LETO V. * 1904 * ŠT. 4
	
novoteks glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto	•
1964 Letnik V. Št. 4 (43) April Izdaja: delavski svet Ureja: uredniški odbor Odgovorni urednik: Samo Medic	
Naslov uredništva: Novoteks, Novo^mesto Foersterje va 10 telefon 21-030	VSEBINA:
Zunanja oprema: Bojan Brovet Tisk naslovne strani In vezava Valvasorjeva tiskarna In knjigoveznica Vldem-Krško	—	Naš prvi maj —	Iz zasedanj sotnoupravnih organov —	Izobraževanje —	Sto let Rdečega križa nfVl —	Nesreče pri delu, na poti na delo in z dela v V polovici aprila —	Bolezenski izostanki v mesecu marcu 1964 —	Stanje izplačanega in povrnjenega nadomestila bolezenskih izostankov za I. tromesečje 1964
	— Med hrvaškimi partizani
Naklada:	— Naša kronika
870 Izvodov	—	Učenje tujih jezikov —	Izlet v Novigrad
NAŠ PRVI MAJ
Vsa naša’domovina bo letos devetnajstih praznovala v svobodi 1. maj - praznik dela. Po vseh krajih naše domovine bo to dan praznovanja in veselja. Naše misli bodo posegle nazaj v prve dni osvoboditve, ko je bila naša domovina razrušena, požgana in opustošena, spominjali se bomo naših prvih mladinskih delovnih brigad, ki so prve začele obnavljati našo domovino, spomnili se bomo uspeha, ko je naš.delovni človek zgradil doma prvi motor. Prvi maj je praznik našega lela in naših uspehov. In kako ogromen napredek je bil storjen v teh povojnih leiih. Delovne roke naših delavcev in um naše delovne inteligence so naredili iz prej zaostale države razvito industrijsko državo. Sadove te preobrazbe pa uživajo rasi delovni ljudje in zato je 1, maj praznik veselja in ponosa.
Povsod po svetu pa 1. maj še nima takega pomena kot pri nas. Mnogo je še držav, kjer 1. maja ne smejo praznovati svobodno in javno. Tam še vedno vladajo take razmere, kot so bile pri nas pred letom 1941? ko so naši očetje praznovali 1* maj skrivaj. Praznovanje 1. maja je bilo v kraljevini Jugoslaviji prepovedano, toda delavski razred^ga ni nikdar pozabil praznovati. Delavci so prirejali krajše izlete v bližnje kraje in tam s petjem in nagovori ter zdravicami proslavljali svoj praznik. Komunistična partija pa je za ta praznik natisnila v svojih ilegalnih tiskarnah razglase in komunisti So jih raztrosili po vseh mestih, trgih in vaseh nase domovi— ne5 čeprav so žandarji stražili ulice že več dni pred prvim ^ajem. Tako je delavski, razred v stari Jugoslaviji praznoval 3v°j praznik.
Podobne razmere vladajo marsikje še dandanes. Toda vsi ukrepi in prepovedi ne morejo delovnemu razredu vzeti njegovega praznika. In ko izkoriščevalski razred vidi, da -se ■Pnvi maj proslavlja, trepeta pred močjo delavskega razreda. Delavci, čeprav ne smejo praznovati svojega praznika svobod-n°> se zavedajo, da bo tudi v njihovi deželi zaplapolala ndeča zastava in da bodo trinogi strti povsod, kjer tlačijo Delavski razred, Ta zavest in prepričanje je tako trdno, da ga ne more omajati še tako velik teror. Zgodovina nam doka-2uje utemeljenost takega, prepričanja.
Dobrih petinsedemdeset let je minilo, odkar se je zacel‘proslavijati prvi maj. V tem času si je delavski raz-ned priboril svoje pravice v več kot polovici Evrope in Azi-Ostali kontinenti pa so že tako prežeti z revolucionarnimi idejami, da ni več daleč dan, ko bo geslo "Proletarci vseh dežel, združite se! : povsod triumfiralo in bodo delov-111 ljudje povsod prevzeli oblast v svoje roke.

Naj, živi prvi maj!
IZ ZASEDANJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Na zadnjih sejah so sveti enot razpravljali predvsem o proizvodnji in problemih, ki so nastajali v zvezi s tem. Prav tako so določili dodatne dopuste za delavke, ki i~ majo majhne otroke, in za delaVce, ki delajo pod težjimi pogoji. Sveti enot so sestavili tudi prioritetne liste za prosilce stanovanj.
V	predilnici česane preje so ugotovili, da je bila proizvodnja za 3,7 % izpod plana. Situacija pa se je v mesecu marcu popravila. Vzrok za nedoseganje plana je v prevelikih izostankih med delovnim časom in težavah pri mešanih partijah sintetika-volna. Ugotovili so, da so 5. in 6. pasaža ter dut-lirka ozko grlo proizvodnje, zato so sklenili predlagati delavskemu svetu, da se 5. in 6. pasaža povečata za 2 glavi, dublirka pa za 8 vreten. Z dopolnitvijo teh strojev bi se proizvodnja povečala za približno 5 %. Večjo pozornost bodo posvetili tudi kontroli zaradi prepogostih lomov glavnikov.
Svet je poleg tega razpravljal o ugotovitvah delovne inšpekcije ter sklenil predlagati delavskemu svetu,da se uredi nov prostor za mehanično delavnico, upravnemu odboru Pa nabava novega brusilnega stroja.
V	tkalnici je bil plan proizvodnje presežen v I. tromesečju za preko 13 %. V primerjavi z zadnjim tromesečjem Preteklega leta, ko je bila zasedba v tkalnici enaka, je bil proizvodni uspeh za 3,2 # boljši.
Tudi proizvodnost na efektivno uro po< asi raste, V mesecu februarju je bila proizvodnost na efektivno uro doslej najvišja.
Kvaliteta izdelkov je v povprečju še dokaj dobra, "toda iz meseca v mesec precej niha. Največ napak nastaja za-jpadi pomešanega votka, zanašajev, debelih niti, grebena, ki blago seka, razpenjalcev, ki blago trgajo. V bodoče bo potreb-tem napakam posvečati več pozornosti ter jih zmanjšati,
*hr bo imelo vpliv tudi na povečanje osebnih dohodkov.
Tudi pri prihrankih na materialu, to je preji, bi Ke_stanje lahko precej izboljšalo. Največ odpadkov nastaja
dubliranju, križnem previjanju, navijanju votka in tkanju.
. i tkanju je treba posvetiti posebno pozornost pravilni goufco-_ tkanin. Po sedanjem stanju bomo v letošnjem letu imeli Približno 5.5oo do 6.000 kg odpadkov, ki pa bi se z večjo pazljivostjo pri delu lahko zmanjšali za približno 2.000 kg*, iz °esar bi lahko izdelali za približno 3o,000.000 din blaga.
Gvet enote je v razpravi o izrabi, rednih dopustov ®Prejel sklep, da se dopusti lahko izrabijo od 1. aprila do L°hca leta. Za pravilno razporeditev dopustov sta bili ime-
novani komisiji, ki bosta izdelali plan izrabe dopustov za tkalnico in predpripravo. V prihodnjem letu pa se bodo redni dopusti lahko izrabljali skozi vse leto, pričenši .že z januarjem.
Svet enote je tudi sklenil, da se tkalca Jožeta Murna prestavi na drugo delovno mesto, ker stalno dela pri tkanju večje napake in svojega odnosa ni popravil kljub opominom in pomoči inštruktorjev in vzdrževalca strojev.
