Nehflf o Soll in poiif nicafi. (Besede starega slov. učitelja.) »Slovenski gospodar« je lani ugotovil, kako neprimerne so na Slovenskem štajerskem glavne šolske počitnice v mesecih julij in avgust, in kako neprikladno je potem za kmečke razmere, da se šolski pouk vrši v mesecih september in oktober. V teh dveh mesecih je za kmetapoljedelca povsod največ opravila in so bili otroci v tem času povsod zaposleni. Pomagali so spravljati sadje in poljske pridelke ter pasli živino, da se je prihranilo na krmi. Revni otroci pa so si v teh mesecih tudi kaj zaslužili, namreč da so pctem bili od delodajalcev oblečeni in obuti. Sploh pa so si šolarji prihranili na Oulsk^ in obutvi, da so v novembru precej dobro preskrbljeni la*je hod.ili v šolo. Sedaj pa v septembru in oktobru otroci hodijo v šolo po mokrih in blatnih klancih, ker je v teh mesecih ali veliko rose ali veliko dežja in celo snega ter prihajajo tja premočeni in prezebljeni. Tisti, ki so uredili, da je sedaj šola, so bili pač iunenja, da je v juliju in avgustu preveč vroče in da se otroci v hladnih mesecih iažje učijo. Vse bi pač moralo tako biti, kakor po mestih. Povsod bi pač morala biti poleg centralizma tudi enakost, enota, tudi v počitnicah. Nekdaj so pač bile glavne šolske počitnice urejene po ljudski potrebi, n. p. v avgustu in septembru zaradi spravljanja hmelja, največ pa v septembru in oktobru, ker je v teh mesecih poglavitno spravljanje pridelkov. Kdor se spominja nazaj v prejšnje čase, ve, da so se šolarji, četudi so bili šolski razredi rnanjši in prenapolnjeni, toliko učili, kakor sedaj v prostornih razvedih, in zaradi vročine nihče ni zbolel in tudi ne urarl. Sicer imajo otroci sedaj, kadar je veliko silnega spravljanja, več dni prostih, pač povsod nimajo baš na take dni enakega deia, namreč nekaj ali nekaj pozneje. Vsled tega je po šolah ve[iko nereda. Zaradi tega trpi tudi uspeh šole v dosegi šolskega smotra, ker je neredno šolsko obiskovanje. Poleg te nepriliko pa irnajo občine tudi več stroškov za nabavo kuriva, kajti zaradi hladnega oktobra se mora tudi ku* riti. Gre za en mesec več kuritve kakor nekdaj. Za vse to se ne zmenijo JNSarji, katerim pripade žal precejšnje število učiteIjev in učiteljic, ki hočejo vse tako imeti, kakor je po mestih, za kmečke potrebe pa nimajo ne smisla in ne srca. Nekdaj je pač bil po šolah v''k red v obiskovanju šol. Ko se je /^.čel šolski pouk v novenibru, so troei, kakor že prej omenjeno, prihajali dobro preskrbljeni z oblačiIom in obutvo v šolo, dela zunaj tudi ni bilo več veliko. Jenesarji so pristaši popolnega centralizma, ki hočS vse zenačiti v naši državi, tudi šolstvo. N.iim gre zahvala za razme- re, ki sedaj vladajo na tem področju. — Kdor je prijatelj našega kmeta in njegovih interesov, mora tem ljudem in njihovim zaveznikom obrniti hrbet.