dekorativna glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana 3 13 “'■ * Q 4/xx,V’ iu,U-avgust 1987 POROČILO O POSLOVANJU IN REZULTATIH POSLOVANJA V I. POLLETJU 1987 Delo in poslovanje naše delovne organizacije se je v letošnjem prvem polletju odvijalo v izredno težkih pogojih. Nabavo, proizvodnjo in prodajo so spremljali težki problemi, katerih ni bilo mogoče vedno v celoti razrešiti. Situacijo je zaostrila še visoka inflacija, naraščanje cen repromaterialov, energije in uslug, povečale so se obresti in kot posledica tega je naraščala nelikvidnost delovne organizacije. Zaradi naraščajočih problemov, predvsem pa nizkih osebnih dohodkov je delovno organizacijo v tem obdobju zapustilo več delavcev, med njimi nekaj vodilnih strokovnjakov. Vse to je še zaostrilo situacijo posebno še, ker je javno mnenje razglasilo Dekorativno za organizacijo, v kateri so slabi rezultati, nizki osebni dohodki in neučinkovita organizacija. Res je, da so bili problemi veliki in da so bili vsi člani kolektiva zaskrbljeni zaradi rapidnega padanja življenjskega standarda, vendar pa je velika večina delavcev razumela položaj in pošteno ter prizadevno opravljala svoje delo. Rezultati poslovanja, katere je delovna organizacija dosegla v letošnji prvi polovici leta kažejo, da je kljub navidez nepremagljivim težavam še vedno z odgovornim in strokovnim delom mogoče obvladati položaj ter v danih pogojih, pri upoštevanju realnih danosti, doseči »normalni« poslovni uspeh. Na nivoju delovne organizacije smo dosegli za 105 % celotnega prihodka in dohodka za 147% več kot v lanskem letu. Dohodek na zaposlenega delavca se je povečal za 152%. Po pokritju vseh obveznosti iz dohodka, ki so za 137 % večje, smo realizirali čistega dohodka 2.258 milijonov, kar je 152 % več kot v lanskem enakem obdobju. Za osebne dohodke smo porabili 1.600 milijonov in to je 108% več kot lansko leto. Po poplačilu obveznosti iz čistega dohodka za stanovanjsko in skupno porabo je naša delovna organizacija v prvem polletju ust- varila sredstev za akumulacijo v višini 551 milijonov, kar je osemkrat več kot v lanskem enakem obdobju. Stopnja akumulativnosti, to je odnos sredstev akumulacije na povprečno uporabljena poslovna sredstva, je v letošnjem letu 5,56 kar je 3-krat več od lanskega leta. Torej rezultati so, če upoštevamo pogoje, dobri, še več, z bistveno hitrejšo rastjo dohodka in čistega dohodka od osebnih dohodkov in skupne porabe smo ustvarili pomemben porast akumulacije in s tem prispevali k stabilizacijskim naporom celotnega gospodarstva. Ugotovljeni rezultati so dobri, predvsem so ugodni zato, ker kažejo da se celotno poslovanje izboljšuje. Vendar, če jih ocenjujemo in primerjamo na osnovi potreb, ki jih ima DO po vse višjih obratnih sredstvih, da normalno s sredstvi pokrije ciklus poslovanja, ustvarjena akumulacija ne zadošča. Zaradi inflacije bi bilo potrebno mesečno povečati poslovna sredstva za 10 - 12 % od vrednosti zalog. Ta sredstva bi morali ustvarjati z ostankom čistega dohodka za akumulacijo, vendar v razmerah, ki vladajo na trgu to ni mogoče v celoti realizirati. Proizvodnja naših dekorativnih tkanin je v večini namenjena pohištveni industriji. Ta industrija pa se v za- dnjih dveh letih bori z velikimi problemi tako, daje več kot polovica OZD poslovalo z izgubo. Ena od rešitev vidi ta industrija tudi v tem, da jim dobavitelji repromate-riala dobavljalo pod najugodnejšimi pogoji, to je po »nizkih« cenah na daljši plačilni rok. Zaradi tega in obenem zato, ker je na jugoslovanskem trgu stalno od 5 do 10 milijonov metrov pohištvenih tkanin presežka (količina presežka je odvisna od večjega ali manjšega izvoza) ni mogoče s povečanjem prodajnih cen pokriti v celoti naraščanja poslovnih stroškov, katere povečujejo višje cene surovin, energije in predvsem obresti za kratkoročne likvidnostne kredite. Cene surovin in drugega repromateriala so se v odnosu na december 86 v juniju tega leta povečale za preko 100 %, prodajne cene naših tkanin pa v enakem obdobju le za 68 %. Izhod iz tega neugodnega položaja vidimo v tem, da del proizvodnje preusmerimo v izdelavo tkanin za druge namene, predvsem za avtomobilsko industrijo, industrijo počitniških prikolic in drugo industrijo prometnih sredstev. Poleg tega pa moramo še povečati izvoz, seveda pod pogojem, da bo konvertibilni izvoz ustrezno stimuliran. Za pohištveno industrijo pa bi zadržali predvsem kvalitetnejši zahtevnejši program, katerega pohištvena industrija plasira na tujem tržišču. Poleg tega bo potrebno pospešiti ciklus proizvodnje in tako zmanjšati zaloge ter »lakoto« po obratnih sredstvih. V prvem polletju letošnjega leta je bil fizični obseg proizvodnje 3,168.000 oz. 4,396.000 kvadratnih metrov tkanin. Ta obseg je za 6 odstotkov pod načrtovanimi letnimi količinami, nekako enako nižji je tudi od lanskoletne proizvodnje v tem obdobju. Ta manjši fizični obseg je izključno rezultat nezadostne oskrbe s surovinami. Zabeleženih zastojev v obratih tkalnice in pletil-nice je v tem času za 220.000 tekočih metrov in to v vseh štirih glavnih vrstah proizvodov. Ob zadostni oskrbi - torej brez zastojev bi količinsko temeljni plan dosegli z indeksom 100,4. Največja razlika v nedoseganju plana je pri proizvodnji pliš tkanin, kjer nam je primanjkovalo predvsem akrilnih prej za lasne osnove - zlasti mikanih. Največji problem je bil v prvih dveh mesecih, v četrtem in petem mesecu se je stanje normaliziralo, v šestem mesecu pa smo proizvodnjo pliš tkanin načrtno zmanjšali, ker se je prav za to vrsto pohištvenih tkanin na domačem trgu ustavila prodaja. Pri proizvodnji ploskih tkanin je bil večji zastoj v mesecu januarju, ko se je za naročen asortiment prehitro pojavila potreba po velikih količinah viskozne sjajne preje v tex 140. V pliš pletilnici je vzrok manjši proizvodnji v pomanjkanju barvne malon česane preje in delno tudi PES filamenta. No, kot že rečeno, se je v II. tromesečju stanje s surovinami izboljšalo in je bil fizični obseg skoraj na nivoju planiranega. Za izboljšanje likvidnosti in hitrejšega pretoka materialov skozi proizvodnjo ter zagotovitve optimalnih zalog pa smo že sprejeli program, katerega moramo realizirati v drugem polletju. Možnosti za relativno uspešno poslovanje tudi v drugi polovici letošnjega leta vsekakor obstaja- dekorativna 2 jo. Seveda pa ne bo mogoče dosegati izjemnih nadpovprečnih rezultatov. Dejstvo je, da smo skupaj s pohištveno industrijo v krizi, katero bomo premagali le z velikimi napori^Zato je tudi real- no, da naši osebni dohodki ne bodo na ravni povprečja, vendar pa bodo morali biti normalni in še stimulativni, da bomo v okviru realno ocenjenih pogojev realizirali naloge. FINANČNO POROČILO Tudi polletni obračun L—VI. 1987 smo naredili po novem obračunskem sistemu, ki pa bo v celoti zaživel šele v devetmesečju (razporeditev dohodka in čistega dohodka), v delu, ki se tiče prispevkov iz osebnih dohodkov, pa šele naslednje leto. Zaradi lažjega razumevanja poslovnih rezultatov, bomo ponovili bistvene značilnosti novega sistema. Temeljne kategorije (celotni prihodek, porabljena sredstva, dohodek, čisti dohodek) seveda ostanejo, uvedena pa je revalorizacija in s tem v zvezi dve novi kategoriji - revalorizacijski prihodki in revalorizacijski odhodki. Revalorizirati je potrebno sedanjo vrednost osnovnih sredstev, zaloge surovin, materiala, nedovršene in gotove proizvodnje ter poslovni sklad. S tem izkazujemo realnejšo vrednost aktive (osnovna sredstva, obratna sredstva, terjatve) in na drugi strani revalorizacijske prihodke. Potem je treba revalorizirati tudi porabo surovin in materiala ter vrednost prodanih gotovih proizvodov. Ta znesek revalorizacije povečuje stroške (da se zaradi inflacije izkaže realnejša vrednost dohodka) in na drugi strani revalorizacijske prihodke. Spremenjen je tudi način izkazovanja obresti, ki po novem ne sodijo več v celoti v stroške (negativne) oz. prihodke (pozitivne). Delijo se na dva dela: revalorizacijske in realne in samo realni del obresti neposredno povečuje oziroma zmanjšuje celotni prihodek. Revalorizacijski del obresti pa povečuje bodisi revalorizacijske prihodke (pozitivne obresti) bodisi odhodke (negativne obresti). Isto je s tečajnimi razlikami. Za obdobje l.-VI. 1987 v TOZD Proizvodnja tkanin izkazujemo din 3.460.000. 000 revalorizacijskih prihodkov in din 1,032.000.000 revalorizacijskih odhodkov, vrednost revalorizacije poslovnega sklada pa je din 1,960.000.000. Ker je razlika med revalorizacijskimi prihodki in odhodki (din 2.428.000. 000) večja kot znaša revalorizacija poslovnega sklada, ni bilo potrebno povečati stroškov. Zakon namreč zahteva, da je razlika med revalorizacijskimi prihodki in odhodki ista oziroma večja kot je revalorizacija poslovnega sklada. V nasprotnem primeru je treba povečati revaloriza- cijske prihodke in sicer na račun zmanjšanja dohodka. V TOZD Energetika in vzdrževanje se je dohodek zaradi tega zmanjšal za din 5,451.000, v TOZD Predilnica Laško pa za 4,418.000. Vrednost finančnih pokazateljev in njihove rasti glede na isto obdobje lanskega leta in glede na plan so izkazane v tabelah. Ustvarili smo toliko celotnega prihodka, da smo pokrili vse materialno poslovne stroške in amortizacijo ter vse zakonske in pogodbene obveznosti. Ostanek smo razporedili na osebne dohodke, skupno porabo, rezervni sklad, obveznosti iz čistega dohodka (prisp. za ind.kom.objekte, za ceste, za kolektivne komunalne objekte, za posebno izobr. skupnost za tekstil) in poslovni sklad. Brutto vrednost ustvarjenega poslovnega sklada v obdobju l.-VI. 1987 je din 351,231.434. Ko izvzamemo obveznosti iz poslovnega sklada v skupnem znesku din 219,800.064 (SIS materialne proizvodnje, za nerazvite, prispevek ob ceni električne energije in PTT), nam ostane prostih sredstev din 131,431,370. Brutto poslovni sklad, rezervni sklad in obveznosti iz čistega do- hodka predstavljajo našo akumulacijo. Po letošnji metodologiji je tako dobljeno vrednost akumulacije treba korigirati še za razliko med prejetimi in plačanimi obrestmi. V obdobju l.-VI. 1987 smo torej na ravni delovne organizaci- FINANČNI REZULTAT POSLOVANJA l.-VI. 1987 DO DEKORATIVNA PLAN l-VI 87 REALIZACIJA l-VI 86 REALIZACIJA l-VI 87 INDEX 3:1 3:2 1 2 3 1. Realizacija izd. 8205,900.000 4364,039.208 9702,872.505 118,2 222 - domači trg 6155,900.000 3523,210.405 7597,789.909 123,4 215 - izvoz 2050,000.000 840,828.803 2105,082.596 102,7 250 1. Realizacija storitev 105,250.000 104,850.711 90,765.109 86,2 86 2. Realiz. TOZD Energetika 240,300.000 168,894.202 273,018.808 113,6 161 3. Realiz. TOZD Predilnica 1271,750.000 664.304.998 1526,489.858 120,0 229 4. Realiz. DSSS 396,825.000 238,686.253 491.495.129 123,8 205 5. Interna realizacija - 19,837.981 53,864.945 - 271 6. Real. mat. in odpadkov 400,000.000 470,116.837 882,417.684 220,6 187 7. Drugi prihodki 25,000.000 69,393.126 129,399.669 517,6 186 8. Zmanj. učinka reval. zalog za negat. obresti - 300,000.000 - - - CELOTNI PRIHODEK 10645,025.000 6400,123.316 13150,323.707 123,5 205 Materialno posl. stroški 7648,298.000 4860,943.308 7996,191.462 104,5 164 Revalorizacijski stroški - - 1633,118.574 - Amortizacija 221,950.000 208.086.647 232.230.688 104,6 111 Porabljena sredstva 7870,248.000 5069,029.955 9861,540.724 125,3 194 DOHODEK 2774,777.000 1331,093.361 3288,782.983 118,5 247 - po SaS za svob. menj. dela 305,905.000 177,891.100 429,979.319 140,5 241 - za DSSS 370,550.000 167,220.000 267,600.000 72,2 160 Skupaj za svob. menj. dela 676,455.000 345,111.100 697,579.319 103,1 202 Dajatve po zak. in pogodb. 153,795.000 88,835.315 333,353.312 216,7 375 Skupaj obvezn. iz dohodka 830,250.000 433.946.415 1030,932.631 124,2 237 ČISTI DOHODEK 1944,527.000 897,146.946 2257,850.352 116,1 251 - osebni dohodki 1295.250.000 768,064.800 1600,114.846 123,5 208 - za stanovanj, prisp. 64,300.000 30,427.972 61,314.946 95,3 201 - za druge namene skup.por. 72,500.000 27,000.000 73,212.514 100,9 271 ZA REZERVNI SKLAD 100,280.000 47,307.237 118,337.609 118,0 250 - 0,65 % za indiv. kom. obj. - - 6,766.347 - - - 4 % za ceste 22,740.000 3,796.527 30,385.024 133,6 800 - 2 % za kolekt. kom. obj. 6,715.000 1,024.189 8,017.061 119,4 782 - 0,34 % za pos.izobr.skup.tek. ind. - - 8,470.571 - - POSLOVNI SKLAD 382,742.000 19,526.221 351,231.434 91,7 1798 3 dekorativna je ustvarili 551,417.342 akumulacije, akumulacijska stopnja na ravni delovne organizacije je 5,56 samo v TOZD Proizvodnja tkanin pa 4,83 % (ocenjena višina za I —VI. 1987 za našo dejavnost v SRS je 14,10%). Glede na dosežene kazalce rezultatov poslovanja in gospodarsko situacijo, ocenjujemo naše dosežene rezultate za zadovoljive. Stroški dejavnosti družbenega standarda (topli obrok) niso presegali dovoljene višine po družbenem dogovoru. Ta je namreč spremenjen in dovoljuje pokrivanje v breme materialnih stroškov v višini 15% od povprečnega neto OD v SRS v predhodnem obračunskem obdobju (to je din 26.776 na delavca na mesec, dejansko koriščenje v II. trom. v naši delovni organizaciji pa je bilo 17.376). Področje osebnih dohodkov je v prvem polletju urejal zvezni intervencijski zakon, ki je dovoljeval povečanje samo na podlagi povečanja produktivnosti dela. Le-ta se je v naši delovni organizaciji povečala toliko, da smo lahko zadržali decemberski nivo osebnih dohodkov (30 % povečanje), dodatno zvišanje pa glede na rezultate ni bilo možno. Povprečni neto OD v delovni organizaciji za l.-VI. 1987 znaša din 167.472.-, kar je za 72,94 % več kot povprečje leta 1986 (96.840 din) in 111,21 % več kot povprečje lanskoletnega istega obdobja (din 79.290). Razmerje med najvišjimi in najnižjim izplačilom osebnega dohodka je 1:3,7 %. Tudi v drugem polletju bodo osebni dohodki odvisni od rezultatov poslovanja, urejal pa bo to področje družbeni dogovor. Bistvena značilnost dela gospodarsko planske službe v letošnjem prvem polletju je prilagajanje spremembam zakonskih predpisov, najbolj pereč problem pa nelikvidnost in to ne samo v naši DO, ampak tudi pri naših kupcih. Po stanju 30. 6. 1987 nismo KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA l.-VI. 1987 DO DEKORATIVNA l.-VI. 86 l.-VI. 87 lndex Povpreč. štev. zaposl. (vkalk. ure) 1.147 1.121 2. Celotni prihodek 6400.123.316 13150,323.707 205,5 3. Materialno posl. stroški 4860,943.308 7996.191.462 164,5 4. Porabljena sredstva 5069,029.955 9861,540.724 194,5 5. Dohodek 1331,093.361 3288.782.983 247,1 6. Čisti dohodek 897,146.946 2257,850.352 251,7 7. Osebni dohodek 768,064.800 1600,114.846 208,3 8. Osebni dohodki in skupn. por. 825,492.772 1734,642.306 210,1 9. Akumulacija 71,654.173 551,417.342 769,5 10. Povpreč. uporablj. posl.sred. 6103,639.517 9909,039.677 162,4 11. Proizvodnja v m2 4,628.760 4,396.000 95,0 12. Izvoz 840,828.803 2105,082.596 250,4 1. Dohodek na delavca 1,160.500 2,933.794 252,8 2. Dohodek na povpr. upor. posl. 21,81 33,19 152,2 sredstva X 100 3. Akumulacija na povprečno uporablj. posl. sr. X 100 1,17 5,58 475,2 4. Akumulacija na dohodek X 100 5,38 16,77 311,7 5. Akumulacija na čisti doh. X 100 7,99 24,42 305,6 6. Osebni dohodki in skupna por. na dohodek X 100 62,02 52,74 85,0 7. Osebni dohodki na delavca 669.629 1,427.399 213,2 8. Osebni dohodki in skupna poraba na delavca 719.697 1,547.406 215,0 9. Čisti dohodek na delavca 782.168 2,014.139 257,5 10. Celotni prihodek na mat. posl. str. X 100 131,7 164,46 124,9 11. Celotni prihodek na porabljena sredstva X 100 125,3 133,35 105,6 12. Produktivnost m2/delavca 4.756 4.672 98,2 13. Izvoz v celotnem prih. X 100 13,1 16,01 PLAN l-VI 87 REALIZACIJA IV-VI 86 REALIZACIJA l-VI 87 INDEX 3:1 3:2 1 2 3 Posojilo nerazvitim 78,250.000 65,736.800 102,029.568 130,4 155,2 Združevanje sred.SIS mat.pr. 64,208.000 29,550.428 72,379.896 112,7 