Bopisi. lz Celja. (Razpored velike slavnosti) povodom otvoritve »Narodnega doma« v Gelju in blagoslovljenja zastave telovadnega društva »Celjski Sokol«. I. Dne 7. avgusta 1897. Ob 8. uri zvečer v gledališki dvorani »Narodnega doma«: a) Prolog. b) Gledališka predstava: »V Diogenovein sodu«. Uprizori »Dramatieno društvo« iz Ljubljane. r) Koncert. Pri koncertu svira slavna gradska vatrogasna glasba iz Zagreba in nastopijo razna pevska društva. Podrobni vsporedi razdelili se bodo pri vstopu. — II. Dne 8. avgusta 1897. Sprejem došlih društev na kolodvoru. Zajutrk v »Narodnem domu«. Ob 10. uri odkorakajo vsa društva iz »Narodnega doma« na slavnostni prostor, kjer se bode služila ob polu 11. uri sv. maša pod milim nebom. Pri raaši svira godba. Slavnostno blagoslovljenje zastave »Celjskega Sokola«. Zastavi kumuje velerodna gospa Mara pl. Berks-Gopova, soproga grajščaka in slovenskega državnega poslanca vlr. gosp. Hugona viteza Berks-a. Slavnostnega zabijanja žebljev udeleže se blagoslovitelj, kumica in zastopniki vseh društev. Starosta »Celjskega Sokola« pozdravi kumico. Kumica pozdravi vsa navzoča narodna društva. Društva vstopijo se v kolo. Godba zasvira sokolsko koračnico in po nagovoru staroste »Geljskega Sokola« se posestrirai nova zastava z zasta- vami drugih druStev. — Ob 12. uri popoludne odkritje spominske plošče m slovesna otvoritev »Narodnega doma«. Ob 1. uri popoludne skupni obed v veliki dvorani »Narodnega doma«.. Pri banketu svira godba. Cena za osebo 1 gld. — Velika Ijudska veselica. Ob 3. uri popoludne odhod iz »Narodnega doma« na slavnostni prostor poleg grajščine Lanovž v občini celjske okolice. Vspored: 1. Proste vaje. Izvajajo vsa sokolska društva. 2. Vaje s kiji. Izvajata bratska »Ljubljanski« in »Postojinski Sokol«. 3. Vaje z ročki. Izvaja »Geljski Sokol«. 4. Javna telovadba vseh sokolskih društev na drogu, bradlji in konju. 5. Nastop češkib sokolskih društev z različnimi vajami. 6. Nastop raznih pevskih društev. 7. Različne telovadske in atletske vaje. 8. Ljudske igre in prosta zabava. Pri ljudski veselici svira godba. Vstopnina za osebo 10 kr. Sedeži 20 kr. Društva in deputacije so vstopnine prosti. Podrobni vspored dobil se bode pri veselici. Ob 8. uri zvečer plesni venček v veliki dvorani »Narodnega doma«. Vstopnina za rodbino 1 gld. Za osebo 1 krono. Člani zunanjih društev z društvenimi znaki vstopnine prosti. Toaleta prosta. Iz kozjanskega okraja. (Volitve v okrajni zastop.) Prihodnji teden, dne 9. 10. in 11. avgusta imajo se vršiti volitve v okrajni zastop kozjanski in kakor ste že v »Slov. Gospodarju« naznanili, voli v ponedeljek dne 9. avgusta veleposestvo 9 udov, v torek dne 10. avgusta trgi Kozje 4, Pilštanj 3, Podsreda 3 in Podčetrtek 2, torej 12 zastopnikov. Dne 11. avgusta zberejo se kmečke občine našega okraja in si izberejo 11 zastopnikov v okrajni zastop. — Radovedni smo, kakšen bo izid letošnjih volitev in tem bolj nas zanima, ker je kozjanski okrajni zastop menda jedini na Slovenskem, v katerem imajo večino Slovenci, a zvonec nosijo Nemci, ker je načelnik trd Nemec in vse uradovanje nemško. Pri bližajočih se volitvah bode do zdaj vladajoča stranka gotovo vse storila, da si ohrani vajeti. Obžalovati je le, da nekateri Slovenci to stranko tako radi podpirajo, in lahko rečemo, da v našem okraju nam nemškutarji škodovati ne morejo, veliko več pa kimovci. Kdo se ne spominja onih kimovcev okrajnega odbora kozjanskega zastopa, ki so se tako goreče potegnili po časnikih eelo za zloglasnega Taxa in ga na vse načine prali pred svetom, a ne dolgo potem moral je vendar zginiti iz Brežie? — Resno zatorej svarimo vse rodoljube kozjan.skega okraja, da se spomnijo svoje dolžnosti! Naj ne volijo sovražnikov ljubega našega materinega jezika in naj ne volijo samih kimovcev, ampak odločne, krSeanske zanesljive može, ki imajo za revno ljudstvo srce na pravem jnestu. Svarimo še posebej veleposestnike, naj skrbno čujejo, zakaj nasprotniki nam hočejo vriniti g. okrajnega sodnika Gelingsheima. Iz laškega okraja. (Buren shod.) V nedeljo, dne 1. avgusta je sklical državni poslanec gosp. Žičkar sbod volilcev v Laškem v Kukečevi pivarni. Nadejali srao se sicer, da shod ne bo popolnoraa rairno iztekel, ker je tudi v našem okraju dosti rogoviležev, ali kar so tokrat uprizorili socijalni demokratje, to presega vse meje dostojnosti. Shod se je začel ob 3. uri popoldne. Za predsednika je bil voljen č. g. Janžek, župnik v Šmarjeti pri Rimskih toplicah. Ko je gospod predsednik otvoril shod z zagotovilom, da po govoru državnega poslanca