Tudi v apreturi se proizvodnja zadovoljivo odvija, saj je bil plan I. tromesečja presežen za 15,4.6 %. Zaradi pomanjkanja delavcev je bilo opravljeno precej nadur, kar pa bo v bodoče odpadlo, ker so prišli v apreturo delavci iz .predilnice mikane preje. Čeprav je bil plan precej presežen, dobavlja tkalnica še vedno več surovega blaga, kot ga trenutno apretura lahko predela. To stanje se bo popravilo z vključitvijo nove delovne sile v apreturo. V izšivalnici večkrat puščajo napake, ki bi se dale odpraviti. Zaradi tega se zmanjšuje odstotek I. kvalitete.
Svet enote je predlagal upravnemu odboru ustanovitev novega delovnega mesta ppomožha administracija^, haloga delavke na tem delovnem mestu je pisanje obesnih listkov za izgotovljeno blago.
Iz podatkov o proizvodnji v predilnici mikane prelje je razvidno, da je bil plan v I, tromesečju presežen za 25,3 %.Ti rezultati so bili doseženi z maksimalnim prizadevanjem vseh zaposlenih.
Predilnica mikane preje je v aprilu prenehala z o-bratovanjem.Po sklepu delavskega sveta so vsi stroji iz predilnice že prodani in se demontirajo. Pogodbe za'nabavo novih strojev za predilnico sintetične preje so podpisane in bodo predvidoma dobavljeni do septembra letos. V delu so nacrti za preureditev stavbe, ki bo imela ravno streho in železne konstrukcije. V stavbi bodo montirane tudi klimatske naprave. Preureditvena dela bodo predvidoma končana do sep-bembra. Nato bodo pričeli montirati stroje, tako da bo nova .Proizvodnja stekla januarja prihodnjega leta.
Delavci iz predilnice mikane preje bodo začasno Razporejeni v česalnico, tkalnico in apreturo. Nekaj delavcev pa bo sodelovalo pri demontaži in kasneje pri montaži sbrojev. Ko bo stekla proizvodnja v novi predilnici, bo tam 2aposlenih okoli 2oo delavcev.
Zaradi premestitve na drugo delovno mesto bo treba Paziti, da ne bodo imeli premeščeni delavci nižje osebne dohodke, kot so jih imeli do sedaj. Vzdrževalce strojev ter Njihove pomočnike bo treba v tem času usposobiti za upravljanje z novimi stroji. Tudi nekaj delavk bo poslanih na Prakso v Metliko, kjer se bodo priučile dela na prstančevih sbrojih. Ker letos ne bo kolektivnega dopusta, bo izdelan Plan izrabe lednega dopusta.
Svc-t enote uprava - zunanji obrati predlaga delavskemu svetu ustanovitev novih naslednjih delovnih mest; vodja obračuna osebnih dohodkov, samostojni referent nabavnega oddelka, samostojni referent prodajnega oddelka in pomožni uslužbenec. Predlaga tudi popravilo ocene delovnega mesta “materialni knjigovodja- ter razhodovanje dotrajanih osnovnih sredstev, in to bojlerja za toplo vodo, razplinjalca ter nočnega brusilnega stroja. Obnovi pa naj se sklep za nabavo ročnega vrtalnega stroja ter Škarij za rezanje železa in pločevine .
Vsi sveti enot so razpravljali tudi o potrebi vskla-ditve pravilnika o delitvi Čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov ter predlagajo naj bi o spremembah razpravljal delavski svet podjetja.
Jože Udovič
IZOBRAŽEVANJE
V vseh tekstilnih tovarnah se je po vojni razvilo tekmovanje v količinskem doseganju plana proizvodnje. Pozabili pa so na asortiman in kvaliteto. Ko je količinska mrzlica niinila, so se v podjetjih pričeli boriti za kakovostnejšo proizvodnjo. Ta borba se je odražala predvsem v rekonstrukcijah in odpravljanju ozkih grl v proizvodnji. Moderni stroji so zamenjali stare ali pa so izpopolnili tehnološki postopek, Na tem področju smo tako temeljito tekmovali, da so naša podjetja s sodobno strojno opremo dosegla in celo presegla opremljenost zahodnoevropske tekstilne industrije, Zelo malo ali skoraj nič pozornosti smo posvečali strokovnemu usposabljanju in izobraževan h' našega proizvajalca in strokovnega kadra.
Leta 1957 so se v nekaterih gospodarskih organizacijah pričeli ustanavljati izobraževalni centri. To izobraže-Vanje pa le počasi prodira, ker nekateri vodilni uslužbenci v tekstilnih tovarnah še niso dojel:'., da je izobraževanje del organiziranih naporov za večjo produktivnost in boljšo kvaliteto.
Produktivnost in kvaliteta pa je zelo važna sedaj, k° se naše gospodarstvo orientira na mednarodno delitev dela, ko smo pričeli v večji meri izvažati svoje izdelke. Na tujih Iržiščih srečujemo hudo konkurenco industrijsko razvitejših čržav.
Da bi se lahko spustili v konkurenčno borbo z drugimi razvitejšimi državami, smo morali nekaj'ukreniti. Uvideli Sm°3 da ni samo stroj tisto, za kar moramo vlagati precejšnja sredstva, ampak tudi človek.

Zvezni vodilni upravni organi so nas z resolucijo o izobraževanju strokovnih kadrov opozorili na veliko važnost sistematičnega izobraževanja. Tako so že leta 1957 ustanovili v nekaterih tekstilnih podjetjih izobraževalne centre. Ta služba pa je le počasi prodrla v zavest nekaterih vodilnih oseb v podjetjih, ker niso doumeli, da je izobraževanje sestavni del organiziranih naporov za večjo proizvodnost oziroma boljše in s tem cenejše poslovanje.
Predno bomo opisali pot izobraževanja v našem podjetju, poglejmo, kakšna je bila ta razvojna pot v svetu in kako je nastal sistem strokovnega izobraževanja, kakor ga pojmujemo danes. S takim pregledom nam bo postalo bolj jasno, kakšno je naše strokovno izobraževanje danes, kakšno je področje dejavnosti strokovnega izobraževanja in kakšna je vsebina dela na tem področju. S tem ugotovimo pomen strokovnega izobraževanja za družbo kot celoto, posebno pa za gospodarsko organizacijo in njih člane kot neposredne koristnike rezultatov takega sistematičnega vnaprej planiranega in organiziranega izobraževanja.
Leta 1956 je Zvezni center za izobrazbo vodilnih kadrov s pomočjo ekspertov mednarodne organizacije dela pričel posredovati programe TWI sistema. S tem trenutkom so bili storjeni prvi koraki v izobraževanju strokovnih kadrov, in to za tiste potrebe, katerih šolski programi strokovnih šol takrat niso zajemali, če pa so jih že upoštevali, jih niso obravnavali tako, kot je to zahtevalo vsakodnevno delo.
Metoda poučevanja praktičnega dela je pri nas doživela mnogo sprememb, počasi se je prilagodila našim prilikam in potrebam. Izkušnje so pokazale, da je potrebno takšno a-daptiranje in da moramo to prilagojeno metodo vtkati v samo organizacijo podjetja, v celotni delovni proces. V temprime-ru pridejo do izraza vse prednosti te metode. La je temu tako, dokazujejo rezultati, ki so bili doseženi.