244,9 Za elektriko in PTT - - 45,390.600 - - SKUPAJ ZDRUŽENA SREDSTVA 142,458.000 95,287.228 219,800.064 154,3 230,6 PROSTA SREDSTVA ZA POSL. SKLAD 240,284.00 - 131,431.370 54,7 - PRIMANJKLJAJ - 75,761.007 - - - REVALORIZACIJSKI PRIHODKI - - 3763,561.972 - - (prejete obr., poz. teč. razi., revaloriza- cija zalog) REVALORIZACIJSKI ODHODKI - - 1040,280.574 - - (negat. teč.razl.,pl.obr.) RAZLIKA REVAL.PRIH. IN ODHODKOV - - 2723,281.398 - - REVALORIZACIJA TRAJNIH POSL.SRED. - - 2265.573.185 - - PRIMANJKLJAJ REVALOR. PRIHOD- KOV - - 9,868.662 - - ZA POSLOVNI SKLAD uspeli poravnati obveznosti do dobaviteljev v višini din 430,000.000, odprte stare že zapadle terjatve iz prodaje izdelkov kupcem so din 170,000.000, nep- lačane obresti zaračunane kupcem pa znašajo din 60,000.000. Bilanca deviznih prilivov in odlivov tudi ni pozitivna, ker izvoz precej vežemo preko kontoko- rentnega računa in na skupni izvoz, da bi na ta način zagotovili surovine in zmanjšali dinarsko nelikvidnost. Izboljšati likvidnost bo tudi glavna naloga za naprej. S KAKŠNIMI PROBLEMI SE SREČUJE NAŠA NABAVNA SLUŽBA Že v prejšnjem letu so bili pogoji gospodarjenja težki in kot vidimo so le ti v letošnjem letu iz dneva v dan še težji, kar se odraža tudi v nabavni službi naše delovne organizacije. Kot vemo so skoraj vse tekstilne surovine podvržene, blago rečeno, indirektnemu uvozu. Devizni zakon sedaj velja poldrugo leto in ni zaživel, izvoznike ne spodbuja, zato tudi uvoz postaja vedno težji in s tem tudi nabava surovin. V prvem četrtletju smo imeli velike težave z dobavo malon vlakna - preje. Našemu dobavitelju OHIS-u Skopje so stalno zniževali uvozne pravice in zaradi tega je OHIS pričel opuščati izdelavo, za njega, nerentabilnih artiklov. Med temi artikli je tudi malon šta- pel-mat-sijajni surov. Problem smo rešili tako, da smo si pridobili inozemski blagovni kredit in uvozili leacryl štapel mat surovo vlakno. Kredit bomo odplačevali z našim izvozom. Predvidevali smo in tudi izkazalo se je tako, da bo de- dekorativna 4 lovna organizacija OHIS Skopje imela težave tudi s barvnim vlaknom. Le tega smo si na srečo še pravočasno zagotovili tudi za drugo polletje. Velike zastoje pa smo v začetku leta imeli zaradi težav pri dobavi statične preje. Na našem tržišču se je na hitro pojavilo veliko povpraševanje po ploskih tkaninah. Od tega trenutka dalje smo potrebovali velike količine viskozne sijajne preje tex 140 X 2. Naša predilnica v Laškem ni zmogla proizvesti vse količine, zato smo dobili dva nova dobavitelja, ki pa tudi nista mogla takoj zagotoviti zadosti manjkajoče preje. Problem smo rešili v dveh mesecih in v drugem četrtletju smo delali skoraj že brez zastojev. Do občasnih zastojev je prišlo tudi pri dobavi barvnega PES filamenta. Asortima pletenih plišev, se je spremenil v korist barvanih plišev. Dobavitelj PES filamenta pa zaradi slabe osnovne surovine ni mogel povečati dobav oziroma jih je na žalost še zmanjšal. Da smo rešili proizvodni proces smo morali zelo na hitro pristopiti k uvozu te surovine. V kolikor se bodo pojavile težave pri uvozu bo problem, zaradi dobave te surovine, ostal odprt še naprej. Pazinka Pazin ne more dobaviti večjih količin filamenta in če ostane naš asortiman isti bomo zopet morali iskati nove vire dobave. Nekaj težav smo imeli tudi pri dobavah teslana, ker je tu do sedaj bila potrebna uvožena surovina. Zaradi samega oteženega uvoza je prišlo do podaljšanja rokov uvoza in s tem tudi do manjšega občasnega pomanjkanja teslana. Pazinka Pazin, proizvajalka teslana, je izgradila obrat za izdelavo osnovnega filamenta iz domačega polipropilenskega granulata (HIPOL-ODACI). Tako bi končno prenehali uvažati filament. Ostal bi samo še uvoz barvil kar predstavlja samo del devizne vrednosti. Ostala dobava je potekala v dokaj normalnih okvirih. Žal pa ne moremo biti zadovoljni s kvaliteto nekaterih surovin. Kvaliteta vseh surovin se je, po mojem mnenju, v primerjavi s preteklim letom izboljšala. Žal pa nam je nekaj nekvalitetnih surovin, napravilo veliko škodo in so takorekoč zasenčile še tiste dobre. Taka problematična surovina je bil domači naylon krinkel, nekoliko manj pa uvoženi krinkel (bucaroni). Tehnologija izdelave teh artiklov je izredno zapletena in v kratkem se bomo morali odločiti ali bomo še delali artikle iz te surovine. Proizvajalec krinkia pa tudi ne more zagotoviti boljše kvalitete. V iskanju cenejših surovin smo kupili nekaj preje v Makedoniji. Preje je bila namenjena za temeljne osnove plišev. Izkazalo se je, da je slabše kvalitete od obstoječe. Pri pregledu nabave v prvem polletju prihajamo do zaključkov, da se moramo še naprej angažirati za kvalitetne surovine, kjer bo poslovni dogovor zares obojestranska obveza. Jure Virant PRAVNI NASVETI SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Zakonodajna dejavnost za spremembo zakona o združenem delu se je pričela z dokumentom Teze za pripravo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu, ki je bil predstavljen javnosti ob koncu junija 1986. V drugi polovici leta 1986 so tekle o tezah strokovne razprave. Zvezni zbor skupščine SFRJ je na seji v mesecu okrobru 1986 podprl teze in jih z nekaterimi pripombami in nasveti poslal komisiji skupščine SFRJ za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu in ji s sklepom naložil naj pripravi predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu z osnutkom zakona. Komisija je februarja letos pripravila delavno besedilo predloga z osnutkom zakona, ki je v javni razpravi. V občini Šiška je občinski svet ZS pripravil program razprav o osnutku sprememb zakona o združenem delu, ki so se jih udeležili tudi strokovni delavci iz naše delovne organizacije. Bistvene spremembe in dopolnitve po posameznih poglavjih so predvsem naslednje: I. Glede temeljnih določb zakona je bilo sprejeto stališče, da se opravijo spremembe le toliko, kolikor je potrebno glede na spremembe v posebnih delih zakona. Na področju dohodkovnih odnosov so bistvene novosti v realnem vrednotenju sredstev in realnejši amortizaciji, kar naj omogoči smotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi, zlasti pa enostavno reprodukcijo. S temi elememti se tudi daje potrebna podlaga za smotrnejše uveljavljenje tržno-blagovnih razmerij. Kar se tiče delitvenih razmerij so v zakonu povzete rešitve, ki so bile uveljavljene v mesecu decembru 1986 v zakonu o celotnem prihodku in dohodku. Na področju povezovanja osebnega dela z družbenim je precej novosti, predvsem v smeri širših možnosti za razvoj osebnega dela in položaja nosilcev tega dela. Sprejeto je načelo, da je to delo mogoče opravljati, razen na področjih, kjer je z zakonom prepovedano. Sedanja pravna ureditev je bila nasprotna, ker so bile izčrpno naštete možne gospodarske dejavnosti. Delovne skupnosti delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, se razširjajo na vsa področja intelektualnih storitev. S tem je dana širša možnost za vrsto dejavnosti, ki se v svetu intenzivno razvijajo, zlasti v manjših organizacijah z visokim intelektualnim potencialom. II. Bistvenih kvalitativnih sprememb v odnosih med temeljno in delavno organizacijo osnutek ne predvideva, gre predvsem za natančnejšo obdelavo ustavnega načela, daje delovna organizacija organizacija delavcev in, da je temeljna organizacija del delovne organizacije, ob tem, da delavci, združeni v temeljno organizacijo, skladno z ustavo ohranjajo pravico in obveznost, da v temeljni organizaciji sprejemajo temeljne odločitve konstitutivne, planske in dohodkovne narave in tudi neposredno urejajo posamične pravice in obveznosti. Spremembe so v tem, daje sprejeto pravilo, da na trgu praviloma opravlja vse poslovne funkcije delovna organizacija, da se poslovna politika, vštevši politiko cen, sprejema skupno v delovni organizaciji, zato tudi ni več omejene odgovornosti temeljne