pa so že tako med najnižjimi. V primerjavi s kurilnim oljem ali z utekočinjenim naftnim plinom so nižji kar za trikrat. Z novim razpisom je Eko sklad bistveno poenostavil postopek pridobitve subvencije. Kakšna bo moja nova toplotna črpalka? Marsikdo je že sprejel odločitev, da bo imel toplotno črpalko, a so ga pred nakupom ustavile številne dileme: Katero naj izberem? Zrak-voda ali voda-voda? Naj bo klasična evropska v kompaktni zunanji izvedbi z velikim zalogovnikom v kurilnici ali sodobna japonska v ločeni izvedbi z notranjo in zunanjo enoto? Ali se splača investirati v sončni kolektor na strehi? Kaj pa stara peč, naj jo odstranim ali obdržim za bivalentno ogrevanje s toplotno črpalko? Pred nakupom si vsekakor priskrbite več ponudb različnih izvajalcev in jih povprašajte za nasvet. Tudi če bodo njihovi napotki različni, boste z njimi lažje razrešili večino dilem. Predvsem upoštevajte, da mora toplotna črpalka tudi pri zelo nizkih zunanjih temperaturah (-15°C) imeti še dovolj moči za ogrevanje hiše. Če živite v strnjenem naselju, naj bo zunanja enota čim tišja. Primerjava najboljših ponudnikov V mesecu oktobru pripravljamo brezplačni izobraževalni seminar na temo Izbira toplotne črpalke v petih korakih. Udeležba je brezplačna, obvezna pa je prijava na GSM 041/ 692 410 do petka, 27. 9. 2019. O lokaciji (Velike Lašče ali v bližini) in terminu predavanja boste prijavljeni obveščeni, ko bo znano število prijav. Vabljeni! 62 STRANKE TROBLA hi icroera Microera JožeŠilc s.p. Hrovača 14A (trgovski center SPAR Ribnica) 1310 Ribni6a C 01 8373 116 B0051 358 762 ^ info@microera.si www.microera.si UGODNI NAROČNIŠKI PAKETI TER AKCIJSKI MOBITELI NA OBROKE! Ugodni fiksni paketi NEO in mobiln° paketi NAJ DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30 h - 12 h ter 14 h - 18 h SOB 8.30 h - 11.30 h E« Stownsfci dio^siu jam sklad £UBVENC1J£ SVEDSKE TOPLOTNE ČRPALKE ONIBE P1 TOPLOTNA ČRPALKA NIBE F2120 • najvišji letni COP med vsemi konkurenčnimi črpalkami — SCOP > 5 • segrevanje vode v sistemu do 65 °C • delovanje do -25 °C zunanje temperature www.knut.si | 080/71-72 MALI OGLASI Male oglase sprejemamo po elektronski pošti: trobla@velike-lasce.si. Tekst lahko oddate tudi v tajništvu Občine Velike Lašče. Cena znaša 8 EUR + DDV. TROBLA OGLASI 63 # www.maksi-servis.si 070 718 718 SERVIS Vaša varnost - naša prioriteta PROTIVLOMNA VRATA OKNA ALU VRATA PVC VRATA NOTRANJA VRATA Toplotna & zvočna izolacija Z VIZITKO 1 U < LU PETER HREN. S.P. GRADEZ14,1311 TURJAK GSM: 031/356 668 TEL:01/7881 366 - Brušenje stekla - Fazetiranje stekla in ogledal - Peskanje stekla - [zdelava izolacijskega termopan stekla - Kaljeno steklo - Tus kabine (po meri, s tesnili) - Ogledala - Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) - Montaža vsega navedenega - Ostale steklarske storitve 64 OGLASI TROBLA ZAČASNI ZBIRNI CENTER NA TURJAKU JE ODPRT VSAKO SOBOTO MED 8. IN 12. URO Oddaja odpadkov v zbirnem centru je za občane brezplačna, sprejemajo pa: kosovne odpadke, pohištveni