za Štajersko.
List za gospodarstvo in umno kmetijstvo.
Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem.
List velja na leto 4 krone.	*	Udje družbe prispevajo na leto 8 krone.	Udje dobd list zastonj.
'C'~
\
to-
V«el>lna: Razglas glede ogledovanja živine. — Razglas glede oddaje subvencijskih bikov. — Razglas glede oddaje subvcncijskih ovnov. — Razglas glede oddaje izvirnega ruskega lanenega semena po subvenciji. — Ali velja v novih vinogradih grohati, kakor seje grobalo v starih? — Smrt vranam in srakam. — O pridelovanju cikorije in njega rentabiliteti s posebnim ozirom na Srednje in Spodnje Štajersko. — Iz razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — yposjp.no. — Tržna poročila. — Zadruga: Poročila Zvezo gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Prašanja in odgovori. — Oznanila. — Priloga: Listi tvrdke M. Tomec v Humnolcu.
Razglas
glede ogledovanja živine, ki se v letu 1911 ni moglo vršiti in ki se torej mora v letu 1912 vršiti naknadno.
Visoki deželni odbor je sporazumno s kmetijsko družbo in okrajnimi odbori določil, da se naj ogledovanje živine, ki se v letu 1911 ni moglo vršiti, vrši leta 1912 in sicer ob sledečih dno in na sledečih krajih:
1. Marnbergu	21.	maja 1912
2. pri Sv. Lenartu	3. junija M	
3. v Gornji Radgoni	4.	n	n
4. v Kozjem	8.	n	*
5. na Ptuju	10.	
6. v Konjicah	11.	V	9}
Ogledovanje se bo vršilo		le tedaj, č»~h«4»
dotični okraji brez kuge slinavke in ne bodo veljale nobene omejujoče določbe politične oblasti.
Ob enem opozarjamo na določbo v odloku visokega odbora z dne 20. julija 1899 štv. 26.106 in § 20, odstavek 2. in 3. živinorejske postave z dne 17. aprila 1896, dež. zak štv. 41. da laqko dobi vsak posamezen razstavljavec v eni kategoriji (biki, krave, v plemenskih okoliših mlada živina) le po eno darilo v denarju in da ima, če prižene v kaki kategoriji 3 goveda, ki bi po splošni sodbi morala dobiti deželno ali državno darilo, pravico do b r o n a s t e, če pa jih prižene šest v eni kategoriji, pa pravico do srebrne deželne kolajne, v katero se vreže ime dotičnega živinorejca.
Od osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe štajerske.
Razglas
glede oddaje
subvencijskih bikov
okrajem, podružnicam in občinam.
Osrednji odbor bo tudi v letu 1912 po razmerju državnih in deželnih sredstev sprejemal naročila za plemenske bike iz onih okrajev, v katerih ni za redno bikorejo poskrbljeno niti s kako živinorejsko niti z bikorejsko zadrugo.
Plemenski biki se kupujejo pod strokovnim nadzorstvom deželnih strokovnih organov in uradnih živinozdravnikov v spomladi in jeseni 1912 v domačih plemenskih okoliših, pri čemer se plačajo stroški za nakup in vožnjo iz sub-vencijskega fonda. Biki se oddajo od zaželjene železniške postaje, od katere naprej mora vse stroške za prevažanje plačati prejemnik.
Prošnjiki dobe bike za 60% kupne cene, pri čemer se varščina 50 K zaračuna. Prejemnik jamči za bika dve leti, to se pravi, pri pravilni oskrbi postane bik črez dve leti prejemnikova last. Če pa prejemnik ne izpolnjuje dolžnosti, za katere se mora prej s posebnim reverzora ob-
vezati, mora vrniti subvencijo. Tudi zapade njegova varščina v znesku 50 K, če zaprošenega bika ne prevzame.
Kmetje, ki želijo kakega bika, morajo to v prvi vrsti naznaniti okrajnemu odboru in če ta odkloni posredovanje, bližnji kmetijski podružnici ali domačemu občinskemu predstojništvu in ob enem s prošnjo poslati varščino v znesku 50 K.
Da si kmetijska družba lahko pravočasno oskrbi potrebno število bikov, je želeti, da ji pridejo prošnje za subvencijske bike vsaj najkesneje do konca aprila 1912.
Družba se ne more obvezati, da bo bika dostavila ob kakem v naprej določenem roku.
Reverzi se dobijo pri kmetijski družbi ali pa pri okrajnih odborih.
V Gradcu, 13. lebruarja 1912.
Osrednji odbor c. k. kmetijske družbe na »-»*	Štajerskem.
Prezident:	Glavni tajnik:
Attems I. r.	Juvan I. r.
Razglas
glede oddaje
= koroške jezerske pasme. ^
Ovni se bodo oddajali, kolikor jih bo na razpolago, primernim planinskim rejam po 20 K.
Prošnjiki jih morajo pravilno in redno krmiti in gojiti, ter jih za malo odškodnino dajati tudi drugim rejam na razpolago.
Lastnik jamči za ovna, dokler ni star dveh let, nakar preide popolnoma v njegovo last.
Poslali so bodo najbrže v aprilu ali maju; naročnik mora plačati voznino iz Solčave, postaja Železna Kaplja.
V Gradcu, 1. januarja 1912.
Od osrednjega odbora i3-w c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
glede oddaje - imrnega ruskega lanenega semena po subvenciji.
S podporo visokega c. k. poljedelskega ministrstva je osrednjemu odboru tudi letos omogočeno oddajati izvirno rusko laneno seme po znižani ceni 42 v kilogram.
Naročila od Štajerskih kmetovavcev sprejema, če se takoj in ob enem nakaže
tudi denar, pisarna c. k. kmetijske družbe v Gradcu, StempfergasBe 3, a jih ne izvršuje obratno, ampak kadar jih je več skupaj.
Ce se potrebuje manj ko 5 kg, naj se ob enem naroči tudi za kakega soseda.
Prosimo za točni naslov, pošto in železniško postajo.
V Gradcu, 1. januarja 1912.
Od osrednjega odbora u-w c. k. kmetijske družbe.
Ali velja v novih vinogradih gro-batlTkakor se je gr obalo v starih?
Dobro je sicer, da ljudje še precej lahko pozabijo povzročeno jim zlo, ali iz tega izvirajoči nauk bi jim vendar moral bolj ostati v spominu. Ne bom spominjal na zlo, ki ga je povzročila trtna uš pri nas, pač pa na nauk, ki je sledil; namreč, da je obnova naših goric možna edino le s pomočjo ameriških trt. Tem trtna uš ne more zlahka do živega, čeravno jih tudi napada na korenju in na listju. Da bi pa trtna uš že izumrla, o tem niti misliti ni in tista velikanska nagrada, katero je razpisala francoska vlada ob nastopu te škodljivke, še vedno čaka onega srečnega, kateremu se bo posrečilo pognati trtno uš iz sveta, če bo to sploh kedaj mogoče. V naših vaških gostilnah jo je sicer že marsikateri modrijan pognal iz sveta; kateri pa dokaže, da jo je izgnal, lahko postane črez noč iz siromaka bogataš na duhu in telesu, samo piše naj po nagrado na Francosko.
Žalibože pa imajo ti vaški vsevedeži le pre-mnogokrat preveč poslušna ušesa in tako je opažati v zadnjem času, posebno pa v letošnjem letu, da kjebodi izumrle trte kar kratkomalo nadomeščajo po načinu, kakoršen je bil v starih goricah v navadi, to je z enostavnim grobanjem domačih trt. Ne da se tajiti, da je nadomeščanje izumrlih trt v starejšem vinogradu precej težavno in da je grobanje domačih trt v tem slučaju najpreprostejši in najlažji način izpolniti prazne prostore. Drugo prašanje pa je, ali je tako grobanje umestno in to se mora pač odločno zanikati, kajti s takim grobanjem pridemo zopet na staro stališče, Nemec bi rekel „na psa“ in kdor je pričel grobati, bo moral prej ali slej pričeti znovič obnavljati svoje — obnovljene gorice, kar pa bo v prihodnje stalo nekoliko več, kakor do sedaj, ker je pomanjkanje delavcev vedno občutnejše.
Res je, da tu in tam take grobanice že par let dobro uspevajo in istina je pa zopet, da se je tudi že marsikatera stara gorica še precej dolgo zoperstavljala trtni uši, če je bila dobro obdelovana in zdatno gnojena. Znan mi je (Vojskov) vinograd pri Sv. Vrbanu v Slov. gor., ki je bil vsled umne oskrbe najmanj osem let dalje časa v dobrem rodnem stanu, kakor drugi sosedni vinogradi, a naposled ga je le zadela usoda ostalih. In tako je z grobanicami; ene bodo životarile
dalje časa, druge manj, lcakoršna bo pač oskrba, splošno pa se lahko trdi, da bo njih moč pojemala tem bolj, čim bolj bodo postajale samostojne, t. j. čim manj hrane bodo dobivale potom prvotne nmerikanske podlage. Kakor hitro ta odprhni, ima uš lahko delo in grobanice izginejo v kratkem. Kar poprek groba pač lahko le tisti, ki ima že vnaprej namen v kratkem zopet svoj vinograd prenoviti radi napak, ki jih je naredil n. pr. pri izberi vinskih vrst i. t. d. Drugi pa naj le nadomeščajo izumrle trte na ta način, da zasadijo na prazne prostore prav lepe in zdrave divjake korenjake, katere je potem cepiti na zeleno in pogrobati. Pred dosajaujem je skopati globoke in 1 m v kvadratu široke jame že v jeseni, da Črez zimo zemlja dobro premrzne. Pri sajenju pa se naj ne varčuje z dobrim kompostom, ki mora biti star in večkrat prekopan, kratkomalo fini kakor šnofanec, kajti težko je, kakor že omenjeno, spraviti v starejšem vinogradu dosajence na noge. Dosajanje je torej treba s posebno skrbnostjo izvršiti.
So pa slučaji, da blizu praznih prostorov sosedni trsi poženejo poganjke iz amerikanskih podlag. Taki poganjki tudi lahko dobro služijo za nadomeščanje izumrlih trt; treba jih je le zeleno cepiti in na prazne prostore primerno globoko in skrbno povlačiti (poživičiti). Te vlačenke je potem črez 2 leti, ko so se že ojačile, odrezati od starega trsa. Jih dalje časa pustiti pri starem trsu ne velja, ker bi ga preveč oslabile.
Kjer ni teh poganjkov iz ameriških podlag, se [lahko trs s tem, da se odkoplje v spomladi do prvega kolena pod cepljenim mestom, pe-kako prisili k temu, da prej ali slej požene divjak. Ko so ti poganjki iz podlag že zrastli nekoliko od zemlje, se lahko odkopane trte zopet primerno zagrnejo. Če kateri poganjek ne doseže prvo leto primerne debelosti in dolžine za zeleno cepljenje, tedaj ga je prihodnjo pomlad prirezati nad zgornjim, dobro dozorelim, zdravim očesom in je pustiti rasti le iz tega pognalo mladiko, katero je potem v potrebni višini cepiti na zeleno. Zaradi lažjega opravila raznih del naj dobe taki poganjki svoj kol.
Če pa odmrje pri trti le cepljeni del, podlaga pa še živi, kar se semtertje lahko opazuje, tedaj je odkopati podlago do zdravega člena ali kolena, kjer gotovo požene iz divjaka mladika, katero je seveda cepiti na zeleno in pogrobati.
Nekateri izpopolnjujejo prazne prostore v vinogradih tudi s tem, da povlačijo (poživičijo) na prazno mesto rozgo iz cepljenega dela, torej evropejsko trto. Ta način nadomeščanja izumrlih trt je še preje dopusten, kakor pa grobanje celega trsa, vendar so take vlačenke le pri bujno rastočih trtah na mestu, sicer preveč oslabe materne trte. Če si že kdo hoče pomagati s takimi vla-Čenkami, tedaj naj poživiči, če mogoče, le rozge, ki so zrastle na prejšnje leto spodaj narezanih čepih, ker je znano, da so tako rozge rodovit-nejše, kakor one, ki pridejo iz starine. Te vlačenke je drugo pomlad odrezati od maternega trsa, sicer ta preveč oslabi. Če niso presušne letine, tedaj še životarijo take vlačenke (živice) na svojih koreninah 1 do 2, pa tudi več let; potem, ko pojemajo v rasti, jih je izkopati in na isto mesto nove povlačiti. V sušnem letu odrezane vlačenke skoro gotovo usahnejo še tisto leto. Ker se mora to povlačenje v kratkih presledkih vedno ponavljati in se trsi, kateri te vlačenke dado, tudi s tem slabe, ni ta način nadomeščanja izumrlih trt tako priporočljiv, kakor opisana raba divjakov korenjakov in poganjkov iz podlag, pač pa na vsak način preje nego grobanje celega trsa. To naj naši vinogradniki v lastnem interesu opusto, kajti uspehi, ki jih je morda kateri v prvem ali drugem letu po grobanju opazoval, so le navidezni; razočaranje tam še pride.
_________ Zupanc.
Smrt vranam in srakam.
Poročilo kmetijske podružnice fit. Jur ob juž. žel.
Ni je menda za gospodarstvo bolj sitne in bolj škodljive ptice, kakor je vrana, zraven nje pa Se sraka.
Spomladi, ko se jc turščica komaj posejala in začela kaliti, prileti tolpa vran, ki jo popipljejo in pozobljejo. Mislil bi kdo, da jo turščica radi ne-pripravne zemlje ali morda kmetove štedljivosti tako redka; a temu ni tako, krive so ponajveč vrane, ki so jo kalečo požrle.
V jeseni pa, ko turščica zori, je zopet vrana tista, ki storžjo z veliko spretnostjo razčesa in ozoblje.
Na enak način Škoduje vrana tudi vsem drugim setvam.
Kaj pa dela vrana dostikrat pozimi? Če no najde drugod zadostno brane, so spravi nad slamnato strehe ter jih razbrska in opuli, iščoč zrnja. Posebno po nekaterih krajih gospodarijo vrane po zimi s slamnatimi strehami tako neusmiljeno, da se morajo vsako leto prenoviti ali vsaj pokrpati. Strašilo ne pomaga nobeno no na njivi, ne na strehi. In koliko znosijo vrane na spomlad kurje mladine iz kmočkih dvorišč, vodo najbolje povedati gospodinje.
Seveda pobira vrana tudi škodljiv mrčes, kakor ogrce in hrošče iu koristi s tem gospodarstvu; pa ta korist še daleko ne doseže škode, ki jo povzroča.
Nič manj nečedna tetka ko vrana jo sraka, ki je prekoristnim drobnim ptičicam še bolj so-* vražna.
Vrana in sraka zaslužita torej po vsej pravici, da se zatirata kolikor mogočo. Kako pa to storiti? Streljati bi jih bilo neuspešno, ker sta vrana in sraka zelo oprezni in streljivo najbrže že od daleč vohata. Sploh je to za posameznika vsled lovske postave in patenta za orožje nedopustno. Več se doseže z razdiranjem gnezd in zatiranjem mladičov, a to je nezadostno, vidi se vkljub temu, da je vran in srak od leta do lota vedno *več.
Največ zaleže pri vranah in srakah strup in sicer fosfor. To se napravi takole: v lekarni se da napraviti iz 80 gramov fosforja, glicerina in belega bolusa precej trda masa. Ta zmes so raztopi v go-vejski na ta način krvi da so kri kuha in so med kuhanjem neprestano meša. Ko vso to dobro zavre, se kri strdi in kosilo za vrane in srake jo pripravljeno. (Po receptu livlanskega lovskega društva iz knjige „Die Jagd und der Hund“.). Taka s fosforjem nasičena in kuhana kri se razmečo pozimi stran od cest in pošpotov, kjer sc te škodljivkc zbirajo, v majhno kupčke na sneg. Vrane in srake, kojim mesni ostanki in kri posebno diši, priletijo, požrejo nastavljeno vado in se za^rupijo (s fosforjem).
Kmalu pa začuti vrana ali sraka učinek fosforja, odleti na bližnje drevo, od tu pa nikamor več; perje se ji začne ježiti, postano pijana, cepno dol in — v nekaj trenutkih pogine.
Da vrana, ki se je strupa že nažrla in njegov učinek začutila, še odleti, ima to dobro, da druge vrane nemoteno žrejo, ker bi sicor odletele, ako bi katera pri nastavljenem kupu strupa obležala.
Za tako pokončavanje vran, srak in drugih enakih ptic treba seveda dovoljenja politične oblasti in treba se držati natanko vseh predpisov o nastavljanju strupa. Uspehi pa so, kakor jo dognala kmetijska podružnica v Št. Juriju ob juž. žel. zelo ugodni in želeti bi bilo, da bi se kmetijske podružnice onih krajev, kjer so vrane in srake gospodarstvu nadležne in škodljive, v zimskih časih resno bavilc s tem prašanjem.
Mušič, živinozdravnik.
O pridelovanju cikorije in njega rentabiliteti s posebnim ozirom na Srednje in Spodnje Štajersko.
Napisal Dr. Julij Olschowy, plačani docent na c. k, visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju in konzulent za
rastlinarstvo v c. k. poljedelskem ministrstvu,
(Dalje.)
Kakor kava, tako je imela tudi cikorija mnogo sovražnikov in nasprotnikov. Najhujši nasprotnik tega surogata je von Bibra, ki je baje opazil, da cikorija omami in ki je cikorijo bolj tendenčno ko strokovnjaško imenoval naj-slabši nadomestek za kavo. Boehnke-Reich je trdil leta 1885, da povzroči pogosto in nepretrgano zavživanje cikorije zgago, želodčne krče, pomanjkanje apetita, oslabljenje udov in čutil, posebno pa oči. Pri svoji trditvi zaradi oči se je opiral ta znanstvenik, kakor pozneje Lewin(1905) in H.Zeller (1908), na opazovanja in podatke zdravnika za očesne bolezni, Be era, ki je baje opazil, da vpliva cikorija zelo slabo na vid. Ostro se je vrgel na cikorijino kavo leta 1907 tudi Boruttan, ki je vbriznil odvarke cikorije, res da zelo koncentrirane (25^ na 100 <7 vode) žabam naravnost v srce in trebušno veno, kuncem in psom pa v žile in je nato opazil zelo neugoden vpliv cikorije na tlak krvi. Omeniti pa je treba seveda, da je Boruttan pri teh poskusih našel tudi ugoden vpliv, namreč zvišano sekrecijo želodca, ki jo je povzročila cikorija.
Proti trditvam doslej navedenih znanstvenikov so se z vseh strani oglasili ugovori. Nikolai je povdarjal, da se mu zdi od von Bibre opazovani omamljivi vpliv cikorije bolj individualnega značaja. Okus, ki ga ima odlitek cikorije, pomešan s primerno množino prave kave, je nekaj posebnega ; kakor na pravo kavo, se je tudi nanj treba navaditi. Wilhelm je sam zavžil 800 g destilata iz 500 g cikorijinega praska in ni mogel na sebi opaziti nobenih, niti telesnih, niti duševnih ne-prilik. V novejšem času (1908) jeHueppe opozoril na dejstvo, da moramo, če hočemo stvar objektivno presoditi, paziti na to, da danes, cikorija ni več sam nadomestek, ampak le pridatek kavi; in če se rabi tudi sama brez prave kave, je vendar vedno pomešana z mlekom. Tudi so se nazori, vsled katerih so zdravniki prej cikorijo kratkomalo odklanjali, med tem časom precej spremenili. Ta znanstvenik je opozoril tudi na to, da doslej še nihče ni zasledil v cikorijini korenini kakega strupa in da poskusi Boruttaua za presojo, koliko je vredna cikorija kot hranilno sredstvo, vsled močne koncentracije ne veljajo mnogo, kakor tudi ne vsled izrednega načina aplikacije. Mnenje, da so kalijeve soli, ki se nahajajo v cikorijini korenini, srcu škodljive, pa je naravnost naivno, če pomislimo, da se kalij v cikorijini korenini ne nahaja v anorganski obliki, ampak v organičnih sestavinah, torej v obliki, ki se v novejši dobi veduo bolj povdarja kot najboljša korektura proti zastrupitvi s scalno kislino vsled prevelikega uživanja mesa.u
Kemična sestava: Listi cikorije imajo po Iiitschmannovem „Vademecumu*:
vode . .		apna ....	
dušika .	. . . 0‘35 „	magnezijo . .	. 0-04 „
pepela .	. . . 1-65 „	fosforjeve kisline 0*10 „	
kalija .	. . . 0-43 „	žveplove	„	014 „
natrona	. . . 0-29 „	kremenčeve „	0-06 „
klora .	• • • 0’27 j.		
Iz teh števil izhaja, da imajo listi cikorije relativno mnogo kalija, dušika in apna, a zelo malo fosforjeve kisline. Po sestavi, ki je navedena tukaj, so listi cikorije zelo podobni listom sladkorjeve pese. Kakor v korenini, tako se tudi v listu cikorije nahaja neka bridka snov, o kateri pa ne vemo mnogo. Vse, kar smo se naučili iz dosedanjih preiskav cikorijine bridke snovi, bomo navedli tedaj, ko bomo govorili o kemični sestavi korenine.
Seme cikorije ima, če je posušeno na zraku, po zgoraj navedenem viru sledečo sestavo:
vode .... 13'00% dušika ...	?
pepela . . . 5‘46 „ kalija .... 0’65 „ uatrona . . . O 46 „ klora .... 0'05 „
apna...........1*73%
magnezije . . . 0 59 „ fosforjeve kisline 1*65 „ žveplove „	0'24 „
kremenčeve „	0’06 „
V	nasprotju z listi ima seme cikorije zelo mnogo apna in fosforjeve kisline. Prvi je cikorijino korenino analiziral von Bib ra v letu 1876. Ker pa so bili pomočki tedanje analize zelo ne-dostatni, ne moremo števil, ki jih je našel ta učenjak, smatrati za zanesljiva in jih zato niti ne navedemo. Leta 1882 je analiziral A. Mayer holandsko cikorijo, a tudi njegovi podatki so danes že zastareli. Zanimiv je samo trud Mayer j a, ki je šel za tem, da bi določil množino bridke snovi, ki določa baje vrednost pražene korenino, in da bi spoznal njene lastnosti. Dobival je to bridko snov na ta način, da je fino zdrobljene korenine s kloroformom ekstrahiral. Ta izvleček je izparil, ostanek z vodo izlužil, izlužek zopet izparil in ostanek posušil v vročini 100° C. Množina bridke snovi, ki se je na ta način dognala v cikorijini korenini, je znašala 005 do O115%. Po preiskavah Mayer j a je ta bridka snov raztopljiva v vodi, alkoholu in kloroformu, neraztopljiva pa v etru; v taninu in josihovokislem svincu so izloči, v toploti pa od kostnega oglja absorbira. Fehlingovo raztopino reducira le v zelo neznatni meri. Poskusi, da bi se ta bridka snov razkrojila s kuhanjem in parjenjem, se niso posrečili.
V	novejšem času (1907) je analiziral F. Hueppe s sodelovanjem Krzižana korenine češke, gornjeavstrijske, hrvaške, ogrske, belgijske, južno in severnonemške cikorijo in je dobil podatke, ki so v marsikaterem oziru vredni pozornosti. Po preiskavah tega učenjaka imajo korenine češke in gornjeavstrijske cikorije sledečo sestavo v odstotkih:
		Češka			fciornj«*- avHtrlJska		
		O A m a fil s&	^3 S.S s g I- g.	■° -g — gSS| a j| s g,*	11 N 0 il	- S if	gls •s s s
Vode		• • •	8-05	—		8-34	-		
Pepela . . . .		4-02	4-37	4-92	3-16	3-45	5-04
Čistega pepela	• • •	4-01	4-36	4-91	—	—	—
Dušika ....		0-803	0-873	0-932	0-974	1-063	1-261
Dušičastih snovi	• • •	5.02	5-46	5-82	6-08	6-64	7-88
Surove tolšče .	• • •	0-31	0-34	3-77	0-40	0-44	1-74
Surovih vlaken .	• • •	4-63	5-03	7-93	4-77	5-20	7-72
Celuloze . . .		3-49	3-79	4-58	3-40	3-71	4-27
Lignina ....	• • •	1-14	1-24	3-35	1-37	1-49	3-46
Pentosanov . . Reducirajočega	slad-	4-72	5-18	5-91	4-83	5-27	6-47
korja (Dckstroze) . .		5-00	5-43	20-32	7-83	8-54	17-39
Inulina	 Drugih ne prostih eks-		55-67	60-54	7-14	51-71	56-41	21-41
traktnih snovi	• • •	12-58	13-70	44-19	12-88	14-05	38-35
Ki 0			1-48	1-61	1-81	—	—	—
Ekstrakta po Trillichu Od tega je % :		77 14	83'78	77-00	76-14	81-72	77-52
Pepela . . . .		—	3-06	3-78	—	—	—
Dušika . . . .			0-649	0-534		—	—
Dušičastih snovi	• • .	—	4-05	3-34	__		—
Reducirajočega	slad-	—	946	21-35	—	—	—
korja inulina	• . .	—	56-55	6-06	—	—	—
K2 0			—	1-23	1-50	—	—	—
V čistem pepelu korenino češko cikorije sc je našlo v odstotkih:
Kii zraku posušena korenina
pražena korenini*
Kremenčeve kisline . .	2.11	2.42
Žveplene kisline . . .	11.88	12.39
Fosforjeve kisline . . .	15.51	13.63
Klora		6.36	6.71
Železovega oksida . . .	0.86	0.92
Apna		7.36	7.98
Ma mezijo		5.05	5.06
Oglja		—	—
Kalija		41.29	41.03
Natrona		 .	11.23	11.38
Skupaj Od tega od^ejemo Oza Gl In ostane 		101.65 1.43 100.22	101.53 1.51 100.02
Inulin je določil Hueppe na ta način, da je fino zdrobljeno substanco s Cole. carb. praecip. ptiriss. v vodi 5 minut kuhal, nato filtriral in ostanek z vročo vodo izsladil. Dobljeni filtrat, ki je imel ves inulin, reducirajoči sladkor in razne druge sestavine, se je pomešal s svinčevim jesihom, da bi se odstranile vse snovi, ki bi pozneje pri' določanju sladkorja motile in svinec, kar ga je bilo preveč, se je z natrijevim sulfatom odstranil. V enem delu tako dobljene raztopine se je po Allihnovem načinu s pomočjo Fehlingove raztopine določila glikoza, v drugem delu pa se je inulin, okisan z razredčeno žveplovo kislino in pol ure kuhan, spremenil v fruktozo in nato se je določila celotna redukcijska zmožnost mešanice proti Fehlingovi raztopini z enačbo, ki sta jo nastavila H8niginJesser:?/ = — 5-372 + 1-91856 x — 0‘0007605 x3 («/ = mg bakra, x = mg fruktoze). Diferenca v obeh slučajih izločene fruktoze je dala podlago za izračunanje fruktoze, oziroma inulina.
J. Wolff je trdil leta 1889, da se v ciko-rijini korenini poleg inulina nahaja tudi še levulin ali sinantroza, substanca, ki daje pri inverziji s solno kislino tudi reducirajoči sladkor (dekstrozo in levulozo). Kmalu po tem pa je Wolff to mnenje sam zavrgel. Na podlagi novih preiskav jo ločil ta znanstvenik snovi, ki v cikorijini korenini spremljajo levulin, v take, ki z drožmi naravnost ne zavrejo in sestajajo večinoma iz inulina z obratno možnostjo a D — — 36 57°, in v take, ki naravnost zavrejo, kakor inulini, ki imajo le malo obratno možnost ali skoro nobene. Hueppe je skušal dobiti iz cikorijine korenino levulin, pa je dobil snov, katere lastnosti so se lahko prenesle tudi na optično neaktivni Wolff o v inulin. Zato ne moremo reči, da je podan dokaz, da se v cikorijini korenini nahaja levulin.
Pri praženju korenine preide inulin v piro-inulin, inulosan in razne izoraerne, dekstrinu podobne snovi. Piroinulin je sladek, na levo obračajoč, ne reducirajoč in v vodi raztopljiv gumi. Inulosan je označen s tem, da je amorfen, na desno obračajoč in da ne zavre. Po Dragen-dorffu je inulin edini ogljeni hidrat, ki se v jeseni nahaja v cikorijini korenini. Toplinska vrednost inulina znaša <1133-5, škroba pa 4182-4 to-plinskih enot in zato ima inuliu s stališča pre-hranitvo skoro enako vrednost kakor škrob. Strupeno inulin ne učinkuje in tudi ne tvori spe-cifičuih strupenih snovi. Bridkobo, ki nastane pri praženju, izvaja Hueppe popolnoma iz inulina. Snovi, ki barvajo in ki so nahajajo v praženi
cikoriji, izhajajo, kakor je pokazal že von Bibra, poleg sladkorja še iz inulina.
Sladkor, ki se nahaja v koreninah, ni že kar iz početka v njih, ampak nastane vsled tega, da se, kakor meni Hueppe, v posušenih koreninah inulin hidratizira. Na to misel je sicer lahko priti, dokazana pa vendarle šeni. Po istem Hueppeju je večina sladkorja, kar se ga nahaja v koreninah, fruktoza, ki ima enako množino kalorij in enako fizijološko izrabnost, kakor dekstroza.
Glede surovega vlakna, celuloze in lignina treba omeniti, da je H u e p p e te sestavine določil po načinu, ki ga je nasvetoval K 6 n i g, da pa so iz razlogov, ki jih tukaj ne moremo navajati, verjetna le števila, ki jih je dognal za celulozo, vrednosti, ki jih je dognal za surova vlakna in lignin, pa moramo sprejeti z vso primerno rezervo.
Glede dušičastih substanc treba navesti, da se jih baje najde velika večina v obliki organskih kislin, amidokislin. E. Schulze zatrjuje, da je v surovem proteinu cikorijine korenine našel aspa-ragin iu arginin, toda nikakega glutamina.