organizacije, predvidene so tudi spremembe 146. člena ZZD po katerih bi eksterno poslovanje potekalo preko žiro računa delovne organizacije, realizacija skupnega prihodka pa bi se evidentirala preko internega računa temeljne organizacije. Te rešitve usposabljajo delovno organizacijo kot poslovni subjekt na trgu, tako, da omogočajo pravno varnost tržnega poslovanja. III. Na področju delovnih razmerij so značilne novosti v smeri enotnejše ureditve nekaterih delovno pravnih institutov v Jugoslaviji. V aktu o razvidu del in nalog se lahko določita največ dve stopnji strokovne izobrazbe za 5 dekorativna določena dela in naloge. Zaradi prejšnjega problema nezaposlenosti v nekaterih republikah in pokrajinah se uvaja obvezen sprejem kandidatov brž, ko izpolnjujejo pogoje kar je v nasprotju z načelom kadrovske selekcije. Z zakonom se širše odpira poskusno delo, ki pa lahko traja največ šest mesecev. Uveljavlja se načelo mobilnosti delavcev glede na potrebe organizacij, ki so združene. Glede morebitnega skrajšanja delovnega časa so deljena mnenja zaradi nizke produktivnosti dela. Individualni poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi lahko v primerih določenih v samoupravnih splošnih aktih v skladu z zakonom, odloči o začasni razporeditvi na druga dela in naloge, o nadurnem delu, o plačanem in neplačanem dopustu, izreka ukrepe za lažje kršitve delovnih obveznosti, o začasnem suzpenzu in daje mnenje o prispevku delavcev k rezultatom dela. Zaostruje se delovna disciplina, posebno z obveznim prenehanjem delovnega razmerja zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti, pri čemer bi se ne upoštevale več subjektivne okoliščine delavca, ampak samo objektivne posledice. Predložena je tudi rešitev, po kateri bi bilo obvezno prenehanje delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino oziroma najpozneje ob 65. letu starosti. IV. Značilne so spremembe glede načina odločanja o medsebojnih pravicah delavcev. V ustavi SFRJ je določeno, kaj so neodtu-Ijive pravice, vendar ni določeno, da se o njih odloča samo z osebnim izjavljanjem, razen v nekaterih ustavnih določbah, ki za nekatere odločitve predpisujejo osebno izjavljanje. Zato v zakonu ni potrebno definirati neodtujljivih pravic, ker so enakopravne tako oblike osebnega izjavljanja kot delegatskega odločanja. Zadržan je obvezen referendum za konstitutivne akte in za osnove in merila za delitev osebnih dohodkov in skupne porabe. Predvidene so tudi širše možnosti sprejemanja skupnih samoupravnih splošnih aktov. Kljub splošno sprejetemu stališču o pretiranem normativizmu osnutek sprememb zakona o združenem delu predvideva kar 242 novih ali spremenjenih členov zakona, črta pa se samo 14 členov sedanjega zakona. Organizacije združenega dela pa ponovno čaka dolgotrajen postopek usklajevanja samoupravnih splošnih aktov. SREČANJE UPOKOJENCEV Kako hitro nam gre čas naprej podjetje spomni se nas vselej, da zopet obujamo spomine, ker iz srca to nikdar ne izgine. Pri vhodu lepo so nas sprejeti z dobro kapljico so nas postregli, to nam znak je spoštovanja, ker bili smo sila delovna nekdanja. dekorativna 6 Je harmonika veselo zaigrala če tudi zunaj nevihta je divjala, pevka s svojim glasom nas je prav ogrela saj družba še bolj je oživela. Dekleta okrog nas so se vrtela, da postrežba bi čim boljša bila, saj bilo je vse kot na tekočem traku saj hodile res so v hitremu koraku. iv __________sv vi n m n*. \1 ,vm mhivii i m m r » 7 dekorativna Tudi to lepo so naredili, da nas so tudi obdarili, ker vedo, da rado zebe nas zato so z volno obdarili nas. Mi upokojenci si iz srca želimo, da še mnogo let skupaj se dobimo, zato pa vsi izrekamo res iz srca, da bi dobro šla trgovska žilica. Knez Kristina dekorativna 8 NAŠI DELAVCI ODHAJAJO V POKOJ IVANKA PUHAN - snažilka v tkalnici Dolga je delovna doba, da dosežeš polno pokojninsko dobo. Ivanka je prišla v našo delavno organizacijo meseca maja 1953, ko je bila v cvetu svoje mladosti, svoje mladosti. Delala je v oddelku pripravljalnice na različnih delih. Zaradi zdravstvenih težav pa je že nekaj let opravljala delo snažilke v tkalnici s skrajšanim delovnim časom. Ob slovesu se ji iskreno zahvaljujemo za njeno prizadevno delo in ji želimo dobrega zdravja ter zadovoljstva v nadaljnjem življenju. IVANKA KOŠIR - preddelavka v tkalnici Njena delovna pot se je začela v oddelku tkalnice pred sedemnajstimi leti. Pri svojem delu je bila marljiva in prizadevna, vendar pa je že več let zdravje ni bilo naklonjeno. Zadnjih nekaj let je delala skrajšani delovni čas. V preteklem mesecu je bila invalidsko upokojena. ANTON KERŠIČ - tehnolog v tkalnici Tone je prišel v našo delavno organizacijo takoj po končani osnovni šoli kot učenec v gospodarstvu. Po končanem šolanju se je redno zaposlil in opravlja dela tkalskega mojstra, remontnega mojstra ter tehnologa. Njegovo delo gotovo ni bilo lahko. Popravila in vzdrževanje zastarelih strojev je zahtevalo veliko strokovnega znanja in potrpljenja. Pa tudi tedaj, ko smo zastarele stroje zamenjali z novimi je bilo potrebno znanje dopolnjevati. Tone je vsa ta leta to delo vestno in prizadevno opravljal. Ob slovesu se mu zahvaljujemo za ves vloženi trud in mu želimo obilo zdravja, zadovoljstva in osebne sreče. MILANKA DVORNIK - popravljal-ka v šivalnici V našo delovno organizacijo je Milanka prišla leta 1954 in vseh 33 let ostala zvesta naši DO. Delala je kot vezilja, pomočnica pri tkanju bobineta in kot popravljal-ka vse od upokojitvS. Kljub zdravstvenim težavam, ki so jo že več let spremljale, je rada prihajala na delo. Kot se poslavlja in odhaja v pokoj ji želimo najprej dobrega zdravja, zadovoljstva in veselja z vsemi, ki jih ima rada. PETER PEKLAJ - obratovodja tkalnice Le kdo ni poznal Petra saj je bil zaposlen v naši DO vseh 40 let delovne dobe. V začetku zaposlitve je dela opravljal na različnih delih in nalogah. Po odsluženem vojaškem roku je delal kot barvar in tkalec. Z usposabljanjem in izobraževanjem ob delu si je s strokovnim izpitom pridobil visoko kvalifikacijo in napredoval najprej kot tkalski mojster, izmenski mojster in že od leta 1961 kot obratovodja tkalnice. To delo je opravljal vse do upokojitve. Lahko trdim, da Petrovo delo ni bilo lahko. Usklajevati delovni proces, upoštevati potrebe proizvodnje, strokovno znanje delav- cem ter prisluhniti še željam zaposlenih, je mnogokrat zahtevalo individualne pogovore z delavci tudi preko polnega delovnega časa. Zahvaljujemo se mu za vse vestno opravljeno dolgoletno delo in mu želimo čimveč prijetnih trenutkov, predvsem pa ljubega zdravja, osebnega zadovoljstva in sreče z vsemi, ki jih ima rad. ŠTEFKA ŠKULJ - popravljalka v šivalnici Štefka je z delom v naši DO pričela pred osemindvajsetimi leti. Delo je opravljala na različnih delih, najdlje pa kot popravljalka tkanin. Pri svojem delu je bila vestna in zelo natančna, čeprav so jo bolezenske težave spremljale dolga leta in je mnogokrat svoje delo težko opravljala je rada prihajala med sodelavke. Zahvaljujemo se ji za vse vestno opravljeno delo in ji v nadaljnjem življenju želimo obilo zdravja in veselja z igranjem harmonike, ki ji daje moč pri premagovanju bolezenskih težav. DRAGE SODELAVKE IN SODELAVCI Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za lepo darilo, ki me bo spominjalo na vas. Želim, da bi tudi vnaprej imeli veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Ivanka Puhan DRAGE SODELAVKE IN SODELAVCI Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za lepo darilo, ki mi bo drag spomin na čas, ki smo ga preživeli skupaj. Hvala tudi tovarišici Pirkmaierjevi in tovarišu Maražu za lepe želje v mojem nadaljnjem življenju. Celotnemu kolektivu pa želim še mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Cencen Draga DRAGE SODELAVKE IN SODELAVCI Po 28 letih službovanja v Dekorativni odhajam v pokoj. Vsem sodelavkam