Kljub uspešnosti oziroma neuspešnosti METOLE POUČEVANJA PRAKTIČNEGA DELA, je bilo potrebno nadaljevati in graditi koncepcijo strokovnega izobraževanja. V tem času so bi-ia razčiščena predvsem tri vprašanja, ki so imela značilen Pomen za ves nadal jnji razvoj st”" kovnega izobraževanja posebno v Sloveniji:
d* Kakšna naj bo organizacija izobraževanja v podjetju? c• Kako izobraževati inštruktorje za praktično delo, katerih naloga je proučevati in kakšno znanje naj bi sprejemali? d* Kako organizirati kontrolo izobraževanja za praktičen in' teoretičen pouk?
Rezultati omenjenih treh vprašanj so pripomogli k Vastanku prvih organiziranih centrov za izobraževanje v podjetjih. Pri tem so izhajali iz enotnih načel in zato veljajo Za vsa podjetja.
V tem obdobju so bili nekateri mnenja, da takšno izobraževanje na delovnem mestu za našega delavca ni primerno. Našli pa so se tudi ljudje, ki so napadali metodo poučevanja praktičnega dela s trditvami, da ta metoda spreminja delavca v ozkega specialista, ki ni in ne bo postal dober upravijalec, da delavec postaja robot in podobno. Toda ozki specializaciji ni kriva metoda, kateri je vseeno, ali posreduje več oziroma manj znanja. Ozki specializaciji in hitremu tempu dela se je treba prilagoditi zaradi industrijske delitve dela, ki je danes nujno potrebna. Namen metode jc, da da novemu neizkušenemu delavcu znanje, ki ga potrebuje ne glede na to, ali je tega znanja več ali manj. Tako so ti nesporazumi še preden so bili razčiščeni povzročili veliko škodo in za nekaj časa celo zavrli razvoj izobraževanja. V tem obdobju se je pojavil še en pereč problem. Prvi centri za izo braževanje so nastajali iz potrebe, toda brez določene koncep cije o kadrovski službi. Vsepovsod so se porajali novi proble mi in postalo je jasno, da je v podjetjih kadrovska služba uujno potrebna. V tem času je bilo treba dokončno rešiti najbolj pereč problem: priznanje koncepcije strokovnega izobraževanja. To priznanje pa so najprej dala podjetja. V praksi so kontrolirali rezultate izobraževanja, ki so bili doseženi na delovnih mestih. Pri tem so ugotovili prihranek časa, kvaliteto dela, količino izdelkov,prihranek materiala in podobno Povsod so s pomočjo organiziranega in sistematičnega strokov-nega izobraževanja bili doseženi pozitivni rezultati. Odgovorne osebe so zato sprejele to koncepcijo, ki jo je potrdila tudi praksa. Pri tem je potrebno omeniti, da imajo sodelavci iz ljubljanskega zavoda za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu nedvomno mnogo zaslug, da je ta koncepcija nastala in bila dokončno z uredbo o centrih za strokovne izobraževanje tudi pravno potrjena.
Izid uredbe o centrih za izobraževanje je zelo raz-gibal nastajanje centrov za izobraževanje, ki niso nastajali samo v enem podjetju, temveč so se na osnovi te pravne podlage začeli formirati tudi za več podjetij skupaj in so mnogokrat bili organizirani izven podjetij, čeprav so delovali v Podjetju in za njegove potrebe. Brez dvoma je bil v tem prvem obdobju dosežen največji uspeh s sprejetjem resolucije 0 izobraževanju strokovnih kadrov. Izkazalo se je, da je Potrebno za sistematično izobraževanje strokovnih kadrov za ielovna mesta istočasno organizirati:
1* teoretsko raziskovanje izobraževanja strokovnih kadrov, kamor sodijo sodobne metode izobraževanja in pomožna sredstva, ki so pri tem nujno potrebna;
sistematsko izobraževanje osebja, ki naj vodi izobraževani proces v gospodarskih organizacijah.
Leta 1959 je zvezni izvršni svet sklenil mednarodno P°godbo na osnovi pomoči specialnega fonda Organizacije zdru-^enih narodov o formiranju osmih zveznih centrov za izobraže-Vanje inštruktorjev. Inštruktorji naj v gospodarskih organizacijah vzgajajo delavce za neposredno proizvodnjo po sodob-!b metodah posredovanja znanja. Med temi centri je tudi
center za izobraževanje inštruktorjev tekstilne stroke. Bivše združenj' tekstilne industrije Jugoslavije, ki je bilo pooblaščeno, da center ustanovi, je na seji upravnega odbora združenja dne 18.VI.1959 sklenilo, da bo sedež centra v Kranju.
27. X. 196o je bil zvezni center za inštruktorje tekstilne stroke registriran kot ustanova s samostojnim financiranjem.
Z\ ■ zni center za inštruktorje tekstilne stroke je ob pomoči mednarodnega urada za delo v Ženevi (ILO) usposobil višje instruktor je na tečaju v Beogradu in na specializaciji v 3vici, Angliji, Nizozemski in Zvezni republiki Nemčiji. Kasneje so se le-ti izpopolnjevali še v samem centru v Kranju ob pomoči inozemskega eksperta Mednarodnega urada za delo v Ženevi ing. NP Schweizerja in pod nadzorstvom eksperta vodili po en kurz za inštruktorje, programerje in analitike proizvodnje.
S pomočjo zveznega centra so tudi v naši tovarni leta 1961 pričeli z načrtnim izobraževanjem delavcev na delovnem mestu. Od takrat pa do danes smo izvedli nekoliko seminarjev in tečajev in posvečamo mnogo več pozornosti vsakemu novemu članu kolektiva. Vsi vemo, kako težko je človeku, ki pride v novo okolje med tuje ljudi, med tisoče nitk, katerih se ciu.rni prsti še niso privadili, v oddelek s stroji, na katerih se vse vrti, pomika in udarja. Tu posreduje center, ki varno pripelje novega človeka iz šolskih klopi ali polja in. ga spremeni v spretnega proizvajalca in preudarnega uprav-1jaloa.
Do danes so se zvrstili že mnogi uvajalni tečaji in dopolnilni seminarji. Vsak naslednji je bil boljši od pred hodnega. Iskali smo novih metod in prijemov, pripravili smo si.vrsto učil in pomagal, napisali smo mnoga skripta in v njih obdelali posamezne operacije. Žtudirali smo delovne operacije in posredovali najboljše po sodobnih metodah.
Obiskovalci tečajev in seminarjev polagajo izpit usposobljenosti "*a delovno mesto pred izpitno komisijo. Na lečajih in seminarjih smo dali proizvajalcu potrebno teorijo? izboljšali smo nekatere posege v njpgovem delu in dosegli, da delavec na delovnem mestu dosega večjo proizvodnjo in bqljšo kvaliteto izdelkov.
S tem, da je tečajnik dobil potrdilo o usposobljenosti, pa delo centra še ni končano. Center vodi vsakodnevni nadzor oziroma patronažno službo nad tečajniki. Tam, kjer vi-da ni dosežena zadovoljiva proizvodnja v količini in kvaliteti, posreduje center. Zato je spremljanje rezultatov in Patronažna služba zelo važen element v obsežnem delu izobraže valnega centra.
Danilo Kovačič
++	444
t+ 44444 +4	44 44
++	44 44
44	44 ++
++	44 44
+4	44444
44	+++
+++ 44444 44 ++ 44 ++ ++ ++ +4- +4-44444 +++
+
++
++
444
+++
+++
++
++
+
+
++
+++
4444
4444
44444
44444
444444
4-4-4-4-4-4 4-4-4-4-■44
4-4-4-4-4-4-	444
4-4-4-4-4-4-	4-4-4-
4-4-4-4-+	444
44444444444444 4444444444444 4444444t44444 444	444
444	444
44	444
4	44444
444444444444444444 444444444444444444 4444444444444444 444444444444 4444444444 . 444444
44	44444	444444
44	44444	444444
44	44	44
44	444	44
44	444	44
44	44	44
44444	44444	44
44444	44444	44
Rdeči križ je mednarodna humana organizacija, ki nudi pomoč v vojni in miru. V vojnem času pomaga in ščiti ranjene in obolele vojake, vojne ujetnike in civilno prebivalstvo, posebno še sirote in vdove. V času miru pa skrbi za higiensko vzgojo ljudi, posebno mladine, pomaga žrtvam elementarnih nesreč, internirancem in socialno šibkim državljanom. Posebno skrb pa posveča Rdeči križ otrokom.
Rdeči križ je osnoval Jean Henry Dunant (l828-191o). Pod vtisom grozot, ki jih je videl in doživel v italijansko-, avstrijski vojni, se je v svojem delu :;Un souvenir de Solferi-no leta 1862 zavzel za ustanovitev humane organizacije, ki naj bi med vojno skrbela za ranjene in obolele vojake. Ta njegova akcija je bila povod za sestavo odbora petorioe v Ženevi in pozneje za ustanovitev Rdečega križa.
9
Na povabilo tega odbora so se leta 1863 v Ženevi sestali predstavniki 16 držav in sprejeli načelni sklep za formiranje in ustanovitev prostovoljnih organizacij Rdečega križa po vsem svetu. Organizacija si je izbrala za svoj sim-bol rdeč križ na belem polju, Ta znak, ki pravzaprav predstavlja obrnjene barve švicarskega federalnega grba, so sprejele vse države kot simbol te mednarodno humane organizacije, edino Turčija in nekatere arabske države so sprejele za svoj simbol rdeči polmesec, Perzija pa rdeče sonce.
Leta 1864 je bila sprejeta Ženevska konvencija? ki predvideva, da se nudijo zdravniške usluge vsem ranjenim vojakom brez ozira na to, kateri vojski pripadajo, in da se stalno onesposobljeni vojaki vrnejo domov.
Od takrat pa do danes je minilo 100 let in prav je, da ob tem visokem jubileju spregovorimo nekoliko več o delu in nalogah .Rdečega križa. Rdeči križ je pri nas razvil široko dejavnost in aktiviral ljudske množice za hitrejšo rast zdravstvene kulture. To nalogo zlasti narekuje socialistična odgovornost človeka do človeka, kar je izraženo v Programu ZKJ kakor tudi v novi socialistični ustavi. Rdeči križ skrbi tudi za zdravstveno vzgojo na vasi. V gospodarskih organizacijah prireja za delovne kolektive najrazličnejše tečaje, kot n.pr.; tečaj za prvo pomoč, tečaj za nego kolnika itd. V delovnih kolektivih, kjer je zaposlenih mnogo žena, prireja predavanje o higieni žene, negi dojenčka, ^zgoji otrok itd. Rdeči križ se tudi bori proti tuberkulozi ir alkoholizmu ter organizira prostovoljne krvodajalske akcije.
V naši tovarni se dejavnost Rdečegr križa izraža v raznih akcijah za pomoč človeka človeku. Popolnoma so uspele zbiralne akcije za pomoč Alžiru in Skopju, kakor tudi krvodajalske akcije. Vsi se zavedamo, da ne moremo prepustiti zkiranje krvodajalcev samo odborom Rdečega križa, za to so odgovorne vse družbene organizacije. Tov. Rankovič je dejal, la je prostovoljno dajanje krvi za skupnost pomembna aktivnost, da zahteva združevanje naporov vseh množičnih in drugih organizacij.
Z naglim razvojem zdravstvene službe in s sodobnejšim načinom zdravljenja potrebuje zdravstvena služba iz leta v leto vse večje količine krvi. Zato pa je potrebno vedno večj*e število krvodajalcev. Velika poraba konservirane ^rvi in njenih produktov dokazuje, da je postala kri eden nepogrešljivih elementov v sodobnem zdravstvu. Kri in njeni Produkti se uporabi juj o pri preprečevanju najrazličnejših bolezni v vseh vejah medicine. Transfuzija je danes edino sredstvo, s katerim lahko človeku rešimo življenje, če krvavi, Nepogrešljiva je tudi pri operacijah. Brez transfuzije ne mo-remo rešiti hudo opečenega človeka- ali majhnega otroka, ki Se ga je lotila težka bolezen. Do danes kljub napredku sodob-ne znanosti še ni uspelo najti nadomestila za izgubljeno kri.
Izgubljena kri se lahko nadomesti samo z novo krvjo. Prvi poskusi transfuzije segajo v srednji ;vek. Vendar se je ta znanost začela razvijati šele tedaj, ko so odkrili krvne skupine in tehnični postopek pri jemanju in shranjevanju krvi. Uporabimo lahko vso kri, ki jo da krvodajalec ali pa samo njene posamezne dele. Danes porabimo preko 80 tako imenovane konservirane krvi. Kri, ki jo da človek, spravijo v steklenice in jo konservirajo. Kri se v steklenici ne strjuje, ker je v njej posebna tekočina, ki preprečuje strjevanje, Kri hranijo v posebnih pogojih pri temperaturi + 4 , in sicer v posebnih hladilnikih. Kri ne sme biti več kot pol ure izven hladilnika, zato je transport krvi do bolnišnice združen s težavami. Konservirana kri je uporabna le do tri tedne.
Če iz statističnih podatkov primerjamo porabo krvi v ljubljanskih bolnišnicah v letu 1952, ko je.bila transfuzija že razvita, z letom 1962, ugotovimo, da je poraba v desetih letih izredno narasla. V desetih letih je.postala.poraba krvi v kirurgiji petkrat, v porodništvu štirikrat in.v interni medicini dvakrat večja. Temu primerno narašča tudi. količina konservirane krvi. Leta 1952 so zavod.za transfuzijo krvi in transfuzijske postaje odvzele približno 4,5oo kg krvi, letos pa že 18.5oo kg'krvi. Ta primerjava.nam kaže, da potrebe po krvi rastejo iz leta v leto. Zavedati se moramo, da za zdravega človeka odvzem krvi ne predstavlja nobene ne~. varnosti. Darovana kri pa je neprecenljive vrednosti za bolnike, saj je ne moremo nadomestiti z nobenim drugim produktom, Vsak človek bi se moral zavedati, da dajanje krvi ni samo junaštvo, pač pa bi moralo biti dolžnost, saj se lahko zgodi, da jo bo jutri sam potreboval.
Tudi v našem delovnem kolektivu smo to nalogo.pravilno dojeli. Aktivisti Rdečega križa, predvsem pa mladina, vrše svojo propagandno dejavnost v ekonomskih enotah in zbirajo imena ljudi, ki so pripravljeni dati svojo kri, ki rešuje življenja.
V letošnjem letu, ko je minilo 100 let od sprejetja Ženevske konvencije, ki je končno uzakonila zamisel Ovicarja Henry Dunanta, očeta Rdečega križa, smo si zadali^nalogo,.. da do konca maja zberemo najmanj 100 krvodajalcev. V tej akciji smo tudi uspeli. Upamo, da bomo ob ustreznih^pogojih do kon-. °a leta to število podvojili. V zvezi z olajšavami, ki naj.bi -jih nildili krvodajalcem, smo že razpravljali v okviru sindikalne organizacije podjetja in z občinskim odborom Rdečega križa.
Letos so darovali kri naslednji člani našega kolektiva:
Predilnica mikane preje:	Janez Darbo, Janez Bolte, Martin
TOETičfAnaT^TTež, J oz i c a Blažič, Martin Krštinc, Janez Turk, Marta Uhan, Marija Vasič, Marjeta Radovan, Anica Kisovec in Anton Cesar.
Tkalnica: Alojz Kristan, Sandra Valenta, Marjeta Turk, Ana Prfolja, Prane Pangre, Joža Božič, Pepca Bevc, Vida Mikec, Slavko Kavšek, Ana Bartolj, Marija Miklavčič, Ana Ban, Jožefa Miš jak, Kok Miklič, Prane Kuplenik, Alojz Bevc, Štefka Junc, Vera Klobučar, Anica Plorjančič, Ivan Jakše, Angela Se-ničar, Rezka Žagar, Alojzija Rapuš, Stane Makse, Marija Butala, Marjeta Potočar, Jože Murn, Marija Pungerčar, Peter Kumer in Bojan Čeh.
Oplemenitilnica: Prane Zagorc, Viktor Avsec, Tončka Adamič, Mara Ponikvar', Marija Božič, Prane Jenko, Jožefa Jevšek, Stanka Saje, Vera Jarc, Rihard Resnik, Praga Kamenarič.
Zunanji obrati: Janez Kastelic, Viktor Avsec, Jože Udovč,
Prane Stine, Slavko Bogovič, Miha Udovč, Prane Hrovat, Gabriel Pust in Jože Rataj.
2j£nva\ l^nil° Kovačič (dvakrat), Vlado Janc, Marija Konda, Slavka Može, Stanko Vaupotič, Majda Smrekar, Samo Medic in Slavka Čeh.
Vsem darovalcem krvi in ljudem, ki so pokazali dobro ^oljo pomagati človeku v nesreči, iskrena hvala. Vse one, kamere nismo do danes uvrstili v listo darovalcev krvi, pa vabimo, da to svojo-človeško dolžnost čim prej izvršijo.
Ranilo Kovačič
NESREČE PRI PELU, NA POTI NA PELO IN Z PELA v prvi polovici aprila
3» aprila se je ponesrečila na poti z dela Vida Retelj, previ jalka votka.
Imenovana je šla zvečer iz službe domov s kolesom. Ko je hotela prečkati železniški prelaz v Bršljinu, je železniški čuvaj nenadoma zaprl zapornice. Imenovana je udarila s kolesom v zapornico, pri tem pa je padla ter .si lažje poškodovala roko in zadnji del telesa.
°* aprila se je ponesrečil na poti na delo Prane Štine, strojni ključavničar.	\
Imenovani je šel z Lubna (Uršna sela) peš na železniško postajo, da bi se peljal z vlakom v službo v Novo mesto. Med potjo pa mu je na od snega in dežja spolzki stezi spodrsnilo, da si je lažje poškodoval levo nogo v gležnju.
8. aprila se je ponesrečil pri delu Josip Dumešič, delavec v predilnici česane preje v Metliki.
Imenovani je pomagal razkladati s kamiona bale če-sanca. Pri nalaganju bal na ročni Voziček pa je težina bale pritisnila ročico vozička, katero je imenovani držal, do tal ter mu pri tem poškodovala prst na desni roki.
14. aprila se je ponesrečil pri delu Jože Rataj, šofer pri avto-moto sekciji.
Imenovani je popravljal osebni avto avto-moto sekcije :,Novoteks::. Ko je hotel z zaganjačem spraviti motor v pogon, je opazil, da se je motor vnel. Ker ni imel pri roki nobene priprave za gašenje, je začel gasiti požar kar z golimi rokami ter si pri tem opekel prste na obeh rokah.
Mirko Jakša
BOLEZENSKI' IZOSTANKI V MESECU MARCU 1964
Naslednja tabela prikazuje bolezenske izostanke v mesecu marcu 1964 v primerjavi z mesecem marcem 1963.
	Marec	1963				Marec 1964		
Oddelki	Štev. vseh boln. dni	% na del. dni	Štev. boln. dni brez porod. in nege druž.čl	°!o na delov dni •	Štev. . vseh boln. dni	‘fo na del. dni	Štev. boln. dni brez porod.	% na delov, dni
Uprava	84	4,54	79	4,27	153	7,00	127	5,81
likalnica	561	8,42	349	5,24	852	11,57	63o	8,56
Predil.	lo6	5,29	lo6	5,29	187	9,34	163	8,14
Apretura	211	8,11	159	6,11	253	8,92	2ol	7,o9
Zun.obr.	34	2,78	34	2,78	125	lo, oo	125	lo, 00
Metlika	23o	4, o7	191	3,36	452	8,23	3o4	5,54
Okupaj:	1226	6,14	918	4,59	2o22	9,57	155o	7,34
Iz tabele je razvidno, da se je stalež bolezenskih izostankov v mesecu marcu 1964 občutno dvignil, saj znese skup-n° brez porodniških dopustov 7,34 #>, kar je navišji procent v zadnjih letih, v primerjavi z mesecem marcem 1963 pa je stalež bolniških izostankov 'skoraj enkrat višji.
Največ bolezenskih izostankov je bilo tudi v mesecu marcu v zunanjih obratih (lo $>), sledi tkalnica (8,56 %'), predilnica mikane preje (8,14 %), apretura (7,o9 #>) . Najniz-ji stalež bolniških izostankov je bil v obratu Metlika s 5,54 %f. vendar pa se je stalež v tem obratu v primerjavi z mesecem februarjem dvignil za več kot trikrat.
Največ bolezenskih izostankov je bilo zaradi?
gripe	387	dni,
nege družinskega člana	312	dmi,
raznih ženskih bolezni	148	dni,
nesreč izven dela	144	dni,
bolezni živcev	71	dni,
revmatizma	57	dni
TBC	- 52	dni itd.
Mirko Jakša
STANJE IZPLAČANEGA IN POVRNJENEGA NADOMESTILA IZOSTANKOV ZA I. TROMESEČJE 1964
V prvem tromesečju letošnjega leta smo izplačali za bolezni in poškodbe 2,875.238 dinarjev, komunalni zavod za socialno zavarovanje pa nam je povrnil 1,969.388 dinarjev.
?o posameznih mesecih je stanje takole?
Obrat I.
Izplačano nadomestilo
Januar
Eebruar
Marec
774.454 635.676
1,050.378
Povrnjeno
5o3.822 501.967 533.717
Skupaj:	2,46o.7o8	l,539.5o6
Obrat II.
Izplačano
119.3o3
55.398
239.829
414.530
Povrnjeno
114.468
138.068
147.346
429.882
Iz tabele je razvidno, da smo izplačali za bolezni Največ v mesecu marcu, to pa zaradi gripe, ki je kljub cepljenju močno razsajala.
V	našem obratu smo presegli izplačilo za 921.2o2 dinarjev, v obratu II. pa je 15.352 viška. Skupni primanjkljaj je 9o5.85o din, kar je skoraj toliko kot v vsem lanskem letu,
V letu 1964 smo namreč presegli izplačilo za 927.ol7 din.