Kemična sestava cikorijine korenine je, kakor kažejo preiskave llueppeja, po raznih krajih različna. Razlike, ki se v tej stvari nahajajo, pa ne izhajajo toliko iz razlike raznih vrst, kolikor iz različnih vegetacijskih razmer, v katerih so preiskane korenine zrastle.
Poraba. Endivija se rabi samo kot solata in sicer po letu kakor tudi po zimi. Da dobi po zimi bele liste, mora rasti tako, da ne pride svetloba do Dje.
(Daljo prihodnjič.)
Iz razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
755. seja (lne 13. februarja 1912. Začetek ob 10. uri predpoldne.
Navzoči so sledeči gospodje: ekscelenca načelnik Edmund grof Attems, drugi podnačelnik Roman Neuper, zastopnika visoke vlade in visokega deželnega odbora Dr. Viktor Negbaur in Franc Hagenhofer, 20 članov O. O. (med njimi M ur s a in Robič) in glavni tajnik Juvan kot žajfišiiikar.
Načelnik konštatira sklepčnost in otvori sejo. Predno preide načelnik na dnevni red, naznani, da je I. podpredsednik družbe, Henrik vitez pl. Pie s sin g, svoje posestvo prodal in naznanil prezidiju, da je vsled tega njegova udeležba in članstvo v O. O. brez pravo podlage, vsled katere se mu je to častno mesto priznalo in da se zato čuti prisiljenega odložiti mesto I. podpredsednika v O. O.
Načelstvo je opozorilo gospoda Plessinga, da ne vidi v tem dejstvu vzroka, da bi moral odložiti članstvo in da lahko enako uspešno kakor doslej deluje v 0.0. za varstvo koristi štajerskega kmetijstva, dasi ne deluje več kot praktični kmetovavec. Vkljub vsemu temu je gospod podpredsednik prosil, naj se naznani osrednjemu odboru, da odloži sVbje častno mesto.
Član 0.0. Klammer opozarja na velike zasluge, ki si jih je stekel gospod pl. Pl e s sing za povzdigo in napredek štajerskega kmetijstva, za razširitev in povečavo štajerske kmetijske družbe v dobi svojega dolgoletnega delovanja kot član O. O., kot I. podnačelnik kmetijske družbe in nekaj časa po smrti načelnika kmetijske družbe, ekscelence grofa Kottulinskega kot njen samostojen vodja. Zopet ponovi besede, ki jih je veleposestnik Olschowsky izrekel nekoč na zborovanju kmetijske podružnico v St. liju v Slov. gor. o gospodu pl. Ples sin gu in ki so bile govorjene iz srca vseh štajerskih kmeto-vavcev, da bo ime P1 e s s i n g v zgodovini štajerskega kmetijstva za vedno vpisano z zlatimi črkami. Prepričan je, da bi bila izguba takega sotrudnika težka in naravnost nenadomestljiva in meni, da se ž njim strinjajo vsi člani O. O., če predloži, da se naj gospod pl. Pl e s si n g ne pusti iz O. O., ampak naprosi, naj svoje izborno znanje in moči še nadalje posveti delu v štajerski kmetijski družbi. Ta predlog so člani O. O. soglasno sprejeli s tem, da so vstali; načelnik izjavi, da bo to soglasno željo članov O. O. sporočil gospodu Plessingu in upa, da bo gospod Pl e s sing upošteval željo 0.0.
Zapisnik zadnje seje 0.0. kroži v vpogled; gospod načelnik prosi, naj so morebitne spremembo predložijo na koncu dnevnega reda.
Svojo odsotnost je opravičilo 5 udov O. O. Nato se preide na dnevni red.
1.	Poročilo družbinoga knjigovodstva o računskem sklepu za 1911 in proračunu za leto 1912.
Poroča družbin knjigovodja Walcher. Po-ročavec prečita računski zaključek za leto 1911, ki kaže K 1,104.724-55 prejemkov in AT 979.985-66 izdatkov, tako da znaša preostanek K 124.738-89. Zaključek računskega leta 1911 je za K 21.238-49 ugodnejši ko proračun.
Računski zaključek za leto 1911 se vzame z odobravanjem na znanje.
Proračun za leto 1912 izkazuje zahtevkov K 458.918—, pokritja pa K 474.986-—, torej K 10.932-— primanjkljaja.
Se vzame na znanje.
2.	Poročila in predlogi odseka za živinorejo in mlekarstvo.
a)	Posvetovanje in sklepanje o predlogih, predloženih konferenci za porabo izrednega kredita za pospeševanje živinoreje v letu 1912.
Poroča glavni tajnik. Poročavec omeni, da se je odsek pečal s sklepom O. O., naj se za ustvaritev zaklada za zavarovanje živinoreje odloči 100.000 K iz izrednega kredita za pospeševanje živinoreje v letu 1912, da pa ni našel možnosti, kako bi so naj to izvršilo, ne da bi se oškodovale druge važno živinorejske potrebe in da je zato prisiljen, predložiti osrednjemu odboru sledeči predlog:
Odsek za živinorejo in mlekarstvo priporoča osrednjemu odboru, naj v seji dne 9. januarja 1912 storjeni sklep, naj se porabi 100.000 K izrednega kredita za pospeševanje živinoreje v letu 1912 za ustvaritev zaklada za splošno zavarovanje živine, razveljavi in odobri od odseka predloženo razdelitev izrednega kredita, ki bo na razpolago v letu 1912. Vsled tega bi se naj znesek 373.066 AT 22 v, ki ga je določila vlada po številu štajerske živine, ki znaša 683 443 glav, razdelil takole:
1.	Za posr>e£evanje pašništva in planšarstva ................................£ 100.000-—
od tega zneska se naj da kmetijski družbi
za oddajanje travinega semena za polovično ceno na razpolago 10.000 K in iz ostanka kredita v letu 1911 prepasti znesek 8361 K 35 v;
2.	akcija s šotno steljo so ne nadaljuje, ostanek iz leta 1910 v znesku 4861'!? 85 » in znesek 4500 K, ki je bil v letu 1911 določen v ta namen, se porabi za pokritje primanjkljaja pri drugih postojankah;
3.	za kvalitativno in kvantitativno povzdigo živinoreje se nhj porabi:
a)	za nakup bikov in telic . . K 61.091-96
b)	za pospeševauje reje drobnice
(svinj in ovac)............ „ 20.000--—
c)	za živinozdravniški potovalni
pouk......................... 3.000—
d)	za Zvezo murodolskih živinorejskih zadrug..............„	21.300-—
e)	za Zvezo pinegavskih živinorejskih zadrug................„	10.000-—=
f)	za Zvezo zadrug za rejo gorskih liscev...................„	6.000—
g)	za Zvezo m arij a dvorskih živinorejskih zadrug . . . . „	4.500--
li) za bikorejske zadruge po Srednjem in Spodnjem Štajerskem: o) normalne
subvencije . K 12.000.— b) za pokritje primanjkljaja v letu 1911 . K 6.878-—
Skupno torej. . „ 18.87Sx
i) za Zvezo živinorejcev za rejo vzhodnješt.ajer-skih liscev: o) za nakup re-
geueratorjev K 7.000-—■ b) za pokritje režijskih stroškov . . . K 2.000 —
Torej skupaj . . „ 9.000—
k)	za hlevske stavbe in gnojišča:
«) redno subvencije . . K 20.000— b) za pokritje primanjkljaja v lotu 1911 . K 19.388*—
Torej skupaj . . „ 39.888'—
l)	za zatiranje nalezljive smo-	t
like na spolovilih.......„ 10.000—
m)	subvencija c. k. družbi za rejo
konj za potovalni pouk . . „_2.000-—
Torej skupaj ■ ■ K 205.087-96 Prenos . . . K 206.087-96
Prenos ... K 205.087-96
4.	Za nakup krmil in gnojil (ob enem z obrestmi, ki sn morajo plačati Zvezi za
kupljene stiskalnice za krmo)..............*	10.000-—
5.	Za mlekarstvo........................ » 17.978-26
6.	Za ustvaritev zaklada za zavarovanje
živine ........................................ 40.000-—
Torej skupaj . . K 878T066-22 Iz kredita za vnovčevanjc živine za nakup tehtnic za živino:	r
a) redne subvencijo........................K 5.000-—
h)	za pokritje primanjkljaja v letu 1911 . .	„	5.400-—
Torej skupaj . . K 10-400-—
Glede postojanke „planšarstvo in pašništvo
100.000	K“ želi O. O., da se naj vpraša deželni odbor in kmetijska družba za mnenje, predno se bodo subvencije definitivno priznale in naj se o dosedanji vporabi tega kredita poda natančno poročilo; tega načina se je treba tako dolgo držati, dokler tudi deželni odbor in kmetijska družba ne bosta imela pravice v podrobnem razpolagati s kako svoto v določeno svrlio ali vsaj sporazumno oba ta činitelja.
Predsednik otvori o tem predmetu debato: podnačelnik podpira predlog odseka z ozirom na to, da so v tem predlogu navedene vsote bile določene že v prejšnjih sejah odseka in da bi ne bilo dobro, če bi sedaj naenkrat O. O. te sklepe, ki so po večini že naznanjeni raznim prošnjikom, prevrgel. O zavarovanju živine govori z ozirom na izkušnje v tej stvari po drjigih deželah in na gospodarske razmere Gornje Štajerske, kjer se velik del prebivavstva ne bo mogel z uspehom udeležiti zavarovanja; tudi se mu ne zdi pravično, da se pri razdelitvi kredita jemlje ozir na število živine, ne pa na davčno moč. Nadalje opozarja na velike izdatke, ki jih ima dežela pri pospeševanju vinarstva in z dajanjem brezobrestnih posojil za napravo novih vinogradov in meni, naj zastopniki Srednje in Spodnje Štajerske pri razdelitvi izrednega kredita za pospeševanje živinoreje ne oškodujejo Gornje Štajerske, kar bi se na vsak način zgodilo, če bi se za zavarovanje živine določilo kar 100.000 K.
Prisednik deželnega odbora Franc Hagen-liol'cr opozarja na veliko korist, ki bi jo imela dežela od zavarovanja živine in priporoča osrednjemu odboru, naj ostane pri prvotnem predlogu in določi za zavarovanje živine 100.000 K.
Član 0.0. Itobič priporoča in podpira ta predlog, ter omeni, da se gospod Neuper s svojimi izvajanji poteza samo za koristi veleposestnikov, dočim bi naj zavarovanje živine v prvi vrsti pomoglo malim kmetom. Podpredsednik Neuper zavrne to očitanje z izrečno izjavo, da mu je zavarovanje živine simpatično; na drugi strani pa, pravi, se ne da tajiti, da se bo veliki del gornještajerskih kmetovavcev postavil izven tega zavarovanja in da je potrebno, da se pogovorimo z gornještajerskhni kmeti, predno se bo prašanje zavarovanja živine končno rešilo.
Član 0.0. Riemelmoser podpira izjavo odseka in izvajanja podpredsednika Neuper j a; član O. O. Edelsbrunner predloži posredovalni dodatni predlog, naj se 60.000 K, ki bi jih bilo letos treba za zavarovanje živine, dobi na ta način, da se prihodnja tri leta postavi za 20.000 K več v postavko za zavarovanje živine.
Nato se sklene debata in se preide na glasovanje z glasovnicami. Najprej se odkloni predlog odseka in nato še tudi dodatni predlog gospoda Edelsbrunnerj a.
Član 0.0. Edelsbrunner vpraša, ali se njegov dodatni predlog ne more sprejeti kot samostojen predlog in eventuelno odda odseku za živinorejo, naj se o njem posvetuje in sklepa. Član O. O. H am o n se pridruži temu posredovalnemu predlogu. Daši je predlog odseka padel, vendar ni prav nobenega dvoma, da bi bil predlog člana 0.0. Edelsbrunnerja, če bi bil predložen kot samostojen predlog, sprejet. Naceta obeh gospodov prevzame član O. O. J a-nuschke, ker je prepričan, da bi bilo za 0.0. neprijetno, če bi brez mandata stopil pred konferenco. Zato predloži nujen predlog, naj se zaklad za zavarovanje živine v letu 1912 dotira s
50.000	K, ostalih 50.000 K pa se naj dostavi prihodnji 2 leti na ta način, da se vsako leto postavi v to postojanko za 25.000 K več. Predsednik vpraša, ali je 0.0. pripravljen prevreči prejšnji sklep; ker je za to pripravljen, se sprejme predlog člana O.O. Januschkeja, da se ta predmet obravnava kot nujen. Debate o tej
stvari ni več in zato da predsednik ta predlog na glasovanje.
Pri glasovanju je bil predlog sprejet.
b)	Mnenje visokemu c. k. poljedelskemu ministrstvu o prošnji deželne šolo za planšarstvo v Grabnerhofu, naj se ji podeli državna podpora za sušilnico za seno.
Poroča član 0.0. Riemelmoser. Ker je še premalo izkušenj o rentabiliteti tega sušenja in se take naprave zaradi velikih stroškov ne bodo mogle udomačiti v kmetskih obratih, deželna šola za planšarstvo pa mora v prvi vrsti služiti koristi in napredku kmetov, priporoča po-ročavec, naj se sporoči ministrstvu, da po mnenju 0.0. taka naprava ni potrebna.
Predlog je bil sprejet.
c)	Deželni kulturni svet na Dunaju pošilja prošnjo, naj se priklopimo njegovi resoluciji glede pospeševanja pašništva.
Poroča član O. O. Kap p el. Z ozirom na veliki pomen, ki ga ima pospeševanje pašništva za kvalitativno in kvantitativno povzdigo živinoreje in ugodnejšo obliko konzumovih razmer, predloži poročavec naslednji predlog:
„O. O. blagovoli skleniti, da se pridruži prošnji deželnega kulturnega sveta nadvojvodine nižjeavstrijske na Dunaju in sicer iz vzrokov,' ki so navedeni v nji, kakor tudi iz razloga, da se mora pri nas v naši ožji domovini zaradi po-vzdige živinoreje intenzivno pospeševati pašništvo."
Predlog je bil sprejet.
d)	Poročilo in predlog odseka za predelavo, oziroma mnenje o osnutku glavnih pravil za bi k or e j o, ki gajevta namen predložil deželni odbor.
Poroča član 0.0. Klusemann, ki prečita od odseka sestavljena temeljna pravila za biko-rejo in predloži, naj se deželni odbor naprosi, naj ta temeljna pravila izda, natisnjena na stenske table, v dovoljnem številu okrajem, da jih razdelijo posameznim občinam; razen tega naj da tudi kmetijskim šolam dovoljno število na razpolago. Poleg tega se naj ta pravila sprejmejo v knjige za pripuščanje in v knjižico o krmljenju, in reji domače živine in prvi pomoči pri bolni živini, ki jo bo izdala c. k. štajerska kmetijska družba. V slovenskem delu Štajerske se naj ta pravila razširijo v slovenskem jeziku.
Član O. O. Czeicke predloži nekatere spremembe v tekstu pravil, ki jih poročavec sprejme; nato so bili predlogi referenta sprejeti.