bo vsakemu prosto govoriti, začel je g. Žičkar svoje poročilo. Le inalo trenotkov vladal je mir; kajti kmalu so domači socijalni demokrati pod vodstvom tržana, posestnika, gostilničarja in strojevodje v Kukečevi pivarni Majcena začeli rogoviliti. Tudi Ropas je bil navzoč, pa njeniu v čast rečem, da se je začetkoma mirno obnašal. Vse opominjanje nič ni izdalo, posebno ker je prišla pomoč iz Celja. Na treh lojterskih vozovih se je pripeljalo iz Celja nad 50 golobradih pobalinov, le ne- kaj je bilo med njimi videti resničnih delavcev, in sedaj se je še le začel pravi špektakel. Ste-li že videli zdivjano živino? Na Laško bi bili prišli in bi videli, kako se zamore človek — spozabiti. >Hoch Resel! Hoch Ropas! Hoch »Arbeiterwille«! Nieder rait den Pfaffen! Nieder mit Žičkar! F so vsi goljufi! F.... naj se v cerkvi lažejo! Ven sf !« To je bilo nepretrgano upitje teh iantalinov. Gospod poslanec se je trudil v tem kriku in viku govoriti, pa ko se je videlo, da ni mogoče to druhal pomiriti, bil je prisiljen g. predsednik shod zaključiti in to po pravici, ker je ta pijana sodrga hotela silo rabiti in se se slišali glasovi: »Zdaj f ven po- mečimo!« Ko se je zborovanje zaključilo, so začeli še le vodje socijalistov upiti, zakaj se njim tudi beseda ni dovolila, začel se je prepir med to druhaljo in našimi poštenimi ljudmi tako, da se je celo tepež začel, med katerim je tudi vodja socijalistov neko zelo zbadljivo besedo zoper vlado izgovoril, katera mu še utegne sitnost napraviti. — Prišli so med tem na Laško tudi celjski kolesarji in drugi nadepolni olikanci iz Gelja — ali moj pes }e olikanejši od teh Ijudij, ker ne laja na človeka, kateri mirno svojo pot gre, in ti potomci pragermanov iz tevtoburških gošč, ki so v gostilni pri Horjaku blizu železnice s pivom opirali svoje umazane jezike, ko so zagledali g. Žičkarja, kateri je šel k poštnemu vlaku, in druge spremljajoče ga duhovnike, porabili so priložnost, da so še enkrat pokazali svojo surovost ter upili: »Nieder mit den Pfaffen! Pereat Žičkar!« itd. Gosp. duhovniki, dobro si zapomnite, da med temi kričači se je posebno tudi odlikoval celjski svečar Faninger in čuj svet, med temi divjaki se je mudil tudi c. kr. komisar Kriehuber in več uradnikov celjske sodnije. Prašam le, ali ne bi bilo bolje, da bi g. Kriehuber, kot vladni komisar pri shodu volilcev bil, kakor da se druži s celjskimi bicik-listi? Več še o shodu prihodnjič. Od Sv. Trojice v Halozah. (K r i v i c a) vsakega človeka zapeče, tudi trdokožega haloškega trpina. In tera bolj nas zapeče, če se nam zgodi od njih, ki bi nas po postavi in poklicu morali braniti vsake krivice. — Naša spoštovana gospoda pri okrajnem glavarstvu ima čudne pojme o svoji oblasti. Letošnje javno cepIjenje osepnic je bilo za šest tukajšnjih občin napovedano na dan 9. julija. Slovenci so od nekdaj hvalevredno skazovali pokorščino predpostavljenim oblastim po opominu Gospodovem: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega«. Tako tudi mi. Naše žene so skoro vse prinesle omenjeni dan svoje otročiče v šolo k Novi cerkvi. Bil je lep dan, dela ravno v tem času povsodi preobilo. Zato ne more nihče zameriti, da so pohlevne naše žene zares nevoljne bile, ko so še le sedaj izvedle, da danes gosp. zdravnika ne bo. Zameriti pa je gosp. okrajnemu zdravniku, da je v sredo, dne 14. julija ob cepljenju v šoli bil sila nevoljen, jezil se in kregal — nedolžne. Prišlo je res ta dan malo mater. Pa saj drugače ni bilo mogoče. Da bode ta dan drugo cepljenje, se je oznanilo le v cerkvi v nedeljo. V toli obširni fari, kakor je trojiška, pa ne morejo vsi priti v cerkev. Vasij tudi tu nimamo, da bi drug od drugega izvedel, kaj je bilo oznanjeno. Vrhu tega je bilo v sredo grdo vreme. Gosp. zdravnik naj bi bil to pomislil pa svojo nevoljo nekaj krotil. Zakaj pa ni v petek prišel, kakor je bilo napovedano? Če on ni mogel, pa naj bi bilo slavno c. kr. okr. glavarstvo poslalo drugega zdravnika — na Ptuju jih je dosti — da bi bil ljudstvu ustregel, da ne bi, revno, imelo občutne škode — povrh pa še sramotenja od g. zdravnika. Da zdravniki niso posebno izbirčni v svojih besedah, to znamo in kedar imamo za-se kaj ž njimi opraviti, tudi prenašamo. Ali da nas c. kr. zdravnik javno, svojo službo izvršujoč, v svoji jezi po nedolžnem pita s »prasicami«, tega tudi pohlevna Ilaložanka, zapomnite si, g. doktor, n e t r p i! — Naši obč. predstojniki pa naj store svojo dolžnost, da se nam ne bode več godila krivica od strani, katera ima braniti pravice državljanov, tudi revnih Haložanov!