in sodelavcem v šival- nici in adjustirnici se iskreno zahvaljujem za prelepo darilo, katero me bo vedno spominjalo na vas. Lepa hvala tudi tovarišici Tankovi in tov. Jermanu za poslovilne besede. V bodoče vam vsem skupaj želim še veliko zdravja in delovnih uspehov. Sirnik Marija TEKMOVANJE PRVE MEDICINSKE POMOČI Kakor vsako leto, je bilo tudi v letošnjem letu organizirano tekmovanje in preverjanje znanja ekip prve medicinske pomoči. Letošnje tekmovanje, ki je bilo že 16. po vrsti na občinski ravni, sta se udeležili tudi dve ekipi iz Dekorativne. Obe naši ekipi sta, tako kot vsako leto, tudi letos osvojili zelo dobra mesta. Od 37 sodelujočih tekmovalnih ekip je prva ekipa Dekorativne osvojila odlično 4. mesto, druga ekipa Dekorativne pa zelo solidno 14. mesto. Z odlično uvrstitvijo smo doka- zali, da smo vedno v pripravljenosti. Menim, da bi ta akcija morala biti cilj in skrb vseh nas, saj nam tekmovanje nudi odlične možnosti za preizkus znanja iz nudenja prve medicinske pomoči, ki bi bila v primeru naravnih in drugih množičnih nesreč, vsem nam še kako potrebna. Vsem našim tekmovalcem in tekmovalkam se moram zahvaliti za vsakoletno uspešno udeležbo na tekmovanjih PMP, tako na občinski kot tudi na republiški ravni. Anka KOČAR Namesto glose VSE JE O.K.! (ugotovitve ameriškega ekonomista po dveh letih bivanja v Jugoslaviji). Vsi so zaposleni, pa nihče nič ne dela; nihče nič ne dela, a vse je narejeno; vse je narejeno, a ničesar se ne dobi; ničesar se ne dobi, a vsi vse imajo; vsi vse imajo, a vsi so nezadovoljni; vsi so nezadovoljni, a vsi so za; vsi so za, pa nihče ne ve, za kaj. 9 dekorativna DELO V ČASU KOLEKTIVNEGA DOPUSTA Čiščenje kotla in obnova šamotne obloge Kakor že vrsto let, ko odidemo na kolektivni dopust, so tudi letos ostali v tovarni delavci TOZD-a Energetika in vzdrževanje, da so v sodelovanju s številnimi zunanjimi sodelavci opravili vzdrževalna in remontna dela, da bi stroji in instalacije nemoteno delovali do prihodnjega kolektivnega dopusta. Vsa ta dela so bila planirana z letnim planom vzdrževanja s tem, da smo morali določena dela vključiti v delo med samim potekom del. Oglejmo si kaj je bilo narejeno: - Remont parnega kotla BKG 100, obzidava kurišča, obzidava šamotiranje dimne komore - Pregled dimnih kanalov in dimnika - Pregled in čiščenje toplotnega akumulatorja - Popravila črpalk, tesnenje ventilov in instrumentov. - Pregled, čiščenje in opravljene meritve v transformatorski postaji na visokih in nizkonapetostnih napravah - Pregled kompenzacijskih naprav - Pregled elektroinstalacij od trafo postaje do oddelkov in v oddelkih - Pregled elektromotorjev, zamenjava ležajev, pregled stikal in avtomatike na tistih strojih, ki bi s svojimi zastoji povzročili večje motnje v tehnološkem procesu. - Zamenjava in brušenje valjev na folovdu barvarskega stroja. - Pregled toplovodnih in vodovodnih instalacij, tesnenje ventilov in črpalk. - Popravila tlakov v oddelkih. - Pleskanje instalacij, obnova transportnih poti. - V kotlarni je bil odstranjen stari betonski rezervoar za napajalno vodo in montiran novi z od-plinjevalno napravo. - Opravljeno je bilo čiščenje in termosti preizkus pnevmatskih instalacij po celi tovarni. Kljub zelo pestremu in strokovno zelo zahtevnemu delu, tako naših kot zunanjih sodelavcev moramo povedati, da je bilo delo pravočasno in kvalitetno opravljeno. Pri vsem delu ni bilo nobene nesreče ali nevarnosti nastanka požara, kar je dokaz resnega dela vseh sodelujočih. Ivan Tekavec Nabava nove posode za predgrevanje kotlovske vode Vzdrževanje trafo postaje - pregled in zamenjava načetih kontaktov Nastavljanje nivojskih stikal na toplotnem rezervarju Menjava vžemalnih valjev na kontinurki Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, n.sol.o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 - Uredniški odbor: Franc Hriberšek, Dušan Vidmar, Alojz Koncilja, Vrtačnik Polona, Jože Hrastnik, Marko Erbežnik, Tihomir Simončič, Vera Laznik, Barbara Tekavec-Benedičič - odgovorna urednica. Tiska: Srednja šola tiska in papirja, Ljubljana, Pokopališka 33. Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121/72) je glasilo oproščeno davka na promet. dekorativna 10 V skladišču gotovega blaga so izdajali blago kupcem ter imeli in- Tako so izgledali vsi oddelki med kolektivnim dopustom venturo VTISI IZ LETOVANJ SAVUDRIJA RAMOVŠ MARIJA: »Letošnji dopust sem z družino preživela v naši počitniški prikolici v Pineti Savudrija. Moram povedati, da je bila prikolica res lepo postavljena. Iz nje smo imeli čudovit razgled na morje. Tudi plaža je bila lepa. Prve dneve smo imeli vroče sonce in toplo morje, kar nam je zelo ugajalo. Zadnje dneve dopusta pa je pihala burja in morje je postalo valovito. Večeri so bili lepi. Razvedrilo se najde za vsakogar. Pri prikolici bi bilo potrebno opraviti manjša vzdrževalna dela, da bi se življenjska doba prikolice podaljšala. Tudi nekateri inventar je potreben menjave, saj je v slabšem stanju« MARIJA TANKO: Počitniški oddih v prikolici kampa Čatež »Dobro uro vožnje od Ljubljane do Čateža te pot vodi po lepi in razgibani dolenjski pokrajini. Ko prispeš v lepo urejen kamp te prevzame prijeten občutek. V ta kamp je tudi naša delovna organizacija namestila dve počitniški prikolici, ki sta solidno opremljeni in se v njih dokaj dobro, oziroma udobno prebije čas, ki je za delavce potrebne zdravljenja, preskopo odmerjen. Ker vemo, da je večje število naših delavcev potrebnih zdravljenja v termalnih vodah in, da zaradi previsokih cen v zdraviliščih tega ne zmorejo, bi morali razmisliti, če ne bi v kamp Čatežke top- TERME ČATEŽ lice namestili še nekaj prikolic. Našim delavcem, ki imajo zdravstvene težave s sklepi in hrbtenico in se odločijo preživeti dopust v kampu Čatež priporočam, da si pri lečečem zdravniku preskrbijo napotnico za fizikalno terapijo, ki jo opravijo v Zdraviliškem domu Čatežkih toplic, ker se tam fizioterapevtske vaje opravljajo intenzivno in učinkovito. Tudi med dopustom storimo nekaj za svoje zdravje in boljše počutje.« LADISLAVA BARAGA: »Z nakupom dveh počitniških garsonjer v Bohinjski Bistrici je naša delovna organizacija naredila velik korak k naravi in s tem svojim delavcem omogočila uživanje naravnih lepot, ki jih nudijo naše čudovite gore. V tej prijetni gorenjski vasici, iz katere vodijo poti na veliko izletniških točk, si bo vsak našel zdrave in nadvse prijetne počitnice. V zimskem času imate nedaleč od bivališča tekaške proge in 11 dekorativna BOHINJ možnost za alpsko smučanje. Alpski smučarji se lahko podaste na Koblo, kjer si boste privoščili prijetno in ne predrago smučanje. Tisti, ki pa raje krepite svoje zdravje na tekaških smučeh, lahko stopite nanje že kar blizu svojega bivališča in nadaljujete tek vse do Bohinja. Proge so lepo urejene in ne prezahtevne. Da ne govorim kaj vse si lahko privoščite v poletnih mesecih. Prav gotovo vam ne bo dolgčas, saj se lahko kopate v Bohinjskem jezeru, ali pa se odpravite na krajše ali daljše izlete v gore. Ena najlepših in najlažje dosegljivih izletniških točk je gotovo Slap Savice. Če pa ste bolj vešči hoje v gore, se odpravite na Triglavska jezera ali celo na Triglav. Vse poti so lepo in natančno označene tako, da ni strahu, da bi se izgubili. In verjemite mi, da vam tudi vesele planinske družbe ne bo manjkalo. Po lepo preživetem dnevu se nekoliko utrujeni vrnete v garsonjero, ki je opremljena nadvse funkcionalno in, če bomo gledali nanjo tako kot na lastno stanovanje sem prepričana, da bomo svoje dopuste preživljali ceneje in tudi zelo zdravo. Cenejše letovanje je nam potrebno, zlasti še v tej težki gospodarski krizi katera pesti tudi našo delovno organizacijo. Če želite koristiti naše počitniške kapacitete se obrnite na tov. Janeza Tomažiča, ki vam bo s prijaznim in tovariškim pristopom približal vse možnosti počitnikovanja. Z velikim čutom za odgovornost skrbi za zasedenost in funkcionalnost garsonjer. V eni izmed garsonjer sem preživela izredno lepe počitnice (tako pozimi kot poleti). Verjemite mi, da vam ne bo žal, če si boste tudi sami privoščili tak dopust. Potem se je lažje vrniti na delo.