V	Metliki je stanje bolezenskih izostankov mnogo bolje. Mogoče zato, ker nimajo v neposredni bližini zdravnika kot pri nas. V mesecu aprilu so izgledi po sedanji evidenci nekoliko boljši.
Mimica Seničar
MED HRVAŠKIMI PARTIZANI
Okrog poldne smo prispeli v Bjele potoke. Tako se de imenovala velika jasa sredi obširnih, gozdov Plešivice.
Tam je bil G-lavni štab Hrvatske, orožarska delavnica, mizarska delavnica, tiskarna in bolnica. Vse to de bilo za tedande razmere zelo dobro opremldeno. Orožarska delavnica je'imela kar dve stružnici, tiskarna pa tiskarski strod znamke ;!TigelV * Vsi ti strodi so bili na električni pogon. Elektriko de proizvajal dinamo, ki ga de pogandal motor na lesno oglje. Tudi bolnica je bila dobro opremljena. Edini zdravnik v tej bolnici pa je bil Nemec in se je pisal Brank. V njej so bili sami težki ranjenci. Glavni štab je imel svojo oddajno in sprejemno radijsko postajo.
Po kratkem počitku smo si ogledali naselje, ki je bilo zgrajeno v gozdu ob robu jase. Novica, da smo prišli iz Žumberka, se je kmalu razvedela po naselju. Partizani, ki so prebivali v Bjelih potokih, so nas izpraševali, kako je v Zumberku in Sloveniji, kako smo tam prestali ofenzivo itd. Povedali so mi, da dela v orožarski delavnici neki Slovenec, v tiskarni pa neka tovarišica, ki je bila v slovenskem glavnem štabu. Kmalu sem se z njima tudi spoznal. Slovenec se je imenoval Ivan Razdrh in je bil doma nekje blizu Radeč pri Zibanem mostu. V partizanih je bil z ženo že od leta 1941. Pri sebi sta imela tudi kakih 6 let starega sina. Razdrh je bil Po poklicu kovač in je bil ob kapitulaciji stare Jugoslavije zaposlen pri podjetju Dukič nekje pri Bihaću. V prvih dneh vstaje hrvatskega naroda je zaradi pomankanja orožja in lopat izdeloval sulice, s katerimi so hrvatski partizani napadali ustaše in okupatorje.
V orožarski delavnici je delal tudi neki Primorec, ki so ga klicali "Tatekw. Imel je nad 5o let in je bil dober strokovnjak za puške. Vsi so ga imeli radi zaradi njegove dobrodušnosti in predanosti NOB. „Kljub zelo pomanjkljiv: prehrani je delal po 12 - 14 ur dnevno.
Kmalu so nas poklicali v glavni štab Hrvatske. Sprejel nas je komisar Vladimir Bakarić, ki je sedaj predsednik Sabora SR Hrvatske. Po kratkem razgovoru nam je rekel, da bomo nekaj dni ostali v Bjelib potokih, da si odpočijemo. Ko so: mu povedal, da sem bil v orožarski delavnici v Rogu, me je za eel pregovarjati, naj bi ostal v orožarski delavnici, ker zelo rabijo orožje. Pristal sem in tako sem ostal v Bjelih potokih.
Oba ustaška oficirja sta ee komisarju zdela sumi ji~ Va, zato so ju pridržali v glavnem štabu, Grge se je zelo ši-rokoustil, kako je pomagal partizanom in kot ustaški oficf s sabotažo onesposobil topove v Karlobagu. Kmalu pa se je nemaj zagovoril in pootal š® bolj sumljiv. Zato so ga postavili Pod stražo in zaprli. Tudi Drago je bil pod stražo, toda lahko
je delal v orožarski delavnici. Ocvirk pa je že po par dneh odšel v avtomobilsko enoto, ki je bila na novo formirana pri vasi Prkašič,
Orožarska delavnica je bila za tedanje razmere zelo dobro opremljena. Imela je tri oddelke, in sicer popravljal-nico orožja, pirotehnični oddelek in kovačnico. V popravljal-nici orožja sta bili dve stružnici in vrtalni stroj, vse na električni pogon. Tu so popravljali mitraljeze, puške in topove. Poleg tega pa so izdelovali razne predmete za potrebe vojske in civilnega prebivalstva. V pirotehnični delavnici so izdelovali ročne bombe sistema "Kragujevac-", protitankovske mine in mine za miniranje objektov. V kovačijo pa so izdelovali odkovke sa orožje ter okovja za tovorna sedla.
Že takoj drugi dan, ko sem bil v Bjelih potokih, se je^zgodila v pirotehnični delavnici nesreča. Pri preizkušanju točnih bomb je on ubit pirotehničar. Kot sem takoj po njegovi smrti izvedel, je bil to neki tovariš, ki je bil že leta 1941 v partizanih v Sloveniji. Bil je komandant bataljona, s partizanskim imenom :!Šiško:5.
Kmalu po tem dogodku sem bil premeščen v orožarsko delavnico v vas Vrelo pri Korenici, Ko sem se nekoč vrnil iz položaja, kjer sem popravil top, sem videl, da v' delavnici delajo mine za miniranje objektov. Ker so delali zelo neprevidno, sem jih opozoril, toda nihče me ni hotel poslušati.
4el sem k vodji delavnice, ki je imel pegavi tifus, toda ležal je v nezavesti. Ker me na ponovno opozorilo niso hoteli poslušati, sem odšel proti Korenici. Komaj sem prišel do prvih porušenih hiš, je zadonela močna eksplozija. Ko sem p' i-tekel nazaj k delavnici, se mi je nudil grozen prizor. Od delavnice je ostalo samo mlinsko kolo, ki je služilo za pogon stružnice. Okrog delavnice pa so ležala raztrgana trupla tovarišev. Nihče ni ostal živ. Po nasvetu komandanta mesta Ko-nenice sem odšel nazaj v glavni štab. Tam sem poročal, kako je prišlo do nesreče. Komisar je odredil, da ostanem v Bjelih potokih.
Tam sta bila še oba ustaša, Grga je bil zaprt, Drago Pa je pod stražo delal v delavnici. Čez par dni je Grga ponoči pobegnil. Uspelo mu je priti že skoro do Bihača, toda v RipaČkem klancu so ga ujeli in privedli nazaj. Medtem smo izvedeli, da sta bila oba poslana v partizane kot vohuna, Grga pa je imel poleg tega še nalogo, da likvidira naše vodilne djudi. Seveda sta oba prejela zasluženo kazen.
Kmalu je v Bjele potoke prišel Rafo, ki je bil na-i° poslan v avtomobilsko enoto. Z njim pa je prispel tudi tovariš Ivanetič, doma iz Bele krajine, ki pa je ostal v Bjelih potokih. Povedal mi je, da je v bolnico pri Korenici prispel ^udi Novomeščan dr. Marjan Morel. Dobil sem dovoljenje, da ga obiščem, toda še isti dan so Italijani bombandirali bolnico, Zato so jo premaknili neznano kam.
Dela smo imeli vedno-zelo veliko, saj so naše enote takoj po končani sovražni ofenzivi začele z napadi na sovražne postojanke. Padle so Vrhovine, Otočac, Brinje itd. Tu so zaplenili velike količine orožja in drugega vojaškega materiala, ki pa je bil čisto pokvarjen.
*
Nekega dne so začela nad Bjelimi potoki krožiti sovražna letala ter metati bombe in mitraljirati okolico. Ko se je to ponavljalo še naslednje dni, smo spoznali, da to ni naključje, temveč je vmes izdaja. Na vzpetine okrog jase smo postavili protiletalske mitraljeze ter tako zaščitili naselje, G-lavni štab pa se je preselil globlje’v gozdove.