Za tem poroča član 0.0. dr. Klusemann o pravilih, ki jih je določil odsek za nakup in in oddajo plemenskih bikov (subvencijoniranih) in predloži, naj se te določbe sprejmejo. Član 0.0. Czeicke meni, da bi se o teh pravilih naj posvetoval prej še odsek za živinorejo, ki se mu naj v ta namen predložijo. Prisednik deželnega odbora Franc Hagenhofer želi, da se naj kupovanja bikov udeležujejo tudi praktični živinorejci. Na to reagira glavni tajnik Juvan, ki sliši v tej želji očitanje, da ni praktični živinorejec, kar pa mora zavrniti, ker je bil do svojega vstopa v štajersko kmetijsko družbo, to je do svojega 42. življenjskega leta v resnici praktični kmeto-vavec in živinorejec. Sicer pa se tega kupovanja že dolgo časa udeležujejo zastopniki okrajev, tako da ni nobene ovire, da bi se ta želja ne izpolnila.
Nato se sprejme predlog člana O. O. Czeickeja in odseku za živinorejo oddajo sporne določbe, da se o njih posvetuje in sklepa.
e)	Sklepanje o ponovno vloženi prošnji deželne šole za planšarstvo v Grabnerhofu, naj se Ludviku Treyerju podeli podpora za obisk mlekarskega tečaja v Friedlandu in mnenje visoki c. k. namestniji glede prošnje Klemena Piffraderja v Hafendorlu, naj se mu podeli podpora za obisk mlekarske šole v Hammelnu.
Poroča član O.O. Riemelmoser, ki predloži, naj se sklepanje o prošnji L. Trey er j a v Trofajah, da bi se mu omogočil obisk poučnega tečaja za mlekarstvo v Friedlandu, odgodi, ker zaradi spremenjenih razmer prošnjik lahko šele komaj bodoče leto gre na ta tečaj.
Predlog je bil sprejet, kakor tudi predlog, naj se prošnja Klemena Piffraderja, posestniškega sina v Hagendorfu, okraj Bruck, pri ministrstvu podpre s prošpjo, naj se mu da štipen-
dija 1000 K za obisk polletnega mlekarskega tečaja v Hammelnu in za nadaljnjo polletno praktično izobrazbo v zadružni mlekarni v Stolpu, če se zaveže, da bo po končanih študijah vsaj 3 do 5 let deloval v domačem zadružnem mlekarstvu.
f)	Sklepanje o prošnji Franca Knappa v Schonbergu za podporo, da si bo lahko na novo postavil hleve, ki so mu pogoreli.
Poročavec član 0.0. Neuper podrobno utemelji potrebo izdatne podpore, ki se naj da prošnjiku, ki mu je pri tem • požaru pogorelo razen hleva tudi žito na polju in večina živine in svinj, ter predloži, naj se prošnja predloži visokemu deželnemu odboru s prošnjo, naj se prošnjiku za napravo novega hleva in gnojišča podeli kolikor mogoče visoka podpora; ob enem se naj visokemu poljedelskemu ministrstvu predloži prošnja, naj ubogemu pogorelcu za nakup živine podeli izredno podporo.
Predlog je bil sprejet.
g)	Izvolitev dveh zastopnikov za komisijonelna pogajanja glede dobav za c. in k. vojaški erar.
Izvolila sta se dosedanja zastopnika Georg Lederer in Jožef Regula.
h)	Poročilo glavnega tajnika o izvršitvi sklepov odseka za rejo svinj in ovac, ki so se sklenili v seji 10. januarja.
Ker je bila seja odseka za rejo svinj in ovac že 10. januarja, se z izvršitvijo na nji sklenjenih sklepov ni smelo čakati do današnje seje; treba je bilo sklepe izvršiti v prezidiju že prej in jih potem predložiti osrednjemu odboru, da jih naknadno odobri.
V omenjeni seji se je odsek konštituiral in sicer je bil izvoljen za načelnika I. podpredsednik kmetijske družbe Henrik vitez pl. Ples sing, za njegovega namestnika pa veleposestnik H. C. Hanson. Tukaj treba tudi omeniti, da je gospod pl. Pl e s si n g prosil, naj se ž njegovo osebo ne računa, z ozirom na prošnje članov odseka pa je nazadnje izvolitev vendar sprejel.
Računski zaključek akcije za švinjerejo izkazuje v letu 1911 prejemkov 57.819 K 52 v, izdatkov pa 43.852 K 53 v, tako da znaša preostanek 12.356 K 93 v. Ta preostanek se bo porabil na ta način, da se bo 10.000 K porabilo za pokritje primanjkljaja pri postavki: oddaja bikov in telic, ostalih 2356 K 93 v pa preneslo na nov račun.
Za plemenska Vzrejališča se je iz izbornih nemških in švedskih vzrejališč kupilo 12 plemenskih merjascev in 8 prašič (te za polovično ceno), razen tega pa se je iz domačih vzrejališč in pri domačih rejcih v letu 1911 izbralo, nakupilo in prošnjikom oddalo 385 merjascev; od teh jih pride na Gornje Štajersko 62, Srednje 230 in Spodnje 93.
Proračun, v katerem je med drugim določenih za nakup 450 merjascev, se sprejme z zneskom 52.400 K pri zahtevkih; ta vsota so bo pokrila, deloma iz državnih in deželnih subvencij, iz doneskov prejemnikov subvencijonirane živine in če bo treba še kaj več, se bo vzelo iz dotične kvote izrednega kredita v letu 1912.
Računski zaključek pri ovcerejski akciji kaže 11.268 K 36 v prejemkov, izdatkov pa 10.476 K ll r, tako da še preostane 792 If 25 v. Ta sredstva so se porabila za nakup 83 ovnov, 36 ovac in 10 koz; razen tega je dobilo štajersko društvo za rejo kuncev iz tega denarja podpore 400 K.
Proračun se je določil z 10.400 K v zahtevkih; kupiti se misli 100 že prijavljenih kozlov, 50 ovc in 30 koz; potrebna vsota za to se bo dobila iz ostanka v letu 1911, iz državne in deželne subvencije in iz doneskov prejemnikov živadi.
Ker je graščina Waldegg prodana, je postalo potrebno ustvariti novo plemensko vzrejališče; odsek se je odločil za to, da se bo ta zavod ustanovil na graščini gospoda Edmunda 01-s c h o w s k e g a, Willkommhofu pri Mariboru, kjer se plemenita nemška pasma goji že dalje časa po načelih, ki so veljavna v drugih plemenskih vzrejališčih kmetijske družbe. Vsled prodaje graščine Waldegg je odsek sklenil, da se naj tamošnji plemenski merjasci dajo v druga vzrejališča in na graščino Willkommhof.
Z ozirom na to, da prej določena cena za merjasce, ki jih morajo dajati plemenska vzrejališča, nikakor ne odgovarja več današnjim raz-
meram, je odsek cene za merjasce na novo reguliral tako, da so primerno današnjim razmeram.
Razen teh stvari, ki se tičejo ureditve svinje-rejske akcije, se je odsek še posvetoval o raznih mnenjih, ki jih je moral podati namestniji; tako v zadevi dajanja podpor vsled škode po svinjski kugi, nadalje o sredstvih za pospeševanje in po-vzdigo svinjereje, o skušnjah z novo svinjsko krmo. Glede izdatne pomoči živinozdravnikov pri pospeševanju svinjereje se je državi in deželi nasvetovalo, naj se vrše v določenih dobah pogovori z deželnim nadzornikom za svinjerejo in naj se ogledajo znamenita plemenska vzrejališča. Nadalje se je opozarjalo posebe še na intenzivno gojenje živinozdravskega potovalnega pouka, kjer bo v bodoče treba paziti pred vsem na to, da se bodo takih predavanj v kolikor mogoče velikem številu udeleževale kmetice in njih hčeri in dekle.
Ta poročila, ki jih je podal glavni tajnik, se vzamejo z odobravanjem na znanje.
2.	Poročila in predlogi odseka za pouk.
a)	Prošnja gospodične Line Oberski, učiteljice pri Sv. Janžu pri Herbersteinu, naj se ji omogoči obisk gospodinjskega tečaja v Schiirdingu.
Poročavec član O. O. Zweifler predloži po daljšem utemeljevanju .sledeči predlog:
Z ozirom na to, da je O. O. v svoji zadnji seji ugodil predlogu odseka za pouk, naj se uvedejo potovalni gospodinjski tečaji in ker je prošnjica, gospodična Oberski, na tem polju že plodonosno delovala in ker je njena nadaljnja izobrazba v tej stvari samo na korist kmetiskega prebivalstva dežele, sklene odsek za pouk njeni prošnji načeloma ugoditi in jo priporočiti osrednjemu odboru.
Prošnjica se naj najprej pozove, naj natanko poroča, ali je od nje navedeni čas od maja do konca leta primeren za to, da se v Schardingu izobrazi v gospodinjstvu, to je, ali ima v tej dobi priliko, tam doseči svoj namen. V tem slučaju naj
O.	O. izposluje, da se bo v Schardingu sprejela na zavod, pri deželnem šolskem svetu pa ji naj za to dobo izposluje dopust na ta način, da gospodični no bo treba sami plačati nadomestne učiteljice.
Ce prošnjica ne bi mogla biti sprejeta na gospodinjsko šolo v Schardingu, naj O. O. poskrbi potrebno, da se ji bo omogočil sprejem na kateri drugi gospodinjski šoli, posebno oni v Novem Jičinu na Moravskem.
Če bo sprejeta, najsi že tu ali tam, se ji naj da iz družbinih sredstev podpora 150 if, oziroma se naj pri ministrstvu prosi za njo.
Predlog je bil sprejet.
b)	Posvetovanje o predlogu podružnice za graško okolico glede uvedbe osemdnevnih poučnih tečajev za praktične kmetovavce tri leta zapored.
Poroča član 0.0. Gčhlert. Poročavec je prepričan, da je nasvet podružnice za Graško okolico koristen za naše kmetijstvo in da ga je zato odsek za pouk po pravici pozdravil. Odseku se zdi primerno, najprej sestaviti načrt predavanj; to naj poskrbijo 8 člani odbora podružnice in sicer gospodje: član 0.0. dr. Erih Klusemann, podnačelnik podružnice Georg Lederer, veleposestnik v Kalsdorfu in Jožef Regula, veleposestnik v Niederschocklu, ki naj v ta namen naprosijo ravnatelja višje gozdarske šole v Brncku, deželnega gozdarskega soltnika Rudolfa Jugo-witza, gozdarskega svetnika Vincencija llessa in ravnatelja Pavla Schupplija, po potrebi pa še tudi druge praktične kmetovavce iz drugih podružnic. Tečaji se bodo vršili vsako leto izmenice v Gradcu, Brucku in Mariboru; kako dolgo bodo trajali, to bo odvisno od programa.
Se vrame na znanje.
3.	Stališče do nameravane obdačitve kipečih vin.
Član 0.0. Zweifler opozarjana to, da se bo v kratkem času v državnem zboru sklepalo definitivno o obdačenju kipečih vin in da je torej v interesu štajerskih vinogradnikov, če bo O. O. o pravem času zavzel svoje stališče do te davčne predloge in na pristojnih mestih podal nasvete o nekaterih spremembah zakonskega osnutka. V tej stvari misli staviti nujen predlog. Predsednik da o predlogu glasovati in pri tem se nujnost sprejeme. Član 0.0. Zweifler govori podrobno o nameravani obdačitvi, ki bi v marsikaterem oziru škodila izdelovanju in prodaji kipečih vin, tako da se je bati, da bo izdelovanje štajerskega šam-
panjca, ki je ugodno vplivalo na pridelovanje boljših vinskih vrst, prekinjeno. Obdačiti se misli šampanjec na dveh krajih, tam kjer se izdeluje in tam kjer se prodaja. Obdačitev na kraju prodaje se mora odpraviti ali preprečiti. Nadaljnja napaka tiči v raznih stopnjah dače, vsled česar se omogoča izeelovanje manj vrednih kipečih vin z og-jenčevo kislino, ker se kipeča vina, ki stanejo de 4 K, obdačijo s 50 v, dražja pa z 1 do 2 K. Vsled tega predloži, naj se dobro utemeljene vloge jošljejo finančnemu ministrstvu in finančnemu odseku državne zbornice s prošnjo, noj se kipeča vina obdačijo samo v kraju, kjer se pridelujejo in za podlago pri obdačitvi se naj vzame prometna vrednost, s katero gre vino med prekupce. M prodajavcu se naj šampanjec ne obdači več.
! )a se bo izdeloval res dober šampanjec in ne samo industrijsko kipeče vino z vtisnjeno ogljen-čevo kislino,, naj prva stopnja obdačitve s 50 o ne neha ?e pri vinu, ki ga stane steklenica 4 AT, ampak šele pri vinu za 7 K, to je, višnje stopnje obdačitve se naj začno šele pri vinu, ki ga stek-enica stane 8 K.
Ta prošnja se naj sporoči vsem štajerskim ioslancem v državnem zboru, da se zavzamejo za njo in ob enem se naj poljedelsko ministrstvo naprosi, naj zastavi ves svoj vpliv, da se bodo te želje izpolnile.	_
4. Poročilo in predlogglede uvedbe kmetijskega knjigovodstva pri c.k. kmetijski družbi.
Poročavec član 0.0. Klammer govori na dolgo in podrobno o posvetovanju, ki ga je imel tozadevni odsek o sklepu seje O. O. dne januarja, naj se ustanovi knjigovodstvo pri družbini centrali. Poročavec opozarja na svoječasna posvetovanja glede uvedbe urejenega knjigovodstva pri družbi. Med tem pa je postalo prašanje nujno in pereče vsled želj poljedelskega ministrstva, ki hoče dobiti podatke o produkcijskih stroških raznih kmetijskih pridelkov, da bo imelo pri bodočih trgovinskih pogajanjih jasen vpogled v te razmere in da bo lahko kmetijske koristi odločno zastopalo. Stremljenje knjigovodstvenega odseka gre pred vsem za tem, da se zaželjeni smoter doseže s kolikor mogoče preprostimi sredstvi; gospod strokovni učitelj Peters je delo odseka zelo' olajšal s tem, da je izdelal podroben načrt takega knjigovodstva. To knjigovodstvo bi naj vodil poseben vodja, razen tega pa še gospoda glavni tajnik Juvan, tajnik Holz, za pisarniško delo pa bi se naj nastavila posebna pomožna moč. Nadalje govori o načinu poslovanja tega knjigovodstva, id bi zajamčeval, da bi se ga kmetovavci lahko udeleževali s popolnim zaupanjem, in predloži naslednje predloge:
1.	Ustanovitev knjigovodstvenega oddelka pri c. k. štajerski kmetijski družbi se načeloma sprejme.
2.	C. k. kmetijska družba se bo obrnila z obširno motivirano vlogo na c. k. poljedelsko ministrstvo za enkratno podporo v znesku 1000 K za ustvaritev in letno podporo 2000 K za nemoteno nadaljevanje poslov tega knjigovodstva.
3.	Knjigovodstvo naj svoje delovanje začne takoj, kakor hitro ho ministrstvo dalo podporo.
4.	Visoki deželni odbor je naprošen, naj povzroči, da lahko'sprejme strokovni učitelj na deželni poljedelski šoli v Grottenhofu vodstvo tega knjigovodstva in da sme privzeti in nositi naslov „vodja oddelka za štajersko kmetijsko knjigovodstvo pri c. k. kmetijski družbi".