les, zeleni odrez, biološke odpadke, plastično embalažo, kovine in kovinsko embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo, nevarne odpadke iz gospodinjstva, kartonsko embalažo, avtomobilske gume, stiropor, ravno steklo in ovojno folijo iz kmetijske dejavnosti. TROBLA OGLASI 65 ■ Ti E" f i M M MI Ti ■ I baWI IMWI ■ URESNIČI IDEJE CENEJE! MEGADOM JE VAŠA TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM, METALURGIJO, INŠTALACIJAMI IN KOPALNICAMI, ORODJEM, VIJAKI IN OKOVJEM, BARVAMI IN LAKI, BELO TEHNIKO IN MALIMI GOSPODINJSKIMI APARATI, ZABAVNO ELEKTRONIKO, POHIŠTVOM lesni^ TER VSEM ZA DOM, VRT IN KMETIJSTVO. STREŠNIKI GOLOB barva cementno siv STREHE BRAMAC ; CREATON KLASIK NATURA j RAPIDO barva rdeča engoba barva Merite 1 449 €/m2 498 €/m* 846 C/m2 VSE ZA OGREVANJE * ' * i ti j KOTLI • PEČI • KAMINI • STENSKI GRELCI • ELEKTRIČNI RADIATORJI j HALOGENSKI GORILNIKI • INSTALACIJSKI MATERIAL • PELETI • DRVA j : BRIKETI • PREMOG • TRSKE • KOCKE ZA PODŽIG... i STENSKA IN TALNA KERAMIKA PROMO SET TECEBASE set vsebuje: -WC KOTLIČEK ZA SUHOMONTAŽO s tipko 9400000 TECEbase - VISEČO WCŠKOUKONEO H8235700000003 Fayans - WC DESKO Perla soft dose 856 BRTVA-PLAST 17900 r, PRENOSNI RAČUNALNIK MANTAMLA141 LiteBook 14.1" (diagonala 35,8 cm), Full HD, 2GB, 32GB SSD, WiFi, Windows 10, srebrn ali bel 15997 € SESALNIK AQUAFILTER 2000 DYNAM za suho-mokro sesanje, omogoča šamponiranje talnih oblog in oblazinjenega pohištva, max moč 1450 W, shranjevanje kabla, cevi in pribora na aparatu, aluminijasti cevi, pralni filter Z MEGA KARTICO ŽE ZA 25581 € -10 % popust+2 % vrednostni bon + do - 3 % ob zaključku polletnega bonitetnega obdobja 29901 Akcija velja do 30.9.2019 oz. do odprodaje zalog. Popusti se obračunajo na blagajni. Cene so v EUR z DDV. Slike so simbolične. Pridržujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo. MEGADOM RIBNICA - OB ŽELEZNICI 4,1310 RIBNICA - tel: 01/8351 640 flN|M|J MEGADOM PODSKRAJNIK • PODSKRAJNIK102,1380 CERKNICA • tel: 01/705 0705 ' ODPRTO: pon.-pet. 7:00-19:00,sob. 7:00-13:00 • [] •www.megadom.si Minilo je kako leto, odkar sem prosil, naj »dobri ljudje« pustijo moje mrtve starše in ostale, ki so pokopani v mojem grobu, v miru počivat. Kdorkoli je ta ničvrednež, naj ne krade rož, ki rastejo, ter ikeban in cvetja v vazi. Še bolj nedoumljivo je, da vzame rože iz vaze in jih položi za spomenik. Pišem tudi zato, da smo seznanjeni, kakšne občane imamo v naši občini. Upam in tudi želim mu, da mu bo povrnjeno, saj pregovor pravi Božji mlini meljejo počasi, ampak zmeljejo. Jože Zajc, Knej Dar Ko vse se umiri, čas k počitku hiti. Primem drobno pisalo, rado bi med vrsticami plesalo. Pomislim na verz, stih, umski prepih mnogih življenj, polnih idej. Ljudje, preveč smo zaspani. Poslušajte pesem narave. Veter, regljanje žab, čebel orkester, žvrgolenje ptic. Človek, poslušaj ta svet, enostavno je biti poet. J. Novak < CS1 H O Ph Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, draga mama, bo večno ostal... -zahvala V 82. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, sestra, tašča, teta, stara mama in prababica LJUDIMILA (MILKA) PRIJATELJ (14. 9. 1937-27. 8. 2019) iz Velikih Lašč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste se od pokojne poslovili, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in mašne darove. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za pogrebni obred in gospodu Marku Zakrajšku za opravljene pogrebne storitve ter pevcem za zapete pesmi. Žalujoči: vsi njeni. H Tih in prazen je zdaj dom, ko te več ni, vendar v naših mislih vsak dan si. -zahvala- Ob izgubi naše mame, babice in prababice JOŽEFE ZAKRAJŠEK (27. 7. 1931-22. 6. 2019) Mački 4 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje ter darovali sveče in cvetje. Iskrena hvala tudi dr. Milenki Starc ter patronažnima sestrama Martini in Petri. Zahvala gre tudi pevcem iz Šentjurja, gospodu župniku Dobrovoljcu ter pogrebni službi Zakrajšek. Vsi njeni -zahvala- V 85. letu se je od nas poslovil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek JANEZ KLANČAR (1934-2019) iz Mohorij Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega ter darovali cvetje, sveče in svete maše. Najlepša hvala zdravnici Milenki Starc Vidrih, medicinski sestri Mileni in patronažni sestri Martini za vso skrb in pomoč v času njegove bolezni. Hvala tudi zdravniku Joštu Paučiču in osebju oddelka A, Klinike ORL - UKC Ljubljana za strokoven in korekten odnos. Zahvala gospodu župniku Antonu Dobrovoljcu in gospodu župniku Dragu Šenčurju za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala gospodu Marku Zakrajšku in pogrebni službi Zakrajšek. Hvala gospodu Dominiku Krtu in Kvartetu Krt ter gospodu Franciju Arhu in skupini trobil. Žalujoči vsi njegovi Zapel je zvon, tebi v slovo... Poln bolečin, ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina . -zahvala- V 85. letu nas je zapustil JOŽE BAVDEK (18. 2. 1934-16. 7. 2019) s Kukmake Ob izgubi moža, očeta, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sovaščanom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove. Hvala vnukinji Tini za lep žalni govor in pogrebni službi Zakrajšek. Zahvala tudi pevcem in trobentaču, ki so našega ata pospremili na zadnji poti. Žalujoči: Vsi njegovi Skrbi, delo in trpljenje tvoje so bile življenje. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. -zahvala- V 87. letu starosti je od nas odšel dragi mož, oče in dedek JOŽE KOVAČIČ (29. 4. 1933-13. 8. 2019) iz Uzmanov Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, tolažbo, za lepe besede, cvetje in za darovane maše. Iz srca se posebej zahvaljujemo gasilcem PGD Rob in PGD Velike Lašče ter zdravstvenemu osebju nujne medicinske pomoči Ribnica in Ljubljana, ki so se množično odzvali na klic na pomoč ter nesebično žrtvovali svoj čas in mu strokovno in požrtvovalno pomagali med nami ostati nekaj dodatnih dni. Hvala g. župniku Antonu Dobrovoljcu za lep mašni obred, zahvala pogrebnemu zavodu Zakrajšek za vso pomoč in za organizacijo, povezano s