Ko je nekoč prišel v 'delavnico Ocvirk, mi je povedal, da je bil bolar in da je bil poslan za 14 dni k nekim svojim znancem v bližino Ogulina. Od tam pa da je šel z vlakom v Zagreb. Ko smo se kasneje o tem razgovarjali, šmo”ugotovili, da letalski napadi na glavni štab sovpadajo s časom, ko je bil Ocvirk v Zagrebu. Takoj nam je postal sumljiv. Da bi ga^razkrinkali, je bil poslan kot kurir s wtajnimi dokumenti” v štab korpusa. Dokumenti so se mu zdeli tako važni, da je hotel z njimi pobegniti k sovražniku. Toda zanka je bila dobro pripravljena. Bil je ujet in prejel je zasluženo kazen.
Kmalu za tem nas je zopet prizadela težka nesreča. Tistikrat sem delal celo noč in kmalu potem, ko sem odšel v kovačnico, je v orožarski delavnici nastala eksplozija. Vrglo me je na tla in ko sem prišel k sebi sem stekel iz kovačnice, Mimo mene sta stekla tudi dva tovariša, ki sta se vsa krvava zgrudila. Brž sem jima skušal pomagati. Ko pa sem videl, da jima sam ne morem nič pomagati, sem hitro stekel po pomoč v bližnjo bolnico. Ko sem se vrnil, sem videl strašno razdejanje delavnici je eksplozija odnesla streho, okna in vrata pa je odtrgalo. V delavnici so se v strašnih bolečinah zvijali moji "tovariši, več pa jih je negibno ležalo. Ranjence smo hitro odnesli v bolnico, kjer so jih operirali. Med njimi je bil tudi Tatek, ki je imel prebiti obe nogi v gležnjih. Kasneje smo zvedeli, da je med prevozom v drugo bolnico umrl zaradi zastrupitve.
Eksplozija je zahtevala življenje osmih tovariše'1''. več pa jih je bilo težko ranjenih. Tudi delavnica je bila skoraj popolnoma porušena. Katastrofo je povzročil nek mlad Tovariš, ki je nestrokovno ravnal z minami, ki so bile zložene na delovni mizi.
Delavnico smo hitro popravili, toda že nekaj tedno" zatem je nesreča zopet zahtevala svojo žrtev. Zaradi neprevidnosti nekega tovariša je v težkem mitraljezu ostal naboj, Pri Pregledu mitraljeza se je le-ta sprožil, krogla pa je zadela tov. Ivanetiča v trebuh. Med prevozom v bolnico v Korenicc je nmrl.

Kmalu smo izvedeli, da je sovražnik pričel z močnimi koncentracijami svojih sil. Na vidiku je bila zopet sovražna ofenziva. Da ne bi izgubili dragocenega materiala, orodja in orožja, smo ga zakopali v !!zemunice:’. Važnejše predmete pa smo zabili v krste in jih !,pokopali:i na pokopališču, ki je bilo blizu naselja. Poskrili smo vse, kar je za nas predstavljalo kako vrednost. Iz skladišč je prišlo na dan na desetine starih pušk ^kubur”, ki so bile še iz turških Časov. Imele so dolge cevi in so se polnile spredaj. Kopita '!kubur:! so bila lepo okovana s srebrom. Te puške so uporabljali partizani v prvih dneh vstaje.
Toda ofenziva ni bila namenjena nam, temveč je sovražnik hotel uničiti glavni štab Jugoslavije, kar pa mu seveda zopet ni uspelo. Glavni štab in enote NOV so se v težkih borbah umaknile preko Neretve iz sovražnega obroča.
Življenje v Bjelih potokih je potekalo zopet normalno. Nekega dne v mesecu juniju smo zagledali tri oficirje v tujih uniformah.. Prišli so v spremstvu naših oficirjev v orožarsko delavnico. Bili so anglo-ameriški oficirji, ki so se s padali spustili na osvobojeno ozemlje. Kmalu za njimi jih je prišlo še več.
Neke noči nas je prebudil iz spanja strel stražarja. Kmalu je začelo pokati na vseh straneh. Napadli so nas četniki. Toda po kratki borbi so /se umaknili, ker so uvideli, da jim presenečenje ni uspelo. Zaradi tega smo postali bolj okretni. Na položaje okrog delavnic smo postavili težke mitraljeze :,St. Etienne"; Kmalu je sledil drug napad, seveda zopet ponoči. Tudi tega smo hitro odbili.
•
Zaradi četniških napadov se je bolnica preselila na drugo mesto. Tudi glavni štab Hrvatske se je premaknil v Švico pri Plitvicah. Tiskarna pa se je že prej preselila v drugi kraj. Tako je v Bjelih potokih ostala le orožarska delav-ftica. Toda tudi mi smo se kmalu preselili v vas Tonor pri Korenici.
Delavnico smo uredili v Trelikem gospodarskem poslopju vaškega bogataša, ki je bil pri ustaših, njegova družina pa je iz strahu pred partizani pobegnila v sovražno postojanko. Vaščani so bili silno revni. Najboljše njive so kile v posesti vaškega veljaka, ostali pa so se borili za košček kruha in prgišče koruzne moke na revni liški zemlji, y kiši vaškega veljaka je bil edini štedilnik daleč naokoli, vaščani so kuhali na ognjiščih, ki so bila običajno na sredini edinega prostora v hiši, ki je bil tlakovan s sphano ilovico.
Hitro smo si uredili delavnico in začeli s proizvodnjo. Električno energijo nam je dajal dinamo, katerega je Poganjala parna lokomotiva. Iz borbenih enot je prišlo precej strokovnjakov, tako da smo delo organizirali v dveh izmenah.
)
Poleg popravil vseh vrst orožja smo izdelovali tudi vžigalnike za težke mine, lahke minomete, merilne naprave za protiletalske mitraljeze itd. Veliko dela smo imeli z orožjem, katerega so nam pošiljali zavezniki. To orožje je bilo v glavnem pokvarjeno' ali pa so manjkali nekateri deli, katere smo seveda morali sami izdelati.'
V tej delavnici smo popravili med drugim tudi dva italjanska protitankovska topa kalibra 45 m/m, katera sem . kasneje tudi večkrat popravljal v orožarski delavnici v Starih Žagah v Sloveniji.
Ker smo v Ponoru delali le po 10 ur dnevno, ob ne-deljah^pa smo bili prosti, smo pričeli misliti tudi na kulturno .živi jenje. Poleg tečajev za nepismene, katere so obiskovali partizani in civilisti, smo organizirali tudi kulturne skupine. Imeli smo gledališko, pevsko in recitatorsko skupino ter godbo. Te skupine so vadile skoro vsak večer. Ob nedeljah pa smo v okoliških vaseh prirejali "mitinge”.
Na takem mitingu je komisar edinice zbranim vaščanom govoril o cilju naše borbe, o uspehih naše vojske ter stanju.na frontah. Spored 'so nadaljevali pevci, godci, recitatorji in igralci. Izvajali so v glavnem dela, ki so jih sesta sami. Po končanem sporedu se je pričelo ljudsko raja-n^e.. Vaščani so nas vselej skromno, toda prisrčno pogostili s kruhom, mlekom in tobakom.