5.	Pomožna moč sc lahko sprejme, kakor hitro se bo pokazala za to potreba.
Predlogi so bili sprejeti.
5. Prošnje raznih nastavljencev družbe, naj se jim zvišajo njihove plače.
Poročavec član O. O. Klammer poroča, ker je zapisnikar odsoten, o tem predmetu in predloži sledeče pismene predloge:
1.	Prošnji gospoda oficijala Skoritscha, naj se imenuje za nadoficijala, se tokrat ne more ugoditi, vendar pa se mu njegova aktivitetna doklada od 1. januarja 1912 zviša od 480 K na 768 Al, torej za 288 K, tako da dobiva enako plačo kakor državni oficijali.
2.	Knjigovodstvenemu asistentu Harbu se njegova plača s 1. januarjem 1912 zviša na 60 K mesečno.
3.	Prošnji kanclistinje gospodične J a klino ve se tokrat ne more ugoditi, vendar pa se ji bo s 1. januarjem 1913 plača zvišala na 135 K mesečno.
6.	Podružnica v Frohnleitnu prosi posredovanja pri deželnem odboru glede zgradbe ceste med Frohnleitnom in Pa s sail o m.
Poročavec član 0.0. Klusemann podrobno opiše slabe prometne zveze v tem okraju in predloži, naj se prošnja podružnice s toplim priporočilom predloži deželnemu odboru.
Predlog je bil sprejet.
7.	Sklepanje o prošnjah za subven-cijonirano travino in deteljno seme.
Poročavec član 0.0. H o 11 e r konštatira z velikim veseljem, da so odredbe za povzdigo pridelovanja krme v kmetskih krogih vedno bolj priljubljene, kar izhaja iz vedno večjega števila-prošenj. Nato pokaže v številkah, kako se te prošnje porazdele po posameznih delih dežele, poda predled različnih načinov teh nasevov in predloži sledeči predlog:
„Odredbe za pospeševanje pridelovanja krme z dajanjem subvencijoniranega semenja za polovično kupno ceno se naj zaradi velike udeležbe kmetskih krogov v letu 1912 v večjem obsegu nadaljujejo. Ker normalni kredit v znesku 5000 K ob tolikih prošnjah ni zadosten, se naj potrebni zneski vzamejo iz izrednega kredita za pospeševanje živinoreje in sicer iz kredita v letu 1912 iz postavke „pašništvo in planšarstvo" 10.000 K, 8361 K 35 v pa iz ostankov izrednega kredita v letih 1910 in 1911.
Nadalje predloži predlog, naj se Zveza gospodarskih zadrug naprosi, naj da prihodnje leto za pregled in sestavo' došlih prošenj strokovno izvežbanega uradnika.
Predlog se sprejme; predsednik izreče referentu zahvalo, da je pregledal tako veliko gradivo in o njem tako pregledno poročal.
8.	Mnenje namestniji glede podelitve koncesije za privatno kupčijsko posredovanje Jožefu Reichu v Gradcu.
Ker je v Gradcu že 14 uradno koncesijoni-ranih podjetij za promet z realitetami in hipotekami, ni novo potrebno in zato predloži poročavec predlog, naj se namestniji sporoči, naj navedeno prošnjo zavrne.
Predlog je bil sprejet.
. ....Nato prečita in naznani glavni tajnik razne
dopise in obvestila, tako dopis namestnije, da ni proti izjemnemu spomladnemu ogledovanju živine v Grobmingu nobenih pomiselkov; odlok namestnije glede dajanja premij za vzrejo telet, o čemer se bo treba posvetovati v konferenci, ki se bo vršila zaradi razdelitve izrednega kredita v letu 1912; odlok namestnije, da je podelila deželnemu odboru 42.388 K za postavljene hleve in gnojišča; odlok deželne komisije za agrarne operacije, da je dobila bikorejska zadruga v Unter-Feistritz 17.000 K podpore, da pokrije deloma izdatke pri nakupu bikov za Hirschbergalpo; odlok ministrstva, da je dobila učitelja Lina Oberski podpore 200 K kot delno povračilo za izobrazbo v kmetijskem gospodinjstvu. Ti odloki se vzamejo na znanje. Nasvet gospoda deželnega vinorejskega nadzornika Jelovška, naj se udeleži družba predavanja profesorja Potta na Dunaju o bodočnosti reje ovac v Avstriji, se sprejme in gospod Jelovšek s tem poslom poveri. Za razdelitev malega kmetijskega orodja se bo v proračun za leto 191.2 postavilo 400 AT. Nato se reši še par prošenj podružnic, ki prosijo podpore, oziroma daril za žrebanja.
Ker proti zapisniku zadnje seje ni nobenega ugovora, ga predsednik proglasi za odobrenega, določi prihodnjo sejo na 12. marca in zaključi sejo z zahvalo vsem, ki so se je udeležili.
Zborovanja podružnic.
= Zadrečka dolina. Vabilo na občni zbor zadrečko podružnice c. k. kmetijske družbe, ki se vrši v nedeljo, dne 24. marca 1912 ob 1. uri popoldne v gostilni gospe Marije M i k u š v Gornjem gradu. Spored: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev tajnika. 5. Poučno predavanje kmetijskega potovalnega učitelja gospoda Franca Goričana. 6. Pobiranje udnine. 7. Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vabi podružničin odbor.
= Kmetijska podružnica v Vučji vasi priredi v nedeljo dne 24. marca ob 2. uri popoldne v šoli zborovanje po sledečem sporedu: 1. Predavanje strokovnega učitelja gospoda Zidanšeka o poljedelstvu in živinoreji. 2. Srečolov na razno
praktično kmetijsko orodje, kakor: žagice, škarje, nože, motike i. t. d., v kateri namen je podružnica prejela od osrednjega odbora 25 K podpore.
3.	Razni nasveti in predlogi. Zborovanje obeta biti ne samo koristno, ampak tudi zanimivo in zabavno. Ne sme torej biti uda, ki bi ostal tega popoldne doma! Seveda so poleg udov tudi neudje dobrodošli. da spoznajo pomen kmetijske organizacije.
Šmihel nad Mozirjem. Tukajšnja kmetijska podružnica priredi dne 25. marca po sv. maši na Belih Vodah poučno zborovanje. Predaval bo kmetijski potovalni učitelj gospod Franc Goričan. K prav obilni udeležbi vabi	odbor.
Iz podružnic.
=*- Pilštanj. Kozjanska kmetijska podružnica je imela dne 18. februarja t. 1. v gostilni gospoda Fr. Guček a v Kozjem .svoj občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan. Zborovavcev je bilo mnogo nad 100. Podružničin načelnik gospod dr. Franc Jankovič pozdravi navzoče s prav prisrčnimi besedami, posebno pa pozdravi živinorejskega nadzornika gospoda Jelovšek a. Iz poročila o delovanju v minulem letu je povzeti sledečo: Podružnica je štela v minulem letu 141 udov. Razveseljivo dejstvo je, da se je število udov jako povečalo. Ker jih je bilo leta 1910 le 57, znaša prirastek 84. Na posamezne župnije, oziroma občine se porazdele udje takole: Buče 5, Kozje 14, Koprivnica 15, Pilštanj 29, Podsreda 18, Prevorje 18, Polje 3, Olimje 18, Št. Peter 1, Virštanj 6 in Zagorje 14. Nobenega uda ni imela podružnica v Dobjem, v Št. Vidu in Podčetrtku. Toda upati je, da bodo v prihodnje zastopani tudi ti kraji. Poučnih zborovanj se je priredilo 9, in sicer v Kozjem 2, po eno pa v Lesičnem, Zagorju, Olimju, Podsredi, Koprivnici, Pečicah in na Virštanju. Pri vseh razen pri občnem zboru je predaval o raznih panogah kmetijstva kmetijski potovalni učitelj gospod Goričan. Pri občnem zboru jo imel predavanje družbin tajnik gospod H o 1 z, ki je razpravljal o potrebi kmetske združitve. Zborovanja so bila razmeroma dobro obiskana; najvišjo število zborovavcev je bilo 130, najnižje pa 30. Iz teh podatkov je razvidno, da so so tukajšnji kmetje začeli zanimati za podružnico in njo prireditve in s tem tudi za napredek v gospodarstvu. Dopisov jo došlo nad 100, odposlalo se jih je pa centralnem odboru in drugam 115. Te številke pač kažejo jasno dovolj, da se je s številom članov pomnožilo v veliki meri tudi delo. Pripomniti pa je, da opravlja odbor vse posle brezplačno, torej brez kake nagrade. Odbor je imel med letom 4 seje, pri katerih se je razpravljalo in sklepalo o raznih tekočih zadevah. Mod ostalim so se imenovali za posamezno župnije zaupniki, ki bi naj nabirali vsak v svojem okolišu ude, pobirali udnino ter shranjevali podružničino orodje. Pripomniti je, da so zaupniki z vnemo opravljali svoj posel. Nadaljo so je sklenilo naprositi slavni centralni odbor za brezplačno naklonitev drevesnih in trsnih škropilnic, požiralnikovih cevi in travniške brane. Vseji dne 25. aprila 1911 se jo centralni odbor posvetoval o naši prošnji ter nam brezplačno naklonil 3 trsne in 2 drevesni škropilnici, 4 požiralnikove cevi in 40 K subvencije za nakup eno travniške hrano. Vso to je podružnica že prejela. Slavnemu centralnemu odboru sc je izrekla zahvala. Podružničin inventar obsega sedaj 2 travniški brani, 5 trsnih in 4 drevesne škropilnice in 4 požiralnikove cevi. Potom podružnice so naročili posamezni udje mnogo sadnih drevesc, semen, nekaj drevesnih mrežic, galice i.t. d. Eden ud dobi snbvencijoniranega bika. V 6vrho razširjanja dobre kurje pasme je dobilo 5 udov proti reverzu po 1 kurjo družino sulmtalske pasme. Trem udom seje dovolilo po 45 krompirja za poskusno sajenje. Nadaljo je podružnica izposlovala pri družbi „Verein der Thomasphosphat-Fabriken“ v Berlinu 22 udom brezplačno umetnih gnojil za poskusno gnojitev njiv in travnikov. Da pa ima podružnica toliko udov in da se je tako povzdignila, je glavna zasluga slavnega kozjanskega okrajnega zastopa, ki je naročil za vsakega podružničinega uda po 5 plemenskih sadnih drevesc. Ko se mu izreka za ta blagodušni čin najtoplejša zahvala, se izrazi ob enem uljudua prošnja, naj blagovoli ohraniti naklonjenost naprara podružnici tudi v bodoče. Naj bo uverjen, da je denar, ki ga izda v to svrho, dobro naložena glavnica, ki bo črez nekaj let donašala bogate obresti. Čim več sadnih dreves se bo v okraju nasadilo, tem več' ho vreden in tem večja bo Sčasoma njegova davčna moč. Omeniti pa je treba, da si je za povzdigo sadjarstva pridobil izrednih zaslug tudi
kmetijski potovalni učitelj gospod Goričan, ki je v vseh svojih predavanjih prigovarjal zborovavcera, naj se poprimejo z vso vnemo te doslč tu tako zanemarjene in vendar tako važne iu prekoristne panoge kmetystva. Navadno ni govoril gluhim ušesom, zakaj skoro povsod so naročili posamezniki večje število sadnih drevesc. Tako se lahko smelo trdi, da se je v kozjanskem okraju posadilo v minulem letu mnogo nad 1000 drevesc. Iz navedenih podatkov je razvidno, da so je odbor trudil doseči, kolikor je bilo v njegovih močob. Ako pa hočemo doseči v prihodnje če lepših uspehov, je potrebno, da se vsi kmetje prav čvrsto oklenejo svoje podružnice. Z ozirom na ugodnosti, ki jih nudi podružnica svojim udom, bi moralo biti število istih še mnogo večje, kakor je sedaj in naša podružnica bi lahko bila izmed najmočnejših v deželi. Omeni naj so samo, da je slavni kozjanski okrajni zastop na predlog podružničinega načelnika gospoda dra. Jankoviča sklenil, da dobi tudi letos vsak ud zopet po 5 lepih sadnih drevesc, ki so že sama vredna nad 3 K. Ni znano, ali jo šo kje na Štajerskem kaka podružnica, katere članom bi se nudila taka ugodnost. Zato ravnajo oni, ki ne pristopijo, naravnost nespametno. Blagajna izkazuje K 462’— prejemkov in K 418-92 izdatkov, torej K 43-08 prebitka. Nato povzame besedo živinorejski nadzornik gospod Jelovšek, ki razpravlja o živinoreji, posebno o tem, kako ravnati, da se izredč dobri plemenjaki in dobre plemenice. Končno priporoča ustanovitev bikorejskib zadrug. Gospod načelnik se mu zalivali za temeljita in poučna izvajanja tor izjavlja, da se bo skušal udejstviti nasvet glede ustanovitve biko-rejsko zadruge. Za odposlance na občni zbor c. k. kmetijske družbe se izvolijo gospodje: dr. Franc Jankovič, Štefan Pivec, Anton Maček in Jožef Goleč, za namestnika pa gospoda Jakob Rautor in Miloš Grmovšok. Po sprejemu nekaterih uovib udov in ko se je pobrala udnina, zaključi gospod načelnik izvrstno uspelo zborovanje.
