ROBNI ZAPISI
Andrej Krevzel: SELITEV POLETJA, Emonica, Ljubljana 1990. Pričujoča knjiga nam kot avtorjev prozni prvenec prinaša branje, ki se odlikuje po svojevrstni izbiri literarne snovi. Ta neprestano niha med svetovi resničnega in spominjanjem, nekoliko že pozabljenem in delno potlačenem nekje v globinah zavesti. Pripovedna perspektiva je odmaknjena od vsakdanjega vrvenja, utesnjena v odročna okolja, in tako omogoča več svobode in več časa za klesanje spominskih drobcev ter njihovo kovanje v misli, ki so v glavnem dokaj preproste, čeprav njihov ritem ponekod skoraj vzneseno brizgne do filozofskih višav. Toda res samo ponekod. Slovenskemu bralcu ob uživanju te proze žal ostaja prikrito, odkod že kar moteča nepravilnost pri zapisovanju prenekaterih besed. Ta očitana hiba se pa rahlo le porazgubi in obledi v senci močnih retoričnih figur, s katerimi je ta proza kar bogata; gre za izvirno metaforiko, ki se ne naslanja na splošno znane in razumljive asociativne modele, ampak se baha z avtorjevim očitno bujnim zakladom neizčrpne inventivnosti. Selitev poletja je vendarle proza, ki jo je težko brati ob zajtrku, pisanje, ki zaradi vsega omenjenega zahteva zavzeto branje. Čakamo naslednjo knjigo! (Aleš Kordiš)
LITERATURA 81