« PRIČENJA SE KULTURNA SEZONA 1987/1988 Vsako leto si veliko naših delavcev, redno ali pa občasno, ogleda kakšno gledališko ali operno predstavo. Gledališka sezona se bo pričela konec septembra oziroma v začetku oktobra. O razpo- redu predstav vas bomo sproti obveščali v dnevih informacijah. V kulturni sezoni 1987/1988 smo za obisk gledaliških in opernih predstav namenili skupaj 800.000 din. Z namenom, da bodo naši delavci čim bolje informirani objavljamo repertoar Drame, Opere in Baleta in Mestnega gledališča ljubljanskega. Uprizorjene bodo naslednje premiere: REPERTOAR DRAME OPERE IN BALETA SEZONA 1987/88 DRAMA SNG VELIKI ODER Dominik Smole: Antigona Smoletova Antigona, napisana leta 1959, predstavlja danes enega nespornih vrhov slovenske dramatike. Še več, dosegla je že tisti status, ki ga imajo največja dela svetovne klasike, ko vsaka nova uprizoritev ne more biti zgolj »informacija« o besedilu, ampak pomeni oziroma zahteva tudi jasno izoblikovano stališče in opredelitev ustvarjalcev do problema, ki ga igra prinaša. Smoletova izvirna in prodorna različica antičnega mita o Antigoni, ki zaradi ljubezni in spoštovanja do brata prekrši državne zakona in mora svoje dejanje plačati z življenjem, s svojo kompleksnostjo in (zmeraj večjo) aktualnostjo to omogoča in zahteva. Ivo Svetina: Biljard na Capriju Rusko-sovjetski pisatelj Maksim Gorki je zaradi šibkega zdravja precej let preživel na otoku Capriju. Tam je nastal tudi njegov znameniti roman Mati, imenovan »učbenik revolucionarne aktivnosti«. Na otoku so Gorkega obiskovale številne znamenite osebnosti: od pisatelja Axela Muntheja in industrialca Friedricha von Kruppeja do ruskih revolucionarjev, menjševikov in boljševikov, levih in kasneje desnih, in celo samega Vladimirja lljiča Uljanova ... V tako imenovani »caprijski revolucionarni šoli« so med igranjem biljarda potekali ostri spopadi, pogovori in predavanja o literaturi, umetnosti, zgodovini, revoluciji, skratka o bodoči podobi sveta. Bertolt Brecht: Gospod Puntila in njegov hlapec Matti Brechtova igra Gospod Puntila in njegov hlapec Matti (1940), napisana po motivih finske ljudske igre pisateljice Helle VVoulijoki, je na eni strani igra o moči in oblasti, na drugi pa igra o izgubi človekove identitete, ki jo povzročata rav- no moč in oblast. Prigode v pijanosti dobrega in v treznosti okrutnega gospoda Puntile in njegovega po švejkovsko prefriganega služabnika Mattija govorijo o uničevalni moči denarja in oblasti ter o vitalizmu in svojevrstni modrosti majhnega človeka, ki se trudi preživeti. Eduardo De Filippo: Velika magija De Filippova komedija Velika magija prinaša pirandellovsko vizijo življenja, ki brez jasnih prehodov postaja igra, v kateri ni več mogoče jasno ločevati med stvarnostjo in iluzijo oziroma med stvarnostjo in človekovimi željami. Zabavna igra o tem, kako šar-latanski čarovnik s svojim rokohi-trstom pomaga ženi prevarati oziroma zapustiti moža, je tudi zgodba o ljubezni in ljubosumju, o razočaranju in zatekanju v svet takšnih ali drugačnih iluzij. dekorativna 12 Peter Turrini: Trg Turrinijeva avtorska predelava Goldonijeve komedije II Campie-lio je postavljena v Benetke osemnajstega stoletja, v čas karnevala. Razposajeni karnevalski čas, ko si ljudje nadenejo drugo kožo in se v vsakršnem smislu sprostijo, je predvsem čas sklepanja zakonskih, pa tudi »nezakonskih« ljubezenskih zvez. Turrini je gol-donijevim ljubezenskim zdraham in lascivnostim dodal socialno ozadje. Ker se materialni moment tudi v čutno-čustvenih zadevah izkaže za neverjetno pomembnega, komedija ljubezenskih zapletov že grozi, da se bo sprevrgla v tragedijo, a denar prispe še ravno pravi čas, da ima komedija lahko svoj srečni konec.. DRAMA SNG MALA DRAMA Milan Kleč: Dr. roman Dr. roman Milana Kleča nadaljuje in razvija tako imenovano dramatiko ludizma, ki temelji na principu neobremenjene domišljijske in jezikovne igre. Besedilo nosi pomenljiv naslov: avtor se duhovito poigrava s klišeji bulvarske ljubezenske »limonade«, da bi ironiziral kič malomeščanstva. Miroslav Krleža: Zapiski iz Tržiča Predstava bo zasnovana na dnevniških zapiskih M. Krleže, ki si je skrbno zapisoval svoje pogovore o umetnosti, zgodovini, kulturi, filozofiji itd. z Josipom Vidmarjem v času dolgoletnih skupnih srečanj v Tržiču. Fedor M. Dostojevski: Stričkove sanje Proza velikega ruskega pisatelja F. M. Dostojevskega nenehno vznemirja tudi gledališke ustvarjalce. Silovite in dramatične usode junakov in vrsta dramatičnih prvin v njegovi prozi so razlog, da so domala vsi veliki romani v takšni ali drugačni adaptaciji doživeli tudi odrski preskus. Tokrat segamo po krajši prozi - povesti Stričkove sanje, ki sodi med »lažja« dela velikega avtorja. Že-nitovanjske prigode senilnega starca, v katere ga zaplete prva dama provincialnega mesteca, so v prvi vrsti zabavne in smešne. Vendar se za njimi skriva veliko jedkega strupa, pa tudi grenke prizanesljivosti, s katero avtor gleda na tragigroteskno človekovo prizadevanje za boljše življenje. Slavvomir Mrožek: Kontrakt Dogajanje svoje zadnje igre Kontrakt (krstna uprizoritev maja 1986 je Mrožek postavil v star in častitljiv hotel nekje v predgorju švicarskih Alp. V »srcu« Evrope, kakor avtor označi kraj dogajanja, skleneta mladi portir, vzpenjajoči se prišlek z vzhoda, in starejši dolgoletni hotelski gost - nekoč pisatelj popularnih iger, ki mu preti finančni polom - nekoč pisatelj popularnih iger, ki mu preti finančni polom - nenavadno pogodbo o umoru. Stik dveh različnih načinov življenja, različnih tradicij in kultur ni le priložnost za vsakovrstne osebne obračune, ampak tudi za revizijo mita o ponosni Evropi.-Mrožek je tudi tokrat značilno pronicljiv in ironičen. Kontrakt je napisan z napetostjo kriminalke, vendar je njegova poglavitna odlika v iskrivem intelektualnem dialogu, polnem paradoksov in obračunavanj z vsakršnimi tradicijami in stereotipi. Z analizo evropskega in »obrobev-ropskega« se Mrožkova igra na svojevrsten, rahlo ironičen način vključuje v aktualna razmišljanja o konstitutivni moči znamenite (srednje)evropske kulture in seveda tudi o njeni prihodnosti. OPERA IN BALET SNG Marij Kogoj: Črne maske Kogojeve Črne maske so nadvse zanimivo slovensko operno delo, ki je s svojo uprizoritvijo doslej že dvakrat močno odjeknilo v našem kulturnem prostoru. Simbolična dramska predloga Leonida Andrejeva z mračnimi ekspresionističnimi prizori je našla v našem skladatelju Kogoju s sorodno duhovno dispozicijo ugodno torišče za vznik enakovredne glasbene mojstrovine. Kogojeva glasbena govorica je blizu ustvarjalnim opernim tokovom Richarda Straussa in Gustava Mahlerja, zato glede na svojske ekspresionistične črte ne zaostaja za sodobnimi glasbenimi vzori. Druga uprizoritev Kogojevih Črnih mask leta 1957 je kar trem njenim oblikovalcem priborila Prešernovo nagrado. VVolfgang Amadeus Mozart: Fi-garova svatba Figarova svatba je prva Mozartova mojstrovina na komičnem področju. Nedvomno je bila zelo drzna skladateljeva odločitev, da uglasbi prevratno istoimensko Beaumarchaisovo komedijo, ki je razburjala duhove širom po Evropi, ko je bila še na Dunaju prepovedana. Figarova svatba je italijanska komična opera v svojem končnem Stadiju dovršenosti. Čeprav izhaja Mozart iz osnov italijanske opere, prekaša italijanske sodobnike z globino izraza, živostjo glasbenega orisa oseb in tehtnostjo ansambla. Pa tudi hu- mor je v Mozartovi operi finejši in prodornejši kot pri Italijanih. Pomešan je z resnobo; šele tak humor je spoznavni znak velike komedije. Izredno živa karakterizacija oseb je v prvi vrsti Mozartova