GLAS NARODA The only Slovenian Daily in the United States. :- List slovenskih delavcev v Ameriki. issued ever? day except Sundays —: and Legal Holidays. Qj 50.000 Readers, qj TELEFON PlflAHNE: 4C87 CORTLANDT. Entered as 8econd-Class Hatter, September 21, 1003, at the Port Office at New York, N. Y-, under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PUB AKNE: 4687 OOETLANDT. NO. 36. — STEV. 36. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 12, 1916. — SOBOTA, 12. FEBRUARJA, 1916 VOLUME XXIV. LETNIK XXIV. Albansko mesto Tirana je v avstrijskih rokah. ,-O-(-» NEMČIJA IN BOLGARSKA IMATA PRIPRAVLJE NO VELIKO ARMADO, S KATERO BOSTA POSKU SALI IZGNATI ZAVEZNIKE IZ SOLUNA — AV STRIJCI BODO V KRATKEM ZASEDLI CELO AL BANIJO. IZJAVA BOLGARSKEGA VOJNEGA MI NISTRA. — KAKŠNO STALIŠČE BO ZAVZELA RU MUNSKA? — ITALJANI NOČEJO ZAPUSTITI VA LONE. — 600,000 MOŽ MOČNA ARMADA. ■ -o-—< Dunaj, Avstrija, 11. februarja. — V Albaniji prodirajo Av-trijei lia vsej fronti- Ostanki srbske armade in pristaši Esad paše beže proti jugu. Njihova želja je. dospeti prejkomogo«'e do Valone. kjer s«- nahaja precej močna ita-Ijanska posadka. ki je sklenila ustrajati do konea. Včeraj za\ zele avstrijske čet«- važno albansko mesto Tirano. Nadalje so osvojene tudi vse višine med Breso in Bazar-Sjakom- Mesto Drač bo v kratkem padlo. London, Anglija. 11. februarja. — Keuterjevi brzojavni age nt liri so sporočili preko Amsterdama iz Sofije, da je podal bolgarski vojni minister pred par dnevi sledečo izjavo: Bolgarska se bo toliko časa bojevala, doklej* ne bo v-dejstvila vseh svojih načrtov. Takrat, ko bodo Angleži in Francozi zapustili Solun, bo vojna za Bolgare praktično končana. Bolgarski vojaki pa ne bodo odložili orožja, ampak se bodo samo odpočili. Vsakemu, ki bo poskušal kratiti Bolgarom pravice, bomo napovedali vojno- Rim, Italija, 11. februarja. — Nemci. Avstrijci, Bolgari in Turki bodo začeli takoj prodirat i proti Solunu, ka-korhin'o se bo vrnil kralj Ferdinand v Sofijo. "Corrieru della Sera" so sporočili iz Aten, da imajo Avstrija, Nemčija, Bolgarska in Turčija pripravljeno ob grški meji mililo armado. Zavezniški letalei so dognali, da šteje armada od 5(H),000 do 000.000 mož. V Bitolju in v Strumici je 30. 000 Nemcev. Avstrija je dala Nemcem in Bolgarom na razpolago 80,000 vojakov Zavezniki imajo v Solunu kakih 3UU,0UU vojakov. Pariz, Francija, 11. februarja. Bolgarski kralj Ferdinand je baje sauio zato odpotoval v nemški glavni stan, da bi naprosil nemškega cesarja za pomoč. Bolgarska toliko časa ne bo dala svojih čet Nemcem na razpolago, dokler ne bo merjena, da ji ne preti od Ruinunske nikaka ne-\arnos t. Tukajšnje časopisje je dobilo iz Petrograda poročilo, 00,000 deficita. Deficit bodo pokrili z novimi davki. Pariz, Francija, 31. februarja. — Ženevski dopisnik tukajšnjega 4 4 Tem psa"" je sporočil, da imajo Avstrijci v Albaniji samo 10,000 mož- Sprva so dobro napredovali, zdaj jim je pa začelo primanjkovati munieije. Bivši albanski regent princ VVied bo prišel v najkrajšem času v Albanijo in poskušal organizirati svojo armado. Denar mu je dala na razpolago avstