Leto 1901
201
državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXVII. — Izdan in razposlan dne 8. junija 1901.
Vsebina: Št. 03. Zakon o napravi več železnic ob državnih troških in ustanovitvi gradbenega in investicijskega programa državnoželezniške uprave za Cas do konea leta 1905.
G3.
Zakon z dne 0. junija 1901. 1.
o napravi več železnic ob državnih troških in ustanovitvi gradbenega in investicijskega programa državnoželezniške uprave do konca leta 1905.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
A.	Železnice, katere je novo napraviti.
Člen I.
Vlada se pooblašča, nastopne železnice, ki jih je napraviti za lokomotivne železnice s pravilno raz-tečino, ob državnih troškili izvršiti, namreč:
Tursko železnico (Schwarzach — Gastein — Böckstein—Mallnitz—Gorenja Bela—Möllbrücken, eventualno Spittal na Dravi);
2.	Karavanško in Bohinjsko železnico s krilom v Beljak in neposrednjim nadaljevanjem do Trsta (Celovec, oziroma Beljak—Jesenice —Bled, Bolonjska Bistrica — Sv. Lucija—Kanal —Gorica — Rifen-borg—St. Daniel—Občina—Trst—Sv. Andrej);
3.	železnico odLevovačrez Sambor, Stari Sarn-bor in Turko do gališko-ogrske meje v Uzsok-prelazu v mer proti Nagy-Berezni;
4.	Pyrlmsko železnico (Klaus—Windisch-Gar-sten —Spital am Pyrhn—Selzthal);
5.	železnico od Rakonic črez Opočno v stik z lokalno železnico Postelberg—Laun, eventualno v Launu;
6.	Weehselsko železnico, in to najprej delno progo od Hartberga do Friedberga.
Člen II.
V	členu 1, št. 1 do ti navedene železnice je napraviti za velike železnice, in to železnice v št. 1 in 2 za velike železnice prve vrste, železnice v št. 3 do 6 za velike železnice druge vrste.
V	členu I, št. 5 in 6 oznamenjene železnice je samo tedaj izvršiti ob državnih troških, ako bi se ne posrečilo do 1. dne oktobra 1901. 1., zgradbo teh železnic zagotoviti z dopustilno podelitvijo na podstavi državnega donosnega poroštva, o čemer bode, ako treba, določal poseben zakon.
Člen III.
Vladi se naroča delati na to, da se s strani udeleženih kraljevin in dežel, samoupravnih združeb in zasebnih interesentov zagotové primerni prispevki v delovito založbo potrebovanih troškov za železnice, oznamenjene v členu I, še preden se začnč dotična zgradbena dela.
(Slovenlsch.)
45
Člen IV.
Gradbo v členu I oznamenjenih železnic je kar najprej začeti in izvršiti tako, da bo moči železni1 e Rakonice — Laun (člen I, št. 5) in prvi delni kos Hartberg — Friedberg Wechselske železnice (člen 1, št. 6) v letu 1902., delni kos Schwarzach—Gastein Turske železnice (člen I, št. 1), železnico Levov— Sambor — ogrska meja (člen I, št. 3) in P^rhnsko železnico (člen I, št. 4) v letu 1904, železnico Celovec (Beljak) — Gorica—Trst (člen I, št. 2) v letu 1905. in ostali kos Turske železnice v letu 1908. izročiti javnemu prometu.
Člen V.
Železniške proge, ki so predmet temu zakonu, bode državna uprara obratovala v svoji upravi.
Izvršujoč s tem zakonom zagotovljene gradbe in investicije je prednost dajati domači industriji ter domačim tehnikom in delavcem.
O stiku železnice, ki jo je po členu I, št. 3 napraviti od Levova čez Sambor do Uzsok-prelaza na meji, se je dogovoriti s kraljevo ogrsko vlado in vlada se pooblašča enako tudi s tem zvezana obratna in prometna vprašanja uravnati dogovorno.
Člen VI.
O zvezi s kosom južne železnice Möllbrücken, eventualno Spittal—Beljak ločenih prog državnože-lezniškega omrežja se je z družbo južne železnice po določilih v točki V med državno upravo in imenovano družbo sklenjenega dogovora z dne 9. maja 1898. 1. dogovoriti tako, da se državni upravi daje pravica, prosto ustanavljaje tarife, davši trdno določeno odškodnino ‘(železničnino) ali cele vlake državnih železnic z lastno vlačno silo odpravljati po gori imenovani souporabljani progi južne železnice ali pa po nji odpravljati dajati posamezne vozove za račun državnega obrala.
Člen VII.
Za železnice, ki jih je napraviti po členu I, se dodeljuje oprostitev kolkov in pristojbin za vse pogodbe, vloge in listine v namen dobave v členu III omenjenih prispevkov, in pa v namen gradbe in oprave oznamenjenih železničnih prog, kakor tudi prenosnine, kar se je nabere pri odkupih in odstopih zemljišč.
Enako gre po členu VI z družbo južne železnice sklenjenim dogovorom gledé souporabe južno-železničnega kosa od Möllbrückna ali Spittala do Beljaka oprostitev kolkov in pristojbin.
B.	Gradbeni in investicijski program državnoželeznične uprave za cas do vštevši 1905. leta.
Člen VIII.
Priloženi program o razhodkih v skupnem znesku za 48,038.000 K. kateri se podadö v času do končal. 1905. za železnice, ki jih je ob državnih troških napraviti po členu I, dalje za dovršenje državnih železnic, ki se na podstavi zakonitega pooblastila že gradé, potem zaradi udeleževanja pri nabavi glavnice za gradbo zasebnih železnic, slednjič za izvedbo investicij v državnoželezničnem obratu se odobrava in vladi se dovoljujejo po tem programu za leta 1901. do vštevši 1905. spadajoči krediti.
Potrebščine, kar se jih nabere v letih po letu 1905. za železnice, oznamenjene v členu I, št. I do 3, je ob svojem času zahtevati ustavnim potoni.
V tekoči številki 1 1 tega programa v misel vzeti krediti za udeležbo pri nabavi glavnic za gradbo zasebnih železnic se pa smejo uporabljati samo na podstavi posebnega ustavnega pooblastila, ki se je že dodelilo ali pa naj se izposluje pozneje, eventualno po določilih v členih IX in X zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), o železnicah nižjega reda.
Člen IX.
Za založbo v prilogi ustanovljene potrebščine v najvišem znesku za 487,038.000 K, odbivši dohodke, ki se dosežejo, dalje za refundacijo v letih 1898. do 1900. napredninoma iz blagajničnih imo-vin plačevanih investicijskih polrebščin železničnega ministrstva v znesku za 80,000.000 K, se morejo izdati zadolžnice z zakonom z dne 8. avgusta 1892.1. (drž. zak. št. 131) ustanovljene rente ali zadolžnice z zakonom z dne 26. januarja 1897. 1. (drž. zak. št. 33) ustanovljenega investicijskega dolga v tistem znesku, ki je potreben za nabavo gori imenovane vsote v gotovini.
Potemtakem je izdati zadolžnice v potrebovanem znesku in izročiti finančnemu ministrstvu.
Člen X.
Izkupilo zadolžnic, ki se oddajo po členu IX, se sme uporabljati samo v namene, oznamenjene v členih VIII in IX, in vlada ima dolžnost vsako leto ob enem s predložbo državnega proračuna predložiti izkaz, iz katerega je moči razvideti razsežaj oddaje zadolžnic in pa uporabo njih izkupila v zadnji zavrženi računski dobi.
Člen XI.
V priloženem gradbenem in investicijskem programu za posamezna leta dovoljeni krediti se smejo uporabljati do dne 31. decembra vsakikrat druzega naslednjega leta.
Za račun teh kreditov potrošene razhodke, kakor tudi posamezne dohodke, ki se dosežejo, je v državnem računu izraziti ločene od preudarne uprave.
C.	Končno določilo.
Člen XII.
Izvršiti ta zakon, ki zadobi veljavo tisti dan, ko se razglasi, se naroča Mojemu železničnemu ministru in Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dne G. junija 1901. 1.
Franc Jožef s. r.
Koerber s. r.	N ittck s. r.
Bolmi s. r.
Gradbeni in inve-
1	2	3	4	5
â S a>		F o t r e b-		
>cn et XJ O	Ozna in e n i 1 o	1901	1902	1903
E-		kron		
	Gradim državnih železnic.			
j 1	Turska železnica:			
	o) Schwarzach—Gastein		300.000	1,400.000	4,000.000
	b) Gastein—Möllbrücken, eventualno Spittal ob Dravi		500.000	1,000.000	1,500.000
		80.0000	2.400.000	5,500.000
2	Celovec (Beljak)—Gorica—Trst		3,700.000	8,900.000	17,400.000
3	Levov—Sambor—ogrska meja		4,000.000	8,000.000	11,000.000
4	Pyhrnska železnica		500.000	2,300.000	4,000.000
5	Rakonice —Laun		1,000.000	6,000.000	2,000.000
G	Hartberg—Friedberg		1,000.000	2,000.000	1,040.000
7	Splet—Aržano		1,700.000	3,000.000	2,000.000
8	Gravosa—Bocche di Cattaro		400.000	672.000	.
9	Freudentlial—Klein-Mohrau			70.000	.
10	Ostala potrebščina za že obratu izročene državne železnične proge, katerim še ni završen gradbeni račun		2,102.000	540.000	
	Vsota (stavek 1 — 10) .	15,202.000	33,882.000	42,940.000
1 1	Udeležba pri nabavi glavnice za gradnjo zasebnih železnic in dobitov proge Aš— Kossbaeh		6,280.000	2,800.000	2,800.000
	Obrat državnih železnic.			
12	Gradba drugih, tretjih in četrtih kolej ....	7,477.000	11,474.000	11,474.000
13	Zvišanje storilnosti posameznih prog in naprav v zagotovilo vlakovnega prometa, industrijskih kolej i. e. . .		5,973.000	2,582.000	2,578.000
	Odnos ,	13,450.000	14,056.000	14,052.000
sticijski program.
6	7	8	9	10	11
š č i n a	d	Skupna potrebščina 1901—1905		Oznamenilo	a D
1901	1905	posamez	vkopaj		Xß cd >o O
kron
				Gradim državnih železnic.	
3,800.000	2,500.000	12,000.000		Tarska želgznica: a) Schwarzach— Gastein	1
2,000.000	2,500.000	7,500.000		b) Gastein—Müllbrücken, eventualno Spittal ob Dravi	
5,800.000	5.000.000	19,500.000			
37,300.000	36,300.000	103,600.000		Gelovec (Beljak)—Gorica—Trst	2
9,000.000	2,000.000	34,000.000		Levov—Sambor—ogrska meja	3
4,000.000	1,078.000	11,878.000		Pyhrnska železnica	4
		9,000.000		Rakonice—Laun	5
•		4,040.000		Harlberg—Friedberg	6
3,000.000	2,000.000	11,700.000		Splet—Aržano	7
.		1,072.000		Gravosa - Bocche di Gattaro	8
		70.000		Freudenthal—Klein-Mohrau	9
	.	2,642.000		Ostala potrebščina za že obratu izročene železnične proge, katerim še ni završen gradbeni račun	10
59,100.000	46,378.000	197,502.000	197,502.000	Vsota (stavek 1—10)	
2,800.000	2,800.000	17,480.000	17,480.000	Udeležba pri nabavi glavnice zn gradnjo zasebnih železnic in dobitev proge As— Rossbach	11
				Obral državnih železnic.	
11,474.000	11,474.000	53,373.000		Gradba drugih, tretjih in četrtih kolej	12
2,578.000	2,578.000	16,289.000		Zvišanje storilnosti posameznih prog in naprav v zagotovilo vlakovnega prometa, industrijskih kolej i. e.	13
14,052.000	14,052.000	69,662.000			
Teki
1	2	3	4	5
JÖ				Potreb-
Î				
	Oznamenilo			
ci		1901	1902	1903
jD				
o H		kron		
	Prenos .	13,450.000	14,056.000	14,052.000
14	Razširba postaj . .	.		18,866.000	19,552.000	19,554.000
15	Dopolnilne naprave na spodnji gradbi ....	•	2,634.000	2,634.000
16	Dopolnilne naprave na gorenji gradbi ....	•	2,410.000	2,408.000
17	Dopolnilno naprave na visoki gradbi ....	3,912.000	2,078.000	2,078.000
18	Električne naprave			5(X).000	500.000
19	Dobava pomožnih strojev, orodja in strojnih			
	oprav delavnic in kurilnic		800.000	990.000	1,550.000
20	Pomnožba in dopolnitev vozovja c. kr. držav-			
	nih železnic 		20,362.000	14,706.000	14,706.000
	Vsota (stavek 12 — 20) .	57,390.000	56,926.000	57,482.000
	Vsota (naslov 1—20) .	*)	78,872.000	93,608.000	108,222.000
	* I i 1 S N I ! I	na podaljšanje pop	ameznih kreditov 1	>la 1900, In z druge
6	7	8	9	10	H I
š č i n a z	1	Skupna potrebščina 1901—1905		Oznamenilo	Tekoča šteivlka
1904	1905	posamez	vkupaj		
	k r	o n			
14,052.000	14,052.000	69,662.000			
19,554.000	19,554.000	97,080.000		Razširba postaj	14
2,634.000	2,634.000	10,536.000		Dopolnilne naprave na spodnji gradbi	15
2,408.000	2,408.000	9,634.000		Dopolnilne naprave na gorenji gradbi	16
2,078.000	2,078.000	12,224.000		Dopolnilne naprave na visoki gradbi	17
500.000	500.000	2,000.000		Električne naprave	18
				Dobava pomožnih strojev, orodja in strojnih	19
1,550.000	1,550.000	6,440.000		oprav delavnic in kurilnic	
				Pomnožba in dopolnitev vozovja c. kr. držav-	20
14,706.000	•	64,480.000		nih železnic	
57,482.000	42,776.000	272,056.000	272,056.000	Vsota (stavek 12 — 20)	
119,382.000	91,954.000	•	487,938.000	Vsota (stavek 1—20)	
strani na pror	ačunske stavke	v državnem p	roračunu za lel	o 1901.