zasluga, ne pa zasluga libretista ali Beaumarchaisa. Kajti šele Mozartova glasbena domišljija je bila sposobna dvigniti nastopajoče osebe nad običajne figure opere bufle in nad družbene tipe političnega pamfleta ter napraviti iz njih čuteča človeška bitja. Peter lljič Čajkovski: Labodje jezero Brez prisotnosti klasičnega baleta v naši baletni dejavnosti si ne moremo zamišljati uspešne gledališke sezone. Zato smo vključili v redni baletni program P.l. Čajkovskega balet Labodje jezero, ki sodi v sam vrh najbolj priljubljenih svetovnih baletnih del. Njegova vsebina je pravljična, osnovana na zgodbi o princu, ki se zaljubi v laboda, pa ga demonske sile za-sežejo in pogube. Labodje jezero je doživelo na našem odru že več različnih uprizoritev in je zaradi svoje očarljive glasbe, razgibanih ritmov in sijajne instrumentacije vsakič na novo očaralo poslušalce. Charles Gounod: Faust Srednjeevropska legenda o ostarelem filozofu in alkkimistu, ki v zameno za mladost zapiše svojo dušo hudiču, je najbolj poglobljeno prikazana v Goethejevi filozofski dramski pesnitvi Faust. Gou-nodova istoimenska opera je zasnovana le na epizodi iz prvega dela te pesnitve, na ljubezenski zgodbi med Margareto in Faustom, ki jo zasnuje in tudi pogubi demon Mefisto. Lahkotni slog francoske romantične opere teži filozofskega dela teksta verjetno ne bi bil kos ali pa sta bila libretista prešibka. Vsekakor je Ch. Gounod ustvaril opero, v kateri je dramsko dogajanje močno povezano z glasbo in kjer ni votlega patosa in ne praznega besedičenja. Margaretina tragedija nas presune, nad Faustovo izbiro se zamislimo, v Mefistu razpoznamo utelešenje mnogih človekovih lastnosti etc. Nekatere arije, kot na primer Margaretina pesem o kraju iz Tule, Mefistova arija o zlatem teletu ali satansko porogljiva serenada, sodijo med vrhunske dosežke v operni glasbi. Muzikalno močne so tudi zborovske pivske in soldaške scene, znamenit pa je tudi balet Valpurgina noč. 'Prva slovenska uprizoritev te opere je bila leta 1856 - tokratna postavitev bo že deseta. Modest Musorgski: Boris Godunov Dramska in glasbena učinkovitost opere Boris Godunov je izredna. Po mnenju mnogih je ta zgodovinska drama močnih učinkov največja mojstrovina ruskega opernega ustvarjanja. Libretu je podlaga Puškinova drama, ki upodablja snov ruske zgodovine 16. stol. Osrednja oseba je car Boris. Da bi si pridobil krono, je umoril mladega carjeviča. S tem zločinom obrežena vest ga muči in na koncu tudi stre. Glavni junak dela pa je pravzaprav trpeče rusko ljudstvo, in množični prizori te opere pomenijo nov premik v opernem realizmu. V njem zato ne more biti arij in ansamblov, kot je to v večini oper običajno. Vsaj polovica dela sestoji iz množičnih prizorov, veličastnih zborovskih podob. V vseh teh ljudskih nastopih je prisotno nekaj elementarnega, sočnega ter cerkveno himničnega. Musorgski poudarja človeškost in duhovnot kot prvotni izraz svojega ustvarjanja z besedami: »Umetnost je sredstvo, ne pa smoter, da se lahko pogovarjaš z ljudmi.« Veličastni Boris Godunov torej ni drama carskega morilca, to je drama bednega izmučenega ljudstva in ta silna glasbena drmska pogodba izzveni v besedah: »Gorje ti, ubogo, stradajoče ljudstvo!« Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Andrzej VVajda: ZLOČIN IN KAZEN Igro bo režiral Žarko Petan Znano je dejstvo, da je Dostojevski v svoje romane vnašal vse bistvene elemente dramatičnosti in gledališkosti: dramatizacija »Zločina in kazni« znanega poljskega režiserja to potrjuje. Iz zgodbe Dostojevskega, ki je mešanica napete kriminalke, psihološkega trilerja in klasične melodrame, je izluščil predvsem tiste dialoge, ki razpirajo večno vznemirljiva in hkrati boleče aktualna vprašanja o etiki in morali, rablju in žrtvi, pravici in krivici, zločinu in kazni. Filozofski vidik umora oziroma pravice do neomejene in s tem potencialno uničevalne svobode človekovega delovanja se prepleta s pronicljivo duševno vivisekcijo. Drago Jančar KLEMENTOV PADEC Igro bo režiral Janez Pipan Drago Jančar se bo letos prvič predstavil tudi občinstvu MGL. Njegova najnovejša drama je biografsko zasnovana pripoved o znanem slovenskem plezalcu in intelektualcu iz polpretekle dobe, Klementu Jugu. V njej prepleta 13 dekorativna predvsem dva motiva: intimno ljubezensko zgodbo, ki temelji na korespondenci z njegovo ljubeznijo, ter poskus uveljavitve nove generacije, ki lahko pri soočanju z neizbežnimi ovirami vodi v usodno samouničenje - v samomor. S tem Jančar odpira problem vsake mlade generacije, ki išče svoj prostor pod soncem, in obenem variira temo povezave Eros-Tha-natos. Alenka Goljevšček OTROK, DRUŽINA, DRUŽBA Igro bo režiral Zvone Šedlbauer Tudi nova drama avtorice znane uspešnice iz predlanske sezone »Pod Prešernovo glavo« se loteva nekaterih najbolj perečih problemov, s katerimi se delovni človek v naši družbi srečuje vsak dan. Kakšne možnosti ima, da uresniči vse želje in načrte v svojem poklicu? Koliko kompromisov mora pri tem sprejeti in koliko udarcev ponižno prenesti? Ne nazadnje: kako vse to vpliva na intimno stran življenja in s tem na osnovno celico družbe - družine? Kakšna naj bo torej v današnji družbi vloga ženske? Vse to so vprašanja, ki jih Goljevščkova pred nami razgrinja s kančkom grenkega humorja in cinizma . Milan Jesih: PTIČI (po motivu Aristofana) Igro bo režirala Barbara Hieng Že v antični Grčiji so se ljudje, nezadovoljni s svetom okoli sebe, zatekli raje v svet ptičev, kjer lahko tako zavladajo tistim spodaj (ljudem), kot odvzamejo del oblasti tistim zgoraj (bogovom). To duhovito Aristofanovo satiro je Milan Jesih prepesnil v jedko zbadljivo zgodbo, ki svoje puščice neusmiljeno usmerja tudi v 2000 let starejšo družbo. Tako postanejo Aristofanovi ljudje, ptiči in bogovi osebe, ki jih morda prepoznamo celo iz izkušenj našega vsakdana. VViiliam Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA Igro bo režiral Žarko Petan Vsaka uprizoritev Shakespear-jeve komedije predstavlja preverjanje večplastnosti in barvitosti tega renesančnega klasika in hkrati izziv čutenju in mišljenju sodobnega človeka. V »Ukročeni trmoglavki« preigrava Shakespeare večni in komedijsko hvaležni motiv borbe med spoloma; v nizu duhovitih dialogov, zapletov in situacij pokaže, kako »pravi« moški po vseh mogočih prigodah le premaga »pravo« žensko. Toda vprašanje je, kakšna bi morala biti ta »prava« metoda, gledana skozi oči današnjega gledalca? Ellen McLaughlin DNEVI IN VMES NOČI Igro bo režirala Barbara Hieng Petdeseta leta, zapor v Vzhodnem Berlinu, najbolj izpostavljen čas in kraj hladne vojne. Sredi stalinistične vohunske paranoje se znajde mlada ženska, iz katere skuša povampirjena oblast v imenu komunistične ideje sfabricirati imperialistično agentko. Drama rablja in žrtve, brezizhoden svet morilske ideologije, ki je iz sveta naredila koncentracijsko taborišče. Človečnost se v tem svetu kaže samo še kot groteskna popačenost. Sredi padca vseh vrednot ostane samo eno: vztrajati, preživeti. MALA SCENA Bojan Štih-Tone Partljič: FAUSTOVE IMPROVIZACIJE BOJANA ŠTIHA Uprizoritev bo pripravila Vesna Arhar Bojan Štih, vsestranski kulturni delavec, erudit in predvsem neutrudni gledališki človek, je zapustil svoje sledi tudi v umetniškem ust- varjanju Mestnega gledališča ljubljanskega. Izbor iz njegovih provokativnih esejev prinaša vrsto njegovih najbolj značilnih misli, mnenj in opažanj o slovenskem duhovnem prostoru, ki še vedno pomenijo svojevrsten izziv. Oton Župančič VERONIKA DESENIŠKA Igro bo režiral Vinko Moderndor-fer Motiv celjskih grofov je v slovenskem literarnem ustvarjanju nenehno živ, saj pomeni pomemben prispevek k vzpostavljanju slovenske zgodovinske in nacionalne zavesti. Vrednost Župančičeve obdelave usode enega od Celjanov je predvsem v njegovem žlahtnem prikazu tragičnosti neke ljubezni, v upesnitvi usodnega razkola med