Tudi na šport nismo pozabili. Najbolj priljubljen /e bil nogomet, toda do nogometne žoge nismo mogli priti, za-smo jo izdelali sami. S pravo nogometno žogo smo igrali le na tekmah.
TT	Posebnost pa je bilo poslušanje radijskih poročil,
spelo nam je dobiti radijski aparat, ki smo ga postavili v sliko sobo. Vsak večer so se poleg partizanov v tej sobi zbrali tudi vaščani iz bližnje in daljne okolice ter posluša-. radijska poročila. Nekateri so prišli tudi iz 3 ure oddaljenih krajev. Zenske so s seboj prinesle ovčjo volno ter predle &li pa pletle jopice, nogavice ali "cokule".
Ob žetvi smo vaščanom pridno pomagali, saj so bili pomoči tudi potrebni. Iz vasi Ponor so bili vsi moški pri partizanih, doma so ostale le ženske, starci in otroci.
Neke noči, kmalu potem ko sem se vrnil s straže, zem slišal, kako je^stražar, ki me je zamenjal, nekoga zausta-il. Hip nato je počil strel. Hitro sem pograbil mitraljez in »kooil stražarju na pomoč. Zopet so nas napadli četniki, toda jaradi stražarjeve budnosti jim presenečenje ni uspelo. Po kratki borbi so pobegnili v hribe, na bojišču pa so pustili dva ™/tva. Od naših sem bil le jaz ranjen v nogo, toda rana k sre-01 ni bila težka.

Kmalu za tem so pričeli vsako jutro patruljirati nad cesto, ki vodi iz Korenice proti Udbini, sovražna letala. Kogarkoli so opazili, so ga obsuli z rafali iz mitraljeza. Uspelo jim je ubiti več konj in ljudi. Tudi nad našo vasjo so večkrat krožili. Ker smo pričakovali, da bodo nekega dne bombardirali tudi našo vas, smo nad vasjo postavili dva protiletalska mitraljeza. Ob vsakem alarmu smo hitro stekli do mitraljezov, vendar na letala nismo smeli streljati, dokler ne bi oni prvi napadli. Nekega dne je čisto nizko nad vasjo krožil nemški lovec. Neki tovariš se ni mogel vzdržati ter je ustrelil nanj. Pilot je takoj obrnil letalo ter pričel mitraljirati po vasi.
V tem času sem že pritekel do svojega mitraljeza, kjer me je že čakal pomočnik. Tudi merilec in pomočnik drugega mitraljeza sta že bila na mestu. Z vso močjo smo začeli streljati na letalo. Pilot je takoj prenehal mitraljirati po vasi in začel tolči po našem položaju. Po precej dolgi borbi se je letalo oddaljilo. Ko smo se vračali v vas, smo opazili,kako ljudje na polju mahajo in kažejo v hribe. Ko smo pritekli do njih, so povedali, da so videli, kako je letalo strmoglavilo v oddaljenem gozdu. Brž smo tja poslali patruljo. Ko so se tovariši vrnili, so prinesli s seboj mitraljez, ki pa je bil žal tako poškodovan, da ga ni bilo mogoče popraviti. Povedali so, da se je letalo pri padcu vnelo in zgorelo. Na ta uspeh smo bili zelo ponosni. Od tistega časa smo pred letali imeli mir, pa tudi nad cesto so se bolj redko pojavljala.
Radijska poročila so bila vedno bolj ugodna. Rdeča armada je potiskala Nemce iz Sovjetske zveze. Zapadni zavezniki so se izkrcali v Italiji. V naši domovini pa so partizani stalno povečevali osvobojeno ozemlje. Čutili smo, da v zraku nekaj visi.
Devetega septembra je naenkrat začelo iz smeri bolni-°e5 ki je bila v bližini vasi, silno pokati. Mislili smo, da s°_jo četniki napadli. Hiteli smo jim na pomoč, toda ko smo PflŠli v bližino bolnice, smo videli, kako borci zaščitne čete skačejo, streljajo v zrak in mečejo bombe. Mislili smo, da so Ponoreli. Ko smo se jim približali, so nam s solzami v očeh Povedali, da je Italija kapitulirala. Sprva jim nismo verjeli, yoda ko smo prišli v bolnico, smo na lastna ušesa slišali poročilo radijske postaje i5Svobodna Jugoslavija” in :'Radia London”, cla je bila podpisana italijanska kapitulacija.
, _	Že smo unislili, da bo tudi Nemčija podpisala kapitu-
lacijo in da bo konec vojne. Narod je bil navdušen nad zavez-niško zmago. Še isti dan so nam priredili bogato gostijo. Prinesli so nam pečene jance, kruha, mleka in drugega.
Radijske vesti smo poslušali kot vsak večer, toda ta dan je bil naval tako velik, da je bilo okrog stavbe več ljudi K°t v njej. Poročila so bila ugodna, toda vojna je trajala Naprej, Italijo so zasedli Nemci in se tam borili proti zaveznikom.
2o
Nekaj dni za tem sem preko radia izvedel, da je osvobojeno tudi Novo mesto. Ko sem to izvedel, sem prosil, za dopust, da bi labko videl svoje'starše. Dobil sem 20 dni dopusta. Domov sem se vračal preko Vrhovin, Otočca, Sinja, Delnic in Kočevja.
V Vrhovinah sem doživel še en napad četnikov, ki pa se je za nas srečno končal. Najtežja pot je bila od Delnic do Kočevja. Tu pa sem dobil avto, ki me je pripeljal do Novega mesta.
Jože Udovič
NAŠA KRONIKA
Poročila sta se:
Prane Bevc in Ivan Slak.
Novoporočencema želimo veliko sreče in zadovoljstva ter najlepše čestitke !
Rodile so:
Magdalena Vidrih - dečka, Marija Avsec - dečka in Danica Seljak - dečka.
Mladim mamicam in novorojenčkom želimo veliko zdravja in najlepše čestitke!
V podjetje so prišli:
Štefka Kocjan, Slavka Cujnik, Andrej Šepetave, Amalija Starič, Andrej Petrič in Stanislav Tutin.
Novim članom našega delovnega kolektiva želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva!
Podjetje so zapustili:
Jože Murn, Alojz Bevc, Jožefa Bevc, Slavko Lipovščak in Angela Mehak.
Dne 29.4. 1964 je stanje zaposlenih 815. Od tega je 558 žensk in 257’ moških.
UČENJE TUJIH JEZIKOV
Odsek za vzgojo kadrov v naši tovarni je za intenzivno učenje tujih jezikov nabavil gramofon z gramofonskimi ploščami z namenom, da z zvočnimi ilustracijami pomagamo izpopolnjevati znanje tujih jezikov.
Prosimo vse, ki se zanimajo za učenje tujih jezikov, naj se prijavijo vodji odseka tov. Kovačiču zaradi priprave urnika za vse tiste, ki se želijo izpopolnjevati v nemškem, angleškem, italijanskem ali ruskem jeziku. Trenutno imamo na razpolago le gramofonske plošče za učenje nemškega jezika, vendar sprejemamo prijave za učenje vseh omenjenih tujih jezikov.
IZLET V NOVIGRAD
Pred nami je 1. maj - praznik dela. Da bi dostojno proslavili ta praznik bo sindikalna podružnica v našem podjetju organizirala proslavo in izlet v Novigrad v Istri. Tja se bomo odpeljali s kamionom 1. maja zjutraj. Med potjo si bomo ogledali Vrhniko - rojstni kraj Ivana Cankarja in Postojnsko jame. Iz Novigrada se bomo vračali 3. maja.