NOVA RUSISTIČNA JEZIKOSLOVNA REVIJA
Profesor nove visoke šole v Celovcu (Unl-versity of Klagenfurt) A. V. Isačenko je začel pri založniški družbi D. Reidel (Nizozemska) izdajati rusistično revijo z naslovom Russian Linguistics — International Journal for the Study of the Russian Lan-guage; v uredniškem svetu, ki šteje 19 članov, je zbral močan mednarodni štab slavistov, ki pripadajo različnim generacijam in jezikoslovnim smerem, od tradicionali-stov (V. Kiparsky, G. Shevelov) do struk-turalistov in generativcev (npr. B. A. Us-penskij, R. Ružička), zato lahko pričakujemo, da bo glasilo takšno podobo izoblikovalo tudi z znanstvenimi prispevki. Revija bo izhajala štirikrat letno, skupno na približno štiri- do petsto straneh; objavljala bo razprave in ocene, posebno pozornost pa bo posvetila kratkim prikazom najvažnejših rusističnih jezikoslovnih del, ki so izšla v zadnjem letu; prispevki bodo tiskani samo v ruščini ali angleščini.
V prvem zvezku so objavljene štiri razprave: L'. D'urovič (Lund) obravnava sistem deležnikov v sodobnem ruskem knjižnem jeziku (3—14), M. S. Flier (Los Angeles) piše o premenah soglasnikov y/v v ruskih izglagolskih izpeljankah, npr. bit' — boj — probivat', gnil' — gnoj — zagnivat' ipd. (15—31); krajši članek švedskega slavista A. Sjöberga (Stockholm) zasleduje zgodovino ruskega samostalnika glaz, ki je zamenjal staro besedo oico, in ugotavlja, da je bil glaz v tem pomenu zapisan že leta 1583 v spisu nemškega alkimista Thur-neysserja (doslej so najzgodnejša pričeva-
nja o besedi glaz datirali okrog leta 1600); pariški slavist Jacques Veyrenc govori o glagolski valentnosti in nominaciji, o razmerju upravljat' korablem : upravlenije korablem, uvažat' koUeg : uvaženie k kol-legam, ipd. (37—45).
Za poživitev objavlja revija oceno razprave J. Milleija (Edinburgh) Towards a Generative Bemäntle Account of Aspect in Russian in avtorjev odgovor nanjo (A Re-ply to Hulanicki). Med ocenami obravnavata dve, ki jih je prispevala G. Hiittl-Woith (Dunaj), rusko leksiko 18. stoletja; ocenjevani knjigi (Veselitskega — o abstraktni leksiki in Biržakove idr. — o izposojenkah v 18. stoletju) sta le del široko zasnovane raziskave ruskega besedja, ki jo vodi Ju. S. Sorokin in ki naj bi bila do kraja uresničena v izčrpnem slovarju ruskega besedišča od Petra I. do Puškina; gre torej za najpomembnejše obdobje zgodovine modernega ruskega knjižnega jezika. H. Birnbaum (Los Angeles) ocenjuje knjigo L Taleva (1973) o tkim. drugem južno-slovanskem vplivu na rusko pismenstvo, Th. Wrigstad pa najnovejšo razpravo Pad-lužnega in Čekmana o beloruskem glaso-slovju; po zadnji oceni sklepamo, da novo glasilo ne bo omejeno samo na rusko jezikovno problematiko, ampak bo seglo tudi po ukrajinskih in beloruskih jezikoslovnih vprašanjih.
Zadnji razdelek revije (79—103) z naslovom Bibliographical Survey je z izjemo
enega sestavka izpolnil glavni urednik A. Isačenko sam; z zgoščenimi in poantirani-mi prikazi važnejših razprav in knjig o ruskem jeziku (v glavnem iz leta 1973) informira bralce o nekaterih upoštevanja vrednih dosežkih rusistike v SZ in drugod. Poročila obsegajo največ po eno stran in so tu in tam tudi kritično zaostrena, kot npr. tisto (95) o kaj malo pomembnem članku (H. Wilde), ki govori o Solženicinovem »jeziku skrajne jasnosti«; brez škode bi lahko izostalo poročilo o V. Kiparskega obrav-
navi b in t v nekaterih slovanskih priponah.
Zgledno opremo revije in prijeten tisk motijo številni »škrati«, ki jih bo, tako upamo, vesten korektor pregnal iz nadaljnjih številk.
Vsebina prvega zvezka nove revije, ime glavnega urednika in imena uredniškega sveta zagotavljajo novemu slavističnema glasilu nedvomno uspešno znanstveno prihodnost.
F. Jakopin
Filozofska fakulteta v Ljublj™!