interesi družbe in željo posameznika. Veronika Dese-niška in njen Friderik sta tako prava shakespearjanska tragična junaka, ki v svojem nekompromisnem boju z okolico sicer nujno propadeta; poetični zanos njune ljubezni pa se po svojem naboju vključuje v sodobno oživljanje romantičnih čustev. Župančičeva tragedija lahko spregovori tako mlajšim gledalcem kot ljubiteljem slovenske klasike. KAJ JE AIDS? AIDS - Aguired Immune Defi-ciency Syndrom - sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti -je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus HTLV lll/LAV. Ta virus napada v organizmu celice, ki so odgovorne za ustrezno imunsko odzivnost in zavre njihovo delovanje. KJE NAJDEMO VIRUS? V krvi, spermi, slini, solzah, možganski tekočini, bezgavkah in možganovini. NAČIN OKUŽBE? Do okužbe z AIDS lahko pride zaradi določenega načina življenja: - s spolnim kontaktom z okuženo osebo (homoseksualno, biseksualno) - z okuženo krvjo in produkti iz krvi (po prejemu krvi in krvnih produktov, če niso pregledani) - z okuženimi instrumenti (zlasti narkomani, ki si droge vbrizgavajo v žilo, če si pribor medsebojno izposojajo) - od okužene matere na otroka. KDAJ POSUMIMO NA AIDS? Na AIDS posumimo pri bolniku, pri katerem so prisotni več kot 3 mesece naslednji znaki: - shujšanje za več kot 10 % normalne telesne teže - kronična driska - povišana temperatura - povečane bezgavke in vranica KAKO UKREPAMO OB POJAVU BOLEZNI? - bolnika obvezno zdravimo - bolezen obvezno prijavimo zaradi odkrivanja vira okužbe - izvajamo ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni KAKO PREPREČUJEMO ŠIRJENJE? Širjenje AIDS preprečujemo z naslednjimi ukrepi: - s pregledom darovane krvi glede na prisotnost protiteles za virus, ki povzroča AIDS - z zdravstveno vzgojnim delom z okuženimi osebami - z uporabo sterilnih medicinskih pripomočkov in pripomočkov za enkratno uporabo - z upoštevanjem vseh varstvenih ukrepov pri osebah, ki so pri svojem delu izpostavljene možnosti okužbe - z ustreznim uničenjem kužnega materiala. ALI SE LAHKO Z DAJANJEM KRVI OKUŽIMO Z VIRUSOM AIDS? Ne, ker pri odvzemu krvi s prostovoljnim krvodajalcem ravnamo po vseh medicinskih pravilih, tako da ne more priti do okužbe. ALI SE LAHKO OKUŽIMO KOT PREJEMNIKI KRVI OZIROMA KRVNIH SESTAVIN? Ne, ker je kri vsakega krvodajalca pregledana na prisotnost protiteles za virus, ki povzroča AIDS. Vsakdo, ki sumi na bolezen, ali ga je strah, da je okužen, naj se najprej javi svojemu zdravniku. Vsi zdravniki imajo ustrezna strokovna organizacijska navodila, da lahko pravilno ukrepajo. DOPISUJTE V NAŠEM GLASILU dekorativna 14 KRONIKA DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD Proizvodnja tkanin AGOVIČ Sajdefa - pripravljal. PUŠNIK Karlo - pripravljal. KOREN Franci - pripravljal. NJEŽIČ Milja - pripravljal. ŠABIČ Besim - pripravljal. ŠTEFANC Sandi - tkalnica GLUŠAC Ljilja - tkalnica MILINKOVIČ Milana - tkalnica HODŽIČ Fatime - tkalnica HODŽIČ Fatime - tkalnica EKIČ Enver - barvarna preje RISTIČ Miladin - barvarna preje ŠTAMCAR Jožica - kemični laboratorij RAVNIKAR Barbara - barvarna blaga LAZAREVIČ Lazar - barvarna blaga STUBJAR Irena - šivalnica KRAJAČIČ Marjan - šivalnica KARAPETROVIČ Miroslav - šivalnica BARIŠIČ Mija - šivalnica ZABUKOVEC Tatjana - šivalnica PONJEVIČ Bajro - apretura KUDRIČ Sašo - SGI KUK Vojko - maloprodaja DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB ZUPANČIČ Tomislav - prodajna služba STRNAD Bojan - nabavna služba VASILJEVIČ Milan - pravna služba TOZD PREDILNICA LAŠKO SAMEC Dragica - KSS ERSOLJA Zdravko - predilnica 2 RAZBORŠEK Janez - vzdrževanje in energetika ŠEŠKO Zdravko - predilnica I TOZD ENERGETIKA IN VZDRŽEVANJE novih zaposlitev ni bilo DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI TOZD PROIZVODNJA TKANIN DOKIČ Vesna MIKETEK Martina BALŠIČ Evica SIMIČ Milena ARBI Tomaž SIMONČIČ Slavka HIDANOVIČ Rašan KUŠTRIN Anastasija JOVIČ Aleksander KANDŽIČ Enisa CRNOLIČ Sabra LAZAREVIČ Lazar DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB PAJ Zvonko KEMPRLE Viktor ČADEŽ Marko TOZD PREDILNICA LAŠKO MESAREČ Branko PESJAK Marjana TOZD ENERGETIKA IN VZDR ŽEVANJE Delovno razmerje ni prekinil no ben delavec V JNA SO ODŠLI: LISIČAR MILOŠ LEBEN STRAJNAR Janez ODOBAŠIČ Dursum BOSNIČ Mujaga ALAGIČ Osman GORIŠEK Jože UPOKOJILI SO SE: FLAJS Vincenz PUHAN Ivanka MERJASEC Slavka JANČAR Antonija DEBEVC Marija MEGLIČ Ana KOŠIR Ivanka KERŠIČ Anton ŠKULJ Štefka PEKALJ Peter DVORNIK Ljudmila MUŠERLIN Marija PRIVŠEK Pavla CEROVŠEK Karl DOMOV GREM K OČETU V oktobru lansko leto je prišla. Visok in dolg je stroj pred katerim sta se ustavile z inštruktorico. »Tukaj bo tvoje delo, na tem stroju te bomo učili«, so bile besede inštruktorice Marice. Bila je to njena prva zaposlitev. Zavzeto je sledila razlagi. Kako naj to in ono naredi, kaj mora in kaj ne sme. Prav hitro je o bvlada-la vozle in ostale gibe pri posluže-vanju stroja. VREMENSKA NAPOVED SEPTEMBER Toplo vreme se bo nadaljevalo do 7. Med 5. in 6. vetrovno ter rahlo oblačno. S polno luno se bo vreme poslabšalo. Nastopilo bo kratkotrajno deževje s plohami. Ohladilo se bo. Nestanovitno bo vse do 15. oziroma 16. Po 17. nastopi umirjenje in zopet bo toplo vse do 27, ko bo zopet nastopilo nestanovitno vreme z eventualnimi plohami. OKTOBER Po nestanovitnem vremenu v zadnjih dneh septembra se bo zo- pet ogrelo in izgledi so za lepe jesenske dneve. Okrog 7. se bo nekoliko ohladilo zaradi prodora hladnih zračnih mas s severo-za-hoda. Če bodo atlantske zračne mase prodrle do nas bodo nastopile kratkotrajne plohe brez posebnega vpliva na temperature vse do 18, po 20. pa že nekoliko večje ohladitve z meglo v jutranjih dneh. Sledi poslabšanje vremena. V višjih legah močan padec temperature. Ponekod bo nastopilo zelo viharno vreme z zelo nizkimi temperaturami v gorskih predelih. Okrog 26. rahlo poslabšanje vremena z umirjenimrvetrovi. »Že zna, kar gre ji, še pri tej in tej stvari jo moram malo popaziti, pa bo«, jo je pohvalila inštruktorica. Tako je začela svojo pot v Dekorativni tovarišica Sabra. Prišla je iz Bosne, tako plaha, strokovna in delovna. Vedeli smo, da ima težave s stanovanjem, da tam kjer je sedaj, je zelo draga stanarina, pa še dolgo ne bo mogla biti tam. Ni našla stanovanja. Kako človek občuti, ko nima kje biti, vedo samo tisti, ki jih zadane taka življenjska preizkušnja. Oh, ko bi znali tudi drugi še ceniti to dobrino stanovanja, ki so si jo sicer s svojo in tovariško pomočjo pridobili in ustvarili. Pri tovarišici Sabri nikoli ni bilo slišati besede, ki jih žal tu pa tam izgovarjajo nekateri, »češ, to pa ni moje delo, zakaj moram ravno jaz?«, koliko bom več dobil za to, če bom to naredil itd.?! Vse je naredila, kar je mogla in znala in kar ji je velevala vest in dolžnost. »Poglej, tako delavna, tiha in skromna kot je bila, je tudi odšla - pa še stroj je tako lepo očistila in vse okoli pometla«, so bile besede inštruktorice Marice. Kdo ne bi mogel taki delavki reči hvala in zaželeti srečno. Prek Franc ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za izrečena sožalja ter sindikalni organizaciji za podarjeni denar namesto venca. Rozi Vinko ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta se zahvaljujem sindikalni organizaciji za podarjeni denar namesto venca. Prav tako se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za izrečena sožalja. Kristan Hilda ZAHVALA Ob izgubi najine drage mame se sodelavkam in sodelavcem zahvaljujem za izrečena sožalja. Sindikalni organizaciji pa lepa hvala za denar namesto venca. Begič Katarina in Julka ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta, se vsem sodelavkam in sodelavcem ter sindikalni organizaciji prav lepo zahvaljujemo 'za darovani denar, namesto cvetja. Najlepša hvala vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji Pot'- Družine: Štrekelj, Trnovec, Dolinar