M. Grmovšek.
■=» Ljubno. Kakor je bilo objavljeno, se jo vršil dno 11. februarja 1912 v novem šolskem poslopju II. občni zbor te kmetijske podružnico. Po pozdravu načelnika in otvoritvi občnega zbora poda tajnik sledeče letno poročilo: Omeni, da hočo poročati kar mogoče na kratko, ker je za to le malo časa. Nojprvo pove, da je leta 1911 podružničino vodstvo za svoje člane naročilo 90 q raznih umetnih gnojil ter skoro do 1 j raznih travnih in drugih somen ter izposlovalo tudi subvencijsko travijo some za obnovljenjo travnikov štirim posestnikom; nabavila so jo tudi travniška brana za porabo podruž-ničinim članom ter se je sploh kar po skromnih močeh mogočo članom pri raznih naročilih pomagalo in v večih slučajih tudi ustreglo. Prvo leto jo k podružnici pristopilo 118 članov; gotovo častno število za tukajšnjo kmotovavce, čo so pomisli, da obsega podružničino okrožje le politično občino Ljubno; prepričan pa je lahko vsakdo — ki razmere pozna — da bi število članov bilo, ako bi se tukajšnji kmetski posestniki zavedali svoje stanovsko dolžnosti in znali računiti z danimi razmerami, gotovo še večje; in ravno tu bi bilo pripomniti, da je lansko leto podružnici pristopilo mnogo članov žali-bog iz popolnoma napačnega namena. S pristopom so iskali takojšno in še voliko osebne koristi, med tem ko so zgrešili glavni namen pristopa in družbe sploh, da skupno vsi varujejo iu pospešujejo svoje stanovsko koristi, ker le skupuo združenemu kmot-skemu stanu je mogoče doseči njegove pravice, ne pa takorckoč čakati na to, da bodo dragi večinoma v velikanskih organizacijah združeni stanovi kmetu njegove pravire, ali kakšno dobroto mogočo celo vsiljevali, ako se sam združen kakor drugi stanovi ne bode zanje potegnil in si jih priboril. Znano je vendar, da posamezniku v tem oziru dandanes sko-roda ni mogoče ničesar doseči, ker le v združenju je moč; in stanovi, kateri so danes dobro organizirani, združeni, govorijo takorekoč vsopovsod prvo besedo, dočim ima kmetski stan, bi rekel podlaga, steber cele človeške družbe, ker je nezdružon, neorganiziran, le to pravico, da sme sklepo in ukaze drugih izvrševati ter nositi neznosna davčna bremena. Zato povdarjam, prišel bo kmetski stan do svojih pravic, moči in veljave le takrat, kadar bodo tudi on združen v svojih kmetskih organizacijah postal močen, in kot tak bode tudi on lahko v svojo obrambo in korist povsod govoril glasno in odločilno besedo. To je torej kratko povedano, kakor sem že spredaj omenil, namen pristopa podružnici, in družbe sploh, in jaz sklepam to poročilo z željo in opominom, zavedni kmetovavci občine Ljubno glejte, da bodete znali to obračati v svojo lastno korist
in v tej občini naj bi ne bilo kmetovavca, kateri bi podružnici, tej svoji stanovski organizaciji ne pristopil. (Splošno, glasno odobravanje in pritrjevanje.) Za tem je še velecenjeni gospod deželni živinorejski nadzornik Jelovšek v poljudnem sestavku zelo zanimivo predaval o namenu združenja kmetovavcev ter podal razne velekoristne nasvete. Omenja’ se šc, da se je soglasno sklenilo ravnateljstvo c. k. kmetijske družbe naprositi, da dopisuje vedno lc v slovenskem jeziku, ker pri vodstvu nemščine ni nikdo zmožen, kakor je tudi člani ne razumejo. Zborovanje se je prav dobro obneslo in želeti bi bilo kmalu nove prireditve takšnih poučnih sestankov.
J. Ko p uš ar, načelnik.
= Sv. Peter nad Medvedovem selu. Občni zbor naše podružnice Mestinje-Sv. Peter na Medvedovem selu se je vršil v nedeljo dne 11. februarja v S m e h o v i gostilni ob dokaj obilni udeležbi udov, ki so prihiteli iz Zibike in Sv. Eme, od Sv. Petra, Sladke gore in iz Stranja. Po pozdravu načelnika poroča podružničin tajnik Gomilšek o delovanju leta 1911. Podružnica je štela lansko leto 164 članov. Udnino je žal vplačal le 101 ud. Priredila je 17 poučnih shodov, na katerih so govorili: H o Iz
(1)	, Jelovšek (4), Zidanšek (8), Jurančič
(2)	, Peršuh (2), P ir stinger (4) in podružničin tajnik (6). Odborovih sej je bilo 5. Poglavitna zasluga podružnice v pretečenem letu je bila, da je ude vnela za izboljšanje sadjarstva. Krasna drevesca po 50 vin. komad smo dobili iz drevesnice gospoda Andreja Dr of onika v Kačjemdolu, precej smo si jih naročili še od drevesničarja’Vekoslava Štel-cerja v Št. l|ja v Slov. gor. Po trudu naše podružnice se jo posadilo lani v okolišu podružnice, največ pri Sv. Petru, nad 800 dreves. Pri mnogih posestnikih si našel pač starega sadnega drevja, ki je že umiralo, mladih dreves pa nobenih. Veliko za sadjarstvo primernih zemljišč je bilo praznih. Precej teh praznin jo sedaj že zasajenih z drevesci, s katerimi imajo ljudjo veliko veselje. Trije udje so dobili podpore v travniških semenih v vrednosti 78 K 40 v, 1 ud je dobil bika za polovično cono. Podporo je dobila podružnica za 1911 sledečo: 7 vinogradniških škropilnic, 3 trokavje, 6 požiralnik cevi in 80 K za nakup dveh travniških bran. Svojim udom je podružnica oskrbela 100 q Tomaževe žlindre in nekaj kalijeve soli ter travniških semen za 417 IT. Iz tega poročila je razvidno, da je podružnica resno delovala za kmetijski napredek v svojem okolišu. To priznavajo tudi vsi zavedni kmetovavci, ki so je bodo tudi v bodoče zvesto oklepali. Ovirali so podružnico pri delu tisti udje, ki lista ne čitajo, ne pridejo na zanimive poučne shode pa hočejo od podružnico imeti že kar prvo leto borne 3 K udnine povrnjene v dobrotah — bogve kolikokrat. Prva dobrota je že ta, da smo se tesno sklenili in sc organizirali, da se bomo skupno potegovali v podružnici za blagor in napredek našega gospodarstva in kmečkega stanu sploh. Čim bolj se bomo zanimali za razne panoge kmetijstva, tem več nam bode koristila podružnica, ki nas z listom in s shodi vedno opozarja k boljšemu gospodarstvu. Po tajnikovem in blagajnikovem poročilu je kaj zanimivo razlagal tajnik H o 1 z vsestranski pomen kmetijskega knjigovodstva, ki se ga mora poprijeti vsak razumen lcraetovavec. Sklenilo se je, da so v prav kratkem času priredi triducven knjigovodski tečaj v župnišču pri Sv. Petru. Člau Andrej Drofenik nam je po-jasnil, kako škodljivo je naročaujc umetnih guojil po agontih, ki jih veliko dražje in kaj različno zaračunavajo pa oskrbč dostikrat manj vredno blago. Sedaj, ko imamo podružnico, je edino pametno, da naročamo kmetijske potrebščine po njej, ki nam bo oskrbela zanesljivo blago. Za letošnji občni zbor družbe sta bila sprejeta sledeča predloga: 1. Potreba gospodinjske izobrazbo je vedno večja. Vse napredne dežole jo krepko pospešujejo. Zaostati ne smo v tem oziru Štajerska. Zato naj kmetijska družba poskrbi, da dobimo nekaj potovalnih učiteljic za gospodinjstvo, ki bodo lahko vodile potovalne gospodinjske točaje in bodo tudi sicer na razpolago podružnicam in društvom za gospodinjska predavanja. 2. Izboljšanje naših govejih in svinjskih hlevov napreduje jako počasi. Celi okraji so, ki šc nimajo niti enega vzornega hleva. Razvoju živinoreje bi se veliko - koristilo, ako bi se hlevi v dobrem stanu popravili in preuredili, kolikor je mogoče v danih razmerah. V ta namen naj bi se odločile tudi subvencije. Da pa se bo moglo kaj več storiti v tem oziru, se mora število potovalnih učiteljev za živinorejo na vsak način povišati. Podružnico bosta na občnem zboru zastopala župnika Fr. G o m i 1 š e k in Martin Krajnc. Ko so še udje oglasili potrebna
naročila in vplačali udnino, je načelnik Št. I n k r e t zaključil zelo poučni občni zbor. Dosedaj je za leto 1912 vplačalo 75 udov udnino, ostali so pozivajo, da v kratkem store svojo dolžnost.
v.-	*
*
Naša podružnica je priredila v dnevih 5., 6. in 7. marca v tukajšnjem župnišču tridnevni knjigovodski tečaj. Udeležencev je bilo 13 in sicer 5 posestnikov, 4 mladeniči in 4 raladeuke. Med udeleženci sta bila tudi načelnik in tajnik Holz. Iz njegovih zanimivih pojasnil smo razvideli, kako pomenljivo in potrebno je kmetijsko knjigovodstvo. Na prvi pogled se dozdeva knjigovodstvo težavna reč. Ko smo pa po tridnevnem učenju dobili vanje potrebni vpogled, smo spoznali, da ne povzroča posebnih težav. V začetku leta se sestavi „Inventar11, to je zapisnik posameznih dolov posestva in vseh roči, ki so potrebno za obdelovanje posestva z vrednostjo. Tako so najde aktivno premoženje. Vpisani so tudi vsi različni dolgovi, ki tvorijo pasivno premoženje. Posamezni oddelki inventarja so zelo zanimivi. V „blagajniško knjigo* so zapisujejo tekoči dohodki in stroški mesec za mesecem, h koncu leta se napravi letni pregled ter se izračuna čisti donesek gospodarstva ter dotičnega posestnika. V „knjigi pridelkov* nas je posebno zanimal pregled živeža, porabljenega v teku letu in vrednost porabljenega živeža. Kdor mora plačevati osebni dohodninski davek, mu knjig1 sodstvo delo popolnoma olajša, če bi bil previsoko obdačen, bo njegova pritožba na podlagi knjigovodstva imela gotovo uspeh. Pa tudi za vssfkega manjšega posestnika se zelo izplača knjigovodstvo, kajti še le po njem dobi pravi pregled dohodkov in stroškov ter uvidi, kje lahko zmanjšamo Stroške, da bo napredovalo naše gospodarstvo v našo srečo in blaginjo. Udeleženci pa smo se vodji tečaja iskreno zahvalili za ves trud, želeti jo, da bi še mnoge našo podružnice priredilo tak knjigovodski tečaj, čas je najbolj primeren v zimi, zlasti meseca decembra, da udeleženci lahko začnejo s 1. januarjem pravilno knjigovodstvo. Naša podružnica je popolnoma zadovoljna s tečajem. Meseca decembra sta se 2 uda udeležila knjigovodskega tečaja v Št. Juriju ob juž. žel., tako da v okolišu podružnice pozna sedaj skrivnosti kmetijskega knjigovodstva že 15 oseb. Lani je podružnica poslala v šentjursko kmetijsko šolo 1 mladeniča, letos pa 2. Ravnokar se udeležuje 1 mladenič tečaj^ za drevesne paznike v Mariboru iz okoliša naše podružnice, prvi iz šmarskega okraja. Tako počasi, pa vstrajno deluje naša kmetijska podružnica za napredrek kmetijstva.
= Sv. Marjeta niže Ptuja. Moji članki, koje sem obelodanil lani o topinamburju ali turški repici po raznih časnikih (tudi v „Gospodarskem Glasniku"), niso bili broz uspeha. Veliko kmetov so je takoj poprijelo pridelovanja te pray važne živinske piče in letos že dobivam zahvalo iz raznih krajev. Gospod Janez II c r ga, posestnik v Bratonečicih, mi n. pr. piše:
Spoštovani gospod nadučitelj!
Za Vaš resničen pouk, katerega ste objavili o topinamburju ali turški repici v časnikih, se Vam prav iskreno zahvaljujem. Topinambur se mi jo obnesel še obilneje, kakor ste Vi poročali. Imam ga iz malen. kosti, katero sem lani pri Vas dobil, prav veliko, ako-ravno sem ga posadil na preložni in neobdelani zemlji. Nisem imel i njim drugega dela, kakor da sem ga posadil in zdaj ga skoro no bodem mogel izkopati, tako je obrodil.
Iskreno se Vam torej zahvaljujem. Topinambur pa vsakemu, ki je prijatelj živino, prav toplo priporočam.
Z odličnim spoštovanjem
Janez H org a, kmet v Bratonečicih, pošta Sv. Lenart pri Veliki Nedelji.
To je gotovo najboljšo priporočilo te čudno krmilne rastlinice. Kmetje, pridelujte jo pridno, dobiček ne izostane. Seme lahko dobite menda tudi pri zgoraj imenovanem posestniku.
J. Žunko vi č, nadučitelj in posestnik.
Vposlano.
Opozarjamo na današnji inserat tvrdke „Merkur**, Peter Majdli v Celju. Ta vsega zaupanja vredna domača tvrdka nudi kmetovavcem pri nakupu umetnih gnojil posebne ugodnosti. Prodaja le pristna umetna gnojila, in posebno žlindro zvezdne znamke, ki zanosljivo najugodnejše učiukujejo na razvoj rastlin in donašajo gospodarjem mnogo haska.
Tomaževa žlindro jo danes najrenejše fosforjevo gnojilo. O priliki spomladnega gnojenja opozarjamo kmete na to, naj blagovolijo rabiti kot najcenejše in najbolj uspešno fosforjevo gnojilo Tomaževo žlindro (znamka „deteljica"). Pri gnojenju s Tomaževo žlindro se nam ni treba bati, da bi se kaj gnojila splavilo pregloboko, učinek se kaže celo še po 2 in 3 letih, kar jo pri gnojenju travnikov
in paš, detelišč, sadovnjakov in vinogradov mnogo vredno. S Tomaževo žlindro se še tudi lahko gnoji v mesecih februarju in marcu na zeleno.
Tržna poročila
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
Mesto
Celje... Ormož . Gradec. Ljubno . Maribor Ptuj . . Inomost Celovec. Ljubljana. Pešt... Solnograd Dunaj . Line .. .
50 12 50 11 50 U 501— 50 -50 — 50 — 50 12 50 12 50 —
Celje... Ormož . Gradec. Ljubno . Maribor Ptuj .. Celovec.
Graško tržno poročilo.
Sejem s krmo in slamo od 26.februarja do 3. marca 1912. Pripeljalo se je 86 vozov s 1247 metrskimi stoti sena in 44 vozov s 617 metrskimi stoti slame; sejem je bil boljSe obiskan ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 5'— do E 6.80, Bladko od E 5.20 do E 7'—; ržena slama od E 4.60 do E 6-40; pšenična slama od K 4-50 do K 5*20, ječmena slama od K —•— do K —•—; ovsena slama od K do E —; ježna slama od E — do E .
Sejemz rogato živino dpe 8. marca 1912. Prignalo se je 222 volov, 132 bikov, 186 krav, 4 žive teleta in 229 konj, pripekalo se je
—	mrtvih telet, — svinj, — drobnice.
Izvoz na Nižje Avstrijskov: - volov, 5 bikov.
—	krav, —telet; na Spodnještajersko: —volov
—	bikov, — krav; Gornje Štajersko: 60 volov,
11 bikov,	84	krav,	—	telet; Trst: - vola
—	bikov, 81 krav, — telet; Predarlberško: 16
volov, 6	bikov, 7	krav, — telet; Celovec
—	volov, — bikov, — krav, —telet; Primorsko volov, — bikov, — krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od 96’— do E E 104-— (izjemoma K 110’—), poltolsti od E 84'— do E 94-—, suhi od K 74-— do E 82-—; voli za pitanje od E — ■— do E —; klavne krave: tolste od	E	72,~	do	E 82‘—, poltolste od
E 54‘—	do	K 70’—,	suhe od K 48‘—- do
K 52’—; biki od E 72--—' do E 90'—; dojue krave do 4. teleta od E —•— do K —•—; črez
4.	tele od E —•— do K —; breje od E —.— do K —■•—; mlada živina od K 76 — do JST 92 —
Sejem klavne živino dne 8. marca 1912. Zaklana živina:,,678 telet, 2581 svinj, 4 komadi drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K l-26 do K D40; teleta la (izjemna cena) do K T42 do E 1'4S; mlade svinje od E 142 od E L48; nemške mesne svinje od E—'— do E —; nemške pitanske svinje od K 1*36 do K D42; ogrske pitanske svinje la od E P44 do K 1-50; ogrske pitanske svinje Ila od
E T36 do E 1.48; mesne svinje od K U2S do K 1.42 ;bosnjaške pitanske svinje, debele, od K P28 do E U32; bošnjaške pitanske svinjo, suhe od do K -•—; ovce od K —.— do K —•— kozlički in jagnjeta od K -— do K —•—. Cena je stalna.
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sty mi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 26. marca v Dobovi* okr. Brežice; v Teliarjih**, okr. Celje; v Lipnici*; v Rušah**, okr. Maribor; v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Arnotčah**, okr. Šoštanj; v Marnbergu**; pri Sv. Duhu pri Ločah**, okr. Konjice.
Dne 27. marca na Ptuju (sejem s‘ščetinarji); v mestu Mariboru*; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje.
Dne 28. marca na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Artičah**, okr. Brežice; v mestu Gradcu (sejem z rogatino).
Dne 29. marca v Ivnici**; v Slovenski Bistrici**; v Ormožu**; v Rogatcu (sejem s ščetinarji) ; v Braslovčah**, okr. Vransko; v Lembergu**, okr. Šmarje pri Jelšah; v mestu Gradcu (sejem z zaklano malo živino).
Dne 30. marca v Brežicah (svmjski sejem); v Slovenjem Gradcu*.
Dne 1.aprila v Sevnici**; v mestu Celju*.
Dne 2. aprila v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Radgoni*.
Dne 3. aprila pri Sv. Pavlu pri Preboldu, okr. Celje; v Lučah (sgjem z drobnico), okr. Ar-vež; na Ptuju (sejem 6 konji, govedom in ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje.
Dne 4. aprila na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Rajbenburgu**, okr. Sevnica; v Konjicah**; v Laškem**; v mestu Gradcu (sejem s koiyi, govedom in ščetinarji).
Dne 5. aprila v mestu Gradcu (sejem z klavno živino).
Dne 6. aprila v Brežicah (svinjski sejem)
n
Gospode naročevavce
uljudno prosimo, naj se pri kupovanju blagovolijo sklicevati na naš list.

00©00000
| Pozor pi mirnim blagom! \
f Tltomosovn mokn I. •
* 5 je najboljše in najcenejSe fosfornato gnojilo, ki ( ^ se lahko rabi vsak čas in pri vseh rastlinah. —
1 ^	- Za čistost in za naka-
'• S /X)(A\ zan0 v*ebino fosforjeve K ^ |pxc(| kisline, raztopno do '¥‘ 'CmTV7 zadnjega v citronski
•Zap kislini, kakor za fino %
“ zmleto moko, zaznamo-vano s j«:—«*
| štiriperesno dsteijleo
garantira (jamči) znana in že z nad 30 letnimi, vedno sijajno uspelimi skušnjami gleda Tboma-sovo moke	68—24
kupčijska pisarna za fosfatovo moko /g češkili Thomasoviti tovaren
Dunaj I., Bauarnmarkt 13.
J*
Oznanila v „Gospodarskem Glasniku" dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev.
ZADRUGA.
Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p.
Gradec, Franzensplatz št.
i.
Poročila glede blagovnega prometa Zveze.
i.
Deželna vzorna klet v Eggenbergu.
Iz deželne vzorne kleti Zveze se prodajajo samo in edino le štajerska vina, katerih pristnost in izvirnost se izrečno zajamči. Vsa vina, ki so v kleti, so prišla od štajerskih producentov in se pred nakupom preiščejo in’precenijo od posebne komisije, oziroma, če se zdi potrebno, se preiščejo tudi kemično:
Zveza ponuja sedaj iz deželne vzorne kleti vina po sledečih cenah in pogojih.
Vina v sodih od 56 litrov naprej, in sicer:
Letnik in vrsta	a sil gaji Letnik in, vrsta S 1		S- U g
Bela vina iz leta 1911.		iz leta 1908.	
Haloško		02	Jeruzalemska mosla-	
Slovenjegoriško . . .	62	vina		74
Završko		68	Herzogberger ....	86
od maja jKumersko	68		
• naprej SLoibenberger	68	Slani vinu.	
Turškovrško ....	70	Jeruzalemska mosla-	
Ljutomerska moslavina	76	vina 1907	....	88
iz leta 1910.		Stadtberški rulandec 1907 		90
Kaisersberger . . . Ljutomerska	laška	64	Kaisersberški beli burgundec 1907 . . .	106
grabovina ....	66		
“ Kumerska moslavina	70	Rdeča vina.	
iz leta 1909.		Bizeljsko 1911	. . .	64
Stermška laška gra-huvina		70	Konjiška Vinarija 1908 j Sausaler	Schilcher	84
Eisentiirer muškatov		lul1 • ••«•• .	| o 4
silvanec	 '4 ,	90		1
Vina v steklenicah
po V, p in % litra, neobdačena.
j Letnik	Vrsta	7io litra	% litra
		•	v
	Bela vina.		
1908	ČreŠDjevska bela grahovina .	100	60
1908	ltitoznojsko		100	60
1907	Pekrska renska grahovina .	110	65
1907	Bebrovniški beli burgundec .	110	65
1908	Eckberški traminec		130	75
1907	Stadtberški rulandec ....	130	75
1908	Poppenberški traminec . . .	140	80
1907	Kaisersberški beli burgundec .	140	80
1907	Jeruzalemski tramince . . .	140	80
1907	Eicbbcrška renska grahovina	200	110
	Rdeča vina.		
:	1907	Sulztalec portugizec ....	100	60
1908	Konjiška Vinarija		110	65
1907	Eichberger Cabemet ....	140	80
1907	„	plavi frank . . .	140	80
Cene so nastavljene pri sodih in steklencah za netto kassa, plačljivo v Gradcu. Če se potrebuje kredit, so potrebne reference.
V posodi se manj ko 56 l ne pošilja; vse pošiljke gredo na stroške in nevarnost prejemnika.
Vsaka pošiljka se mora pred prevzetjem vestno pregledati, ker je uprava železnice odgovorna za eventuelno škodo, ki se zgodi med prevažanjem. Na reklamacije se oziramo 14 dni po nrejemu blaga.
Vina v posodi morajo, ko pridejo, ležati vsaj 3 dni v kleti; steklenice morajo ležati na mrzlem prostoru.
,	Če se vzame več vina, ponudimo posebne oferte.
2.
,	Bakrena galica.
Zveza oddaja, dokler je kaj zaloge, la bakreno galico v vrečah po 50 in 100 kg, po sle-lečih	cenah,	ki	veljajo od	15.	marca	naprej;
od	skladišča	v Celju	61	AT	50	v)
*>	„	„	„ Mariboru	61	K	75	tnza	100%
„	„	„ Gradcu	62	K	—	«)
Cena je nastavljena z vrečo vred, brutto :a netto.
3.
Žveplo.
Ventil lato Trezza, najfinejša kakovost v bombaževih vrečah, po 25 %, od našega skladišča v Mariboru ob Dravi, 100 % za 21 K 50 v.
■ !	4.	■
Rafija.
Najboljša Majunga, od kolodvora v Gradcu, 100 kg za 80 K, cena nastavljena od kolodvora v Gradcu, brutto za netto z vrečo vred, brez škonta, plačljivo v Gradcu.
Cene za melasina močna krmila.
Ker so naše pogodbe, sklenjene za nizke cene, pri kraju, smo prisiljeni svoje cene nekoliko zvišati (od naših skladišč).
Zato ponujamo, dokler je kaj zaloge:
Za 100 Jcg
Melaso iz palmovega jedrčja in otrobov
štv. IV..........................K 16*60
Melaso	iz	palmovega	jedrčja	štv. I . .	„ 17-60
„	„	»	«	in kokosa
štv. II..........................„ 17-80
Melaso z drožmi štv. VI .................. 18 90
Cene se razumejo od naših skladišč v Ljubnem, Gradcu in Račah, v 14 dnevih netto kassa brez vreče, ki jo zaračunamo s 60 v in vzamemo za isti znesek nazaj, če se nam v 4 tednih dobro ohranjena vrne v Gradec na južni kolodvor.
če se vzamejo polovični vagoni, damo popusta 10 v pri 100 kg. Če pa se vzamejo celi vagoni, veljajo sledeče cene:
Za 100 l-g
Melasa iz palmovega jedrčja in otrobov
štv. IV..........................K 15-70
Melasa iz palmovega jedrčja štv. I . . „ 16*75 „	•	•	»in kokosa
štv. II.................. 16*95
Melasa z drožmi štv.VI.................„ 18-—
V tem slučaju se računa cena od tvornice v Brucku-Kiralyhidi in brez vreče. Razen tega damo, če se vzame 10.000 kg, pri 100 kg 20 v popusta.
Svojim članom svetujemo, naj nam pošljejo svoje ponudbe sedaj, ko še veljajo znižane vožne cene.
. 6.
Poziv na naročbo semenja.
Vse svoje člane opozarjamo, da je zadnji čas, da nam pošljejo naročila na semenja za setev, ker bi se sicer lahko zgodilo, da je semenje že razprodano in bi se naročilo moralo vrniti.
Oves imamo samo še najboljši dupavski posevek, 100 litrov tehta približno 58 %; pe-sinega semena je zelo malo.
Semena pristne štajerske rdečede-telje, brez predenice (zajamčeno), čistote 98%, kaljivosti 92%, je sicer še precej v zalogi, vendar pa se vedno bolj oglašajo naročniki iz inozemstva.
Naročila se naj pošljejo na naslov „Zveze gospodarskih zadrug “ v Gradcu, Franzensplatz 2/1-
n.
Zadružna vnovčevalnica živine pri Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem.
Pregled ponudeb in naročil.
Pozor!
Od Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem ustanovljena posredovalnica za prodajo plemenske in rabne živine priobčuje spiske ponudeb in zahtev za plemensko in rabno živino (govedo, svinje, ovce, koze), da lahko stopijo interesenti med seboj v direktno tržno zvezo.
Niti kupec niti prodajavec nista s svojo prijavo obvezana, da bi morala živino prodati ali kupiti le s posredovanjem Zveze; to jima je popolnoma prepuščeno na prosto roko.
Delovanje posredovalnice in prejem ponudeb sta popolnoma brezplačna. Pač pa morajo vsi, ki
se poslužujejo Zvezine posredovalnice, Zvezi nemudoma naznaniti, če so pripravljeno živino že prodali ali iskano kje drugje kupili.
Posredovalnica ne prevzame za pravilnost podatkov v ponudbah in glede zanesljivosti in poštenosti pozameznih strank nobene odgovornosti. Kupcem se priporoča, naj vprašajo z dopisnico, ali je živina še na prodaj, predno se peljejo k ponujavcu.
Zaradi formularjev za prijave in sploh vseh stvari, ki zadevajo označeno posredovalnico, naj se interesenti obrnejo naravnost na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2/L
Živinski sejmi v Gradcu meseca marca in aprila 1912.
Sejmi z rogatino: 21. in 28.marca in 4., 11., 18. in 25. aprila.
Sejmi z malo klavno živino: 22. in 29. marca in 4., 12., 19. in 26. aprila.
Konjski sejem: 16. marca in 4. aprila.
Ponudbe:
Franc Schallhammer, mlinar v Tilmiču, pošta Lipnica, proda 2—3 letna vola, kakih 1000 kg težka, 100 kg za 104 K.
Jožef Fladerer v Hainfeldu, pošta Ilz, proda kravo s teletom, povrženim 3. februarja 1912, približno 550 kg težko, za 600 K.
Janez Ktlberl v Wundschuhu, proda zelo lepega 1 % leta starega bernskega bika od dobre dojnice, težkega nad 400 %, 100 kg za 95 K; tudi ga zamenja za brejo telico ali brejo mlado kravo.
Jožef Ornik, župan na Ptuju, proda 4 mesece starega montafonskega bikiča, povrždhega od importirane montafonke.
Otto Haller-Haller v Kammernu, proda 2 murodolska bika: eden ima rodovniško številko 56, je star dve leti in 4 mesece, dober za skok, pleme, vlak in ježo, žemeljske barve, na vratu in repu črn, tipična murodolska pasma. Za glavo, vrat, život in hrbet zasluži najboljšo noto, ravno tako za delo in porabnost. Cena za 1 kg žive teže 2 K. Drugi bik je dorastel 9. februarja 1912 prvo leto, je izbornega pokolenja, temne barve in čiste murodolske pasme; noge, križ in glava so posebno dobro razviti. Težak je 285 kg, kila žive teže stane K li*80.
Franc Schicherv Nestelbergu, pošta GroB-Klein, postaja Heimschuh, proda zaradi pomanjkanja prostora nad 600 kg težko kravo (Simmen-thaier X Kublander), brez napake, dobro tudi za vprego; v maju bo povrgla tretje tele. Cena ji je 700 K.
Zadruga za vnovčevanje živine v Lebringu in okolici proda: pinegavskega bika, 2% lota starega, lepo raščenega, že vpreženega, kakih 700 kg težkega in z državnim darilom premira-nega, za 700 K; brejo marijadvorsko telico, 350 kg težko, za 360 K. Oba se lahko ogledata pri Antonu Vollmannu v Gornjem Tilmiču. Nadalje več parov vprežnih volov razne velikosti. Vpraša se naj pri poslovodji zadruge Janezu Holzerju v Gralli pri Lipnici.
Matija Poklic v Dobrinju pri Žetalah, proda 2 napol pitana vola, težka približno 1000 kg, 100 kg za 90 K. %
Jernej Pongračič v Dobrinju pri Žetalah proda dva pitana vola, težka približno 1000 kg za 840 K
Simon Potočnikv Cermožišab, pošta Žetale, proda dva napol pitana vola, težka približno 1000 kg, 100 kg za 84 K\ dalje mladega napol pitanega vola, težkega kakih 500 %, za 100 kg 90 K.
Uprava kopališča S t e i n e r h o f a pri Kapfen-bergu na Štajerskem, odda prasce, prašičke in prašičice križane pasme Yorkshire X žlahtna svinja; 1 kg žive teže stane 1 K 50 v.
Ignac Salfellnerv Dirnsdorfu, pošta Kam • mern, proda plemenskega bika, murodolca, z dokazanim rodovnikom, 2 leti starega, 650 kg težkega, 100 kg za 110 K.
Zaupnik nadučitelj Sotošek v Žetalah pri Rogatcu naznanja 3 pare pitanih volov in 4 pare napol tolstih za pleme na prodajo.
Prva koroška zadruga za vnovčevanje živine v Labodski dolini, v Wolfsbergu na Koroškem, naznanja, da ima na razpolago volov za vprejo in pitanje.
Naročila:
F. Gross, graščina Brindhof, pošta Studenci pri Mariboru ob Dravi, kupi 10 montafonk.
Prosimo, da se pri ponudbah živine navede po možnosti živa teža in cena.
Prijave za prodajo in nakup se priobčijo samo trikrat, Če se nismo pismeno drugače pogodili.	_________
Prašanja in odgovori.
Nekaj o melasi.
Obenem odgovor na praSaoje v Štev- 24, dne 10. decembra 1011, „Gospodarskega Glasnika11.
Pri izdelovanju sladkorja se sok sladkorne pese ne more popolnoma izrabiti. Gosti sok, ki preostane, ima še dosti sladkorja v sebi in se imenuje melasa.
Vsakemu konjerejcu je dobro znano, kako hitro se privadijo konji na sladkor. Zato se jo tudi začelo misliti, kako bi se v melasi ostali sladkor uporabil za krmljenje. To je bilo že zato večega gospodarskega pomena, ker je bilo v bližini sladkornih tovaren veliko melase na razpolago. Prvi večji poskusi v tem oziru so se vršili v Parizu. Tamošnji konji za omnibuse so dobivali poprej na dan: 8 kg ovsa, 2-2 kg slame in 2-7 kg sena; to krmljenje je stalo 2*16 marke na dan. Sedaj dobivajo 1*3 kg ovsa, 4 kg slame in 6-6 kg drugih krmil, med katerimi pa zavzema glavno mesto melasa; vsled tega so se stroški krmljenja znižali na 0*94 marke. To pomeni pri večjem številu konj lep prihranek na leto!
Melasa se v obliki soka lahko rabi samo v bližini sladkornih tovaren. Za daljno razpošiljanje pa sok ni pripraven. Zaradi tega ga je treba pomešati s kako tvarino, katera sok popije. Za naše
razmere pridejo v poštev mešanice, katere se izdelujejo v tovarni kmetijske družbe nižjeavstrijske. Izdelujejo se štiri vrste takih mešanic:
1.	Mešanica za konje (melasa -f jedra palmovega ploda H- pivovarniške tropino); ta mešanica ima okoli 14 44% beljakovin, 0-87% tolšče in okoli 30% čistega sladkorja.
2.	Mešanica za vprežno goved in pitanje (melasa -f jedra palmovega ploda).
3.	Mešanica za molzne krave (melasa -f- jedra palmovega oreba + tropine kokosovega oreha); ta mešanica ima 14*75% beljakovin, 0 91 tolšče in čistega sladkorja okoli 30%.
4.	Mešanica za svinje (melasa 4- pivovarniške drože); ta mešanica ima 22*19% beljakovin, 1*13% tolšče in 24% sladkorja.
Sodba, ki se glede praktične uporabe teh krmil — na podlagi dvomesečne poskuŠDjo — lahko izreče, je sledeča:
Melasa se je izborno obnesla pri konjih in vprežnih volih; vprežna živina kaže živahnost. Eden konj v začetku melase ni maral, v kratkem pa se je privadil in jo sedaj jako rad je.
Za molzno živino melasa ni tako velikega pomena; krave sicer dobijo lepo okroglo obliko, za mlečnost pa kravaiji bolj obrajtajo oljne tropine.
Za pitanje pri govedi — tako mi je zatrjeval gospodar, ki je mojster v praktičnem pitanju — imam rajši oljne tropine. Pri svinjah pa — to mi je omenil drugi živinorejec — se mi zdi, da postanejo po tem krmilu prehitro lačno. Take so bile približno tudi lastne skušnje.
V kratkem bi se dalo povedati sledeče: Melasa je za vprežno živino jako priporočljiva, ne krmi je pa mladi in breji živini!
Cena za ta „sladkornata močna krmilau, kakor se tudi imenujejo, je v Gradcu od Zveze gospodarskih zadrug (Verband) sledeča:
Za 100 kg
Mešanica za	konje	.	.	-	.	. K 16*70
„	„	krave	16 95
„	„	svinje................ 18*—
„	„	pitanje in vprežno
živino....................m 16*75
Ta krmila se lahko dobijo tudi od kmetijska družbe Krajnske, seveda pa so vsled daljše pre-vožnje od Dunaja za naše razmere iz Ljubljane nekaj dražje.	Zidanšek.
P rašanje.
Imam nekaj ameriških ključev, katere nameravam na suho cepiti. Nekateri mi svetujejo, da je bolje zgodaj, drugi pa pozno v spomladi jih cepiti. Torej vprašam, kateri čas je najboljši za suho cepitvo ameriških ključev, in ali je boljše tako cepljene takoj v trsnico vložiti, ali štrati-ficirati.	J- K- R P-
Odgovor.
Na pomlad, ko je zemlja pripravna za obdelovanje in se ni več bati, da zmrzne, lahko pričnete ameriške ključe cepiti in vlagati v trsnico. Navadno se da pri nas pričeti s tem delom v Bredini marca; letos pa še preje.
Če pa nameravate cepljenke siliti ali štrati-ficirati, tedaj cepite še le v aprilu, da ne pridejo sirene trte prezgodaj, to je še v mrzlem času, do saditve.
Ker se s pravilno zvršenim štvatificiranjem dosežejo prav lepi uspehi (do 90 odstotkov, na navaden način pa kvečjemu 30) je to delo zelo priporočljivo in obstoji v tem, da se nepovezane cepljeno trte vložijo v posebne zaboje v vlažno žaganje (ali tudi v šoto). Zgoraj je pokriti cepljenke z drobnim lesnim ogljem in s čistim mahom. Tako napolnjene zaboje postavite na vlažen, gorki prostor n. pr. v sobo, v hlev ali pa v posebno silnico. Črez kakih 20 dni so cepljenke zarastle in pričele poganjati male koreninico, očesa na cepičih pa prično odganjati; sedaj je čas jih posaditi v dobro zemljo. Natančneje se lahko poučite iz knjižice „Siljenje ali kaljenje cepljenih ameriških ključev“, ki jo dobite pri kranjski kmetijski družbi v Ljubljani za 30 v.
Če se do sedaj še niste pečali s trsničarst-vom, Vam svetujemo, da se obrnete do kmetijskega potovalnega učitelja Fr. Goričana v Mariboru (Tegetthoffstrafie 48). On vam bo šel gotovo rad na licu mesta s primernimi navodili na roko, no da bi imeli zategavoljo kake stroške. Z.
Opozoritev.
Današnji številki bo priloženi listi splošno znane in V vsakem- oziru poštene tvrdke M. Tomec v Humpolcu. Ako si želite kupiti blago za obleko, vam to tvrdko kar najbolj priporočamo za nakup. Zahtevajte na priloženem listku lep vzorec, ki vam ga tvrdka pošlje zastonj. Prepričajte se, da ste po ceni kupili!
Štajerska in slavonska
konjak, droženka in brinovec, najboljših kakovosti iz lastne žganjarne. Raznovrstni cveti, jamajka-, kuba- in domači rum. Najflnejši likerji, pridobljeni potom destilacije. Posebnost: Eckertova „Edelraute“. Največja izbora ruskih in kitajskih čajev. Vinski ----------- jesih. Jesihov cvet. . ; .	.	—:—
(SUP AM Eckert (Me.
Zaloga: Murplatz št. 6, nasproti lekarne „Pri zamorcu".
477a—6

HUffiTfmvrcggaaoa
Tovarna za gumijeve izdelke
„Elbe"
Dunaj, IX., Frankgasse 1.
------- --------’ Če potrebujete Ju___m.;::—=
frake za cepljenje frf, cevi za pretakanje vina, priprave za zatiranje pernnospore
ali kake druge predmete iz gume, ne prezrite najcenejšega vira 'pri najtrpežnejših kakovostih.
Mauedena tonama zalaga tudi Zvezo kmetijskih zadrug.
Naročila sprejema Zveza kmetijskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2, in tudi c. k. kmetijska družba v Gradcu,
Stempfergasse 3.	103-24
JajGa za nasad
od čistih, večkrat premi-ranih kokoši in rac. Zahtevajte cenik o najbolj premi rani perutnini, kuncih, golobih, psovih i.t. d. Perutninarstvo „Edelwe!B“, Va-lašskč Meziriči, Moravsko.
138-2
Oznanila „Gospodarskem Glasniku"
dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev.
Tvornini za Milslie stroje in pluge
Jos. Kulterer
St. Veit an der Glan, Koroško
[ izdeluje kot Specialiteto daleč znane pluge iz stisnjenega jekla
kakor brabantsk« dvojnate in obratne pluge s
samodelnim držajem in vse vrste preprostih in dvojnih
plugov.
Cenike zastonj.	90—W	Cenike zastonj.
.............................................
Titania
: Kraljica posnemalniksv:
najpopolnejša in najprimernejša mlečna .....— centrifuga.	=
Brez vratnega ali nožnega podložka, brez vrvice, brez krožnikov, brez popravil. Bobenčkovo vreteno visi, stroj se lahko snaži, sam avtomatično maže in ostro po • — sname (do 0-02%). =====
Po«lje se na poelcus.
Prospekti zastonj.	Iščejo se dobri zastopniki.
Titania-Werke, Welsf
Ober-Osternieb.
Glavno zastopništvo za Štajersko: Frane Asen, Gradec, Muriengasse 22.
99—3
MayfarttioY sejalni stroj „AGRICOLA" (Model 1912)
Nai enostavnejša sestava.
Močna; konstrukcija. Enakomerna setev. Knlti-
•vse
stroje ,n*j-solidnejše in najboljša h-rrfiitve iz-delnje in
prodaja Pii Hlayfttrth A Co..T>nnajIl
Frankfort o. M., Berolin, Paris.Eataiog St 82a z bogato vsebino zastonj iu poštnino prosto. Iščejo so
zastopniki.
70-5
Kdor škropi, beri
===== opis in cenovnlic 1912.	=
Brezplačno se pošlje nova patentirana in postavno ===== zavarovana .
dreuesnn in trsna škropilnica.
J. Jessernigg, Stockerau III
======= Nižje-Avstrijsko. =====
To so najboljše in v sedanjem času najbolj priljub-* Ijene škropilnice. Triletna reelna garancija! Priporočene od štajerskega deželnega ravnatelja za vinarstvo in sadjarstvo, dra. A. Stleglcrja. Odlikovane z zlatimi in srebrnimi državnimi kolajnami.
########
I TON ASOVA ŽLIH0RA
znamke
zvezdne
je po mnogoletnih preizkušnjah priznano zanesljivo učinkujoče in najcenejše fosforovo-kislo umetno gnojilo. Ta je letos posebno vsled znižane voznine izdatno cenejša, kakor lansko leto. Kdor hoče po lanski hudi suši svoja polja in travnike okrepčati in osvežiti, naj rabi le
Tomasovo žlindro zvezdne
Tozadevna pojasnila in spise daje brezplačno ter sprejema naročila na cele vagone in na drobno
iiBletijoiiina z železnino W .Merkur Peter Halit, Celje,
kjer je glavno zastopstvo in zaloga
tvrdke Thomasphosphatfabriken — Berlin. ======
116-6
########
Nalezljiva smolika na spolovilih povzroča
mlelcapstvu
veliko škodo in okuži cel hlev, če se takoj ne pokliče živinski zdravnik. Sredstvo “Bissulin", ki . je brez vsakega vonja, izleči bolezen hitro in zanesljivo. Pravi „Bissulin“ ima svoje ime na ovitku. BroSurieo s sliko, ki prenočuje bolezen, pošilja brezplačno H. Trommsdorff, tovarna za kemične izdelke, Aachen. (Sestava: 0-25% socojodolovega živega srebra in mast).
UGODNA PRILIKA
za gnojenje njiv in travnikov z ne-obhodno potrebno hranilno snovjo, t. j. kalijem se nudi do 15. maja 1912 ........ ker se =====
kajnit in kalijeva sol
====s= prevaža z za .	..:
5 0% znižano voznino
Omenjena gnojila dobavljajo vsi trgovci in tovarnarji za umetna gnojila kakor kmetijske zveze, zadruge in društva po določilih kalijevega sindikata. Pojasnila in poučne knjižice glede vseh umetnih gnojil se dobe brezplačno od 124—2
pomožnega urada za kmetijstvo spri kalijevem sindikatu s
Dunaj, V111/2 Skodagasse 3.
Izvirno „Nelotte"
je v alpskih deželah najbolj priljubljena in razširjena
mlečna centrifuga.
Močno in solidno narejena Posname izborno in ne potrebuje nobenih popravil.
Ker je zelo preprosta, lahko dela vsak otrok ž njo. Zajamčen je najboljši uspeh in najbolj natančen posnetek.
Konkurenčne stroje zamenjujemo za „Melotte„
Model 1909 Je v marsliem zboljaan.
39—12 ----- Dobri zastopniki zaželjeni. ■
1II.
Gozdna drenesca
jako lepa, mnogo miljonov vsake vrste priporoča c. in k. nadgozdar Rud. Hacker v Kraljevem Gradcu iz lastnih drevesnic in sicer smreke, bore, macesne, jelke, akacije, hraste (navadne in rdeče amerikanske), črne bore, weymutbove bore, jesene, javore, jelše, breze, breste, bukve, lipe, gloge i. t d. Zahtevajte cenik. Gozdna drevesca se pošiljajo sedaj kot brzo blago skoro po enaki ceni, kakor tovorn._36—3
Le Kometov! mlini
so sedaj najboljši stroji za pripravljanje ===== mečke in moke za pecivo. =
Kilb (N.-A.), dne 1. februarja 1911.
Z Vašim mlinom (žrmljami) št. 4, katerega ste nam svoj čas poslali, smo, če bo vedno tako dobro služil, zelo zadovoljni. Ž njim se da namleti v 1 uri 200 leg mečke (Šrota) brez posebnega truda.
Z odličnim spoštovanjem beleži
4 7/11—24	Kmetijska zadruga v Kilbu.
Prvi zavod za izdelovanje mlinskih kamnov E. J. HELLER, r. z. z o. z., Sandau pri Lipi, Češko.

motorji za surovo olje in lohomobile.
Najcenejši za kmetijstvo, indu-stri i o
Motorji z visokim tlakom, in obrt.
stotine zadovoljivih na- stroški za kurjavo na HP In uro od I v naprej, prav že v obratih.
Ceniki in proračuni brezplačno.
Brez nevarnosti eksplozije. Brez kontrole finančne oblasti. Potrebuje malo vode.
la&MiCo.,Dunaj,X1X|6
397—12
HeiligenstadterstraBe 83 La.
Gospodje
naročevavci
se uljudno prosijo, da se pri naro-čevanju blaga sklicujejo na naš list.
rudninski in živalski so nezanesljivejša in naj-cencjSa fosfomata gnojila, ki so se obnesla v vseh vrstah zemlje. Vsebina strogo zajamčena. Najzanesljivejše sredstvo, da si senožeti hitro spet opomorejo, da pridelana ki ma dobi potrebno množino -	-	-	- fosfornatih snovi (soli). -	-	-	*
povzroča pri žitu (silju) in sočivju, da se zrnje razvije popolnoma, dav6i sadeži, torej tudi krompir, repa i. t. d. pridobe na tečnosti in žlahtnosti. Razen tega ponujajo amonijakovo, kalijeve in solitrne
vse tovarne za umetna gnojila, trgovci in kmetijske zadruge in kmetijske družbe :::	::: ::: :::	1—12
Centrala: PRAGA, Prikopf 17.
Urejuje Franc Holz, tajnik kmetijske družbe na Štajerskem. — Prevaja na slovensko dr. J. Glonar. — Zalaga c. k. kmetijska družba štajerska. liska ,Leykam“ v Gradcu.