pogrebnimi storitvami. Hvala vsem, ki ste se od našega ata prišli poslovit in ste ga z nami pospremili na zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi koledar prireditev SEPTEMBER / OKTOBER 2019 SOBOTA, 28. SEPTEMBER, OB 15. uri Trubarjeva domačija, Rašica PODELITEV ROŽANČEVE NAGRADE (Društvo Marjana Rožanca) DEKD 2019: UMETNOST IN RAZVEDRILO ČETRTEK, 26. SEPTEMBER Levstikov dom, Velike Lašče 4. LEVSTIKOV VEČER: UMETNOST IN RAZVEDRILO V LEVSTIKOVEM ČASU Ob 18. uri: Knjižnica Frana Levstika PROGRAM ZA OTROKE: IGRAJMO IGRE NAŠIH BABIC Ob 19. uri UMETNOST IN RAZVEDRILO V LEVSTIKOVEM ČASU GOSTA IGOR CVETKO IN SLAVA PETRIČ (MKL, Knjižnica Frana Levstika in Občina Velike Lašče) SOBOTA, 21. SEPTEMBER, ob 16. uri Lojzov teater, Krvava Peč SLOVO OD POLETJA - KONCERT AVTORSKE GLASBE PETER POCK Z GOSTOMA TOMAŽEM JURANČIČEM IN PRIMOŽEM KRISTANOM (Moj repro, d.o.o.) SOBOTA, 21. SEPTEMBER, ob 16. uri Velike Lašče SPREHOD ZA SPOMIN OB DNEVU DEMENCE (DU Velike Lašče) SOBOTA, 21. SEPTEMBER, ob 18. uri Dom krajanov, Turjak TRIJE OBLAČKI - PREDSTAVA ZA OTROKE IN ODRASLE (Umetniško uprizarjanje, Nadia Džamastagič, s.p.) PETEK, 4. OKTOBRA, ob 19. uri Trubarjeva domačija, Rašica SLIKAR NA VELIKOLAŠKI KULTURNI POTI ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE ZLATKA BEŠKERJA (Občina Velike Lašče -Trubarjeva domačija) ČETRTEK, 10. OKTOBRA, ob 19. uri Trubarjeva domačija, Rašica MIHAEL GLAVAN: JANŽ ZNOJILŠEK (Občina Velike Lašče -Trubarjeva domačija) SOBOTA, 12. OKTOBER Turjak LOKOSTRELSKA TEKMA: TEKMA ZA SLOVENSKI AH POKAL (LK Turjak) NEDELJA, 6. OKTOBER, ob 9. uri Turjak - Veliki Osolnik - Prazniki - Turjak KOSTANJEV POHOD (TD Turjak) PONEDELJEK, 7. OKTOBER, ob 18. uri Knjižnica Frana Levstika, Velike Lašče URA PRAVLJIC - PRIPOVEDUJE SLAVA PETRIČ (MKL, Knjižnica Frana Levstika) PETEK, 11. OKTOBER , ob 19. uri Levstikov dom, Velike Lašče 1. ABONMAJSKA PREDSTAVA: PROFESOR KUZMAN MLAJŠI v izvedbi SiTiteatra (Občina Velike Lašče) PONEDELJEK, 14. OKTOBER, ob 18. uri Knjižnica Frana Levstika, Velike Lašče USTVARJALNA DELAVNICA - EKO VREČKE (MKL, Knjižnica Frana Levstika) SOBOTA, 12. OKTOBER Gostilna pri Škrabcu, Rob DAN STAREJŠIH (DU Velike Lašče) ČETRTEK, 31. OKTOBER, OB 19. uri Trubarjeva domačija, Rašica PRIREDITEV OB DNEVU REFORMACIJE (Občina Velike Lašče - Trubarjeva domačija) SOBOTA, 19. OKTOBER, ob 20.uri Levstikov dom, Velike Lašče GLEDALIŠKA PREDSTAVA ŠTUDENTSKI DNEVI (PEF Teater) PETEK, 25. OKTOBER Turjak ob 13. uri, Rob ob 14. uri in Velike Lašče ob 15. uri KOMEMORACIJE (Zarja spominov Velike Lašče) PONEDELJEK, 28. OKTOBER, ob 18. uri Dom krajanov, Turjak OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE LIKOVNE SEKCIJE DRUŠTVA (KUD Marij Kogoj Turjak) SOBOTA, 5. OKTOBER, ob 9. uri Parkirišče pred ZTC, Velike Lašče BUČNO-MARMELADNI DAN (DPŽ Velike Lašče) ČETRTEK, 17. OKTOBER, ob 19. uri Knjižnica Frana Levstika, Velike Lašče POTOPISNO PREDAVANJE - GRUZIJA (MKL, Knjižnica Frana Levstika) Ji Organizatorji si pridržujejo pravico do sprememb.