Ivo Ziljan
Mali ljudje
^m^^   pravljicah  skoro  vseh  narodov  se  nam  kažejo  pritlikavci kot   ' KkJiBS  nadnaravna bitja,   ki delu]ejo v samoti na razne načinc.   Že v ^^^^P  grškem in rimsketn bajeslovju najdemo taka bitja pod različnimi imeni. Tudi Indijci, poscbno pa stari Nemci, so pripisovali škratom veliko delavnost.  Germansko bajeslovje pripoveduje, da so nastala ta bitja iz m krvi in kosti  morskega  orjaka.  Dajali so tudi  štirim  glavnim  vetrovom ¦ vzhodu, zahodu, severu in jugu imena palčkov. Kot glavni opravek palčkov ^ pri njih velja kovaštvo. Z izkušenostjo in umeiniško dovršenostjo, podedo-vano od prednikov, pa tudi z lastnim spoznavanjem skritih moči, kamenov in rastlin pomagajo palčki priiazno ljudem, so jim na pcmioč s svetom in dejanicm. Iz sredine zemlje, kjer stamujejo skupaj z več kralji v lepi palači, prihajajo opolnoči ven in škrope ob času suse polja in trate, To tiho in skrivno delovanje \e bilo vzrok, da so jih smatrali stari ljudjc za nnajhne Vi n€vidne   S pomočjo pokrivala ali čarovnega plašča so se pa storili tudi M sami nevidne, in kdor je kakemu škratu ukradel pokrivalo, je dobil s tein ¦ gospodstvo nad n(im, in če si je nadel njegov klobuk, je postal nevideai in  s tem povečal  svojo  moč.   A pripoveduje  tudi  ljudska  pravljica,   da I imajo škratje polcg moči, da koristijo, tudi moč, da lahko škodujejo. Če ¦ se človeka dotaknejo,  če vanj dihnejo ali ga pogletfajo,  človck zboli in ¦ često  tudi  umr-e. Ljudem siccr dajejo  bogata  darila,  vendar  pa,   če  so zlata, prinesejo s scboj vačkrat tudi pogubo, kajti z zlatom je prišel greh na svet.                                                                                                  ¦
To so pravljični pritlikavci. Toda na svetu so tudi resnični pri-1 tlikavci, io.se pravi, Ijudje nenavadno maihne postave, ker je bil razvitekl njih tclesa vsled kateregakoli vzroka oviran. Z maihno postavo je često I združen še tudi slab razvitek telesnih delov: debela glava, kratke noge, ¦ čokalc telo; tudt so duševno navadno slabo raitviti. Vendar pa se dobe tudi pritlikavci, ki so telesno zelo lepo razviti,
Že v najstarejših časih so služili taki ma.hni Ijudje v razveseljevane drugim. Odličnjaki in knezi so jih imeli za posebnost na svojih dvorih, za igralce in pa seveda tudi za to, da so se z njimi bahali. Osobito so iih imcli precei v Rirau za časa cesarjev in pa od 15, do 18. stoletja. Riraljani so poskušali ccl6 z umetoimi sredstvi preprečiti otrokovo rast in jih narediti za pritlikavcc. Cesar Domicijan je ukazal v igrah borilcev nastopiti takim malim možakom. Mark Antonij je imel človeka, ki se je imenoval Sizif in je bil visok komaj 60 centimetrov. Cesar Komodus (Coramodus) je imcl tudi enega, ki ga je klical za Filokomoda (Philocommodus), pa tudi rimske gospc so imelc često pritlikavcc. V prejšnih časih ni bilo skoro dvora, kjer nc bi bili iraeli vsaj encga, pa tudi več pritlikavcev. Celo na sultanovem dvoru so se našli, nastavil jih je sara cesar Soliman.
V Franciji je bila navada, da so imeli pritlikavce posebno za časa Franca I. in Henrika II. Tako so ondaj nosili v kletki okrog nekega starega pritlikavčka, a neka deklica iz Normandije je biJa v 18. letu šele 36 centimetrov visoka.
V  ItaHji jc priredil kardinal  Vitelli 1.   1566, pojedino, pri kateri |e streglo 34 pritlikavcev. Neki poljski plemenitaš, Boroslavsky, je bil visok 56 cm, njegov stare^Ši brat 68 cm, sestra 42 cm; drugi bratjc pa so merili čez  poldrug  meler,  Prej   omenjent  Boroslavsky  je  bil  bistrega   duha   in dobrega  spomina. Računal  je  zclo  spretno in govoril dovršeno nemskc in francosko razen materinskega  jezika.  Nadvoivoda Friderik Avstrijski je imel 34 cm dolgega ptitltkavca, Tega so 1.  1568. pri poroki vojvoda Viijema Bavarskega z Renato Lotrmško prmiesli v pogači na mizo, in je potem v pozlačeni obleki z zastavico v roki izstopil iz nje, pa hodil po mizi in se vsem lepo priklan)al.
K najznamenitejsim pritlikavcem pa spada brcz dvoma slavni Beb**. Njegovo pravo ime je bilo: Nikolaj Ferry. Rojen ;e bil 1. 1^49. v Plaisnes v vojvodini Salins v Loltaringijii. N]egovi starsi so bili kmetje, po rasti navadne velikosti. Pri rojstvu }e bil ta pritlikavček dolg samo 16 cm. Zaradi njegove šibkosti so ga nesli h krstu v skledi, v kateri je bilo natlačeno perje. N]egova zibelka jc bila dolgo časa stara coklja. V osem-najstem meisecu je začel govortti, in ko je bil star dv,e Ieti, je že sam hod.il, čeprav so bilc njegove noge tako majhne, da je irael čevlje doigc 3 cm. Ko ;c bil star šest lct, je tehtal nekako 8 kg, »velik« pa 30 cm. Vkljub temu je bil pa telesno popolnoma razvit in se je veselil trdnega zdravja. Poljski kralj Stanislav ga je vzel na svoj dvor, ga tam pridržal in mu dal ime Bebe, in pod tem imenom je postal splošno znan. Njegov razum je bil pa skrajno nerazvit, in vsi trudi, da bi ga izobrazili, so bili zastonj, Uga ala mu je samo glasba, in l»e za to je kazal nckaj razuma. Navadno je hodil pc kraljevi mizi ali pa sedel na robu njegovega naslonjača, Nekoč je zašel v travo, ki jc bila večja od njega, in ,'e, misleč da je zašel, začel klicati na pomoč, — Vendar pa je znal biti tudi bud, posebno raz-dražen. Nekega dne se je zelo razhudil, ker je božala princeza Talmond, ki ga je poučevala, v njegovi bližini malega psička. Jezen ji je iztrgal psa, ga vrgel skozi okno in rekel: »Zakaj Jjubite njega bolj kakor incne''«
V  šestnajstem letu je dosegel višino 44 cm in \e vzr^stel v zdravju. Od  tcda; pa sc jc videlo, da je vedno slabeji.  Njegova hrbtenica se je upngnila na petih mestih, glava je klonila naiprej, noge so poslajale slabe in  ana lopatica v rami se je povesila. Zrastel pa je vkljub tej boleztii naslednie leto še za 8 cm, a njegovc poteze na obrazu so bile od tega leta brez svežosti, tako da je bil kakor življenja sit starček. K t-emu je prišla vedno narašča oča slabost, da je mogel storiti komaj 100 korakov, ne da bi mu bilo trcba počivati.   Proti vrcmenskira vplivom jc bil zelo občuiljtv;  šel je samo ob gorkem  vremenu na  prosto.  Umrl je  9   junija
1764.,   skoraj 23 \ei star in 66 cm visok.   Njegov gospodar mu je dal
napraviti spomenik z latinskim napisom. Oboje je še ohranjeno.
Posebno priljubljeni so bili pritlikavci v Rusiji, zlasti za časa Pctra Velikega. Pri nekem knežjem svatovanju 1. 1710. v Petrogradu je pogostil knez Menšikov dva poročenca in je med drugim ukazal prinesti na mizo tudi dve pogači. Ti dve je car odprl z nožem. In dve oblečeni maK mla-denki sta skočili iz njiju in sta začeli plesati po mizi. Splošno je veljalo tedaj v višjih krogih za čast, da so imcli pritlikavce. Zbirali so jih iz vseh delov države, tako da jih fe bilo v Petrogradu lepo število. V Rusiji sc je tudi često zgodilo, da so se ti mali Ijudje med seboj poročili, Moral je biti čuden vtis, ki ga je dobil neki popotnik v mestu Jcniseisk, kjer je videl pritlikavca šcs-tdesetih let in njegovo drugo ženo s petimi olroki, Tudi prince2a Nataiija je poročila 1- 1713. dva svoja pritlikava človeka med seboj. Pri te^j priložnosti so moraii biti navzoci vsi ruski pritlikavci, ki jih ni bilo manj ko 93.
Posebno#čudna je bila neka pritlikavska ženitev I. 1710,, 24. no-vembra, od katere nam je ohranjen še popis. Že dan pred poroko sta se vozila okoli dva Iepo oblecena pritlikavca na vozu s tremi kolesi in z lepo okrašenima konjema, da povabita svate. Dva dvorjanika sta jahala pred njiju vozom. Na poročni dan sta bila ženin in nevesta poročena v vojaški cerkvi. Pred sprevodom je šel pritlikavec, oblečen v maršala, z Icpo maršalsko palico; za njim pa je korakal poročni par in za tem car z ministri, knezi, bojari in višjimi častniki, Nato vs-i navzoči pritlikavci, 72 po številu. Pripadali so carju, carinji, knezu Menšikovu in drugira velikašem, ali pa so dospeli iz najoddaljenejših kotov države, nekateri po 200 milj daleč. Koncem sprevoda so šli številni gledalci. Ko je vprašal v cerkvi svecenik ženina, ali hoče vzeti prisotno nevesto za Ženo, je ta odgovoril: »Te ali nobene druge,« in nevesta je odgovorila na vprašanje, ali hoče vzeti ženina za soproga: »To se vendar razume samo po sebi.c-Car sam je držal po ruski navadi nad njima venec in po poroki ju je peljal v palačo kneza Menšikova in tam v tisto dvorano, kjer so bili pogoščeni gosti pri poroki vofvoda kurlandskcga. Tu je posadil ženina in nevesto k drugim pritlikavim gostom k mali mizi, ki je stala sredi dvorane. Vendar sta sedela ženin in nevesta ^a razliČnih straneh mize, in čez oba je bil razpet baldahin, Za postrežbo jima je bil določen maršal z osmimi slugami, seveda tudi pritlikavci, ki so imeli naŠive na ramah, Na strani dvofane fe pa stala ozka miza, kjer so sedeli car, vojvoda kurlandski, MenŠikov, kTieginja kurlandska s svojimi sestrami, druge odlične gospe, ministri in gencrali, in siccr tako, da so bili obrnjeni s hrbti proti steni, da so mogli zadosti složno opazovati vcdenje malih svatov. Maršal s svojimi podmaršali je pristopil k carfcvi mizi in je med zvoki godbe izpil čašo vina na carjevo zdravje. Mali topovi, ki bi bili sicer ta dan izstreljeni, so počivali, kcr ie istega dne umrl sin kneza Menšikova. Po obedu so pa pritlikavci plesali, kar je bilo gotovo videti zelo sraešno. gele proti polnoči je bilo slavje končano.
Koncem 18. stoletja je pa navada, da so imcli na dvorih pritlikavce, izginila; slavnosti knežje gospode so prišle ob prijetno zabavo, ki so jim jo nudili pritiikavci. Od tedaj so se pomešali pritlikavci »med Ijudstvo« kazali so se za denar ob cerkvenih slovesnostih in Ietnih semnjih. Neki Šved, 32 cm visok, se je napotil v svojem 40. letu na »umetniško potovanje« skozi Ncmčijo — mnogi stari Nemci so ga dobro pomnili. Tudi neka ženska iz Vogezov, 66 cm visoka in 64 let stara, je dolgo hodila okoli po svetu. SlaveB pritlikavcc je bil tako imenovani admiral Tom Pouce, ki se je prekucaval v svoji gala-uniformi po mizi, žvenkljal z ostrogami preteče vihtel sabljo in kadil smotko, ki je bila polovico manjša kakor oc sam. Kadar je govoril, so se ga otroci zelo zbali, kajti njegov glas je bi!c slišali kakor kikerikanje petelina. Po mnenju nekaterih je že umrl, pc mnen,u drugih pa še živi v Londonu bogat od »zaslužkov«, ki si jih jt pridobil s svojimi predstavami. V zadnjih časih se je apet kazal marsikal pritlika"vec proti plačilu tu in tam, a Ijudje dandanes nimajo več posebnegs zanimanja za take izrednosti. In to je tudi prav : Kaže napredek v civili-zaciji in plemenitost.
Viri: Dr. Paul Hess; ^Die dcutschc Myfhologic. _ Dr. Johann Habicht: »Der Mensch und sem Organismus«. — Karl Altstcin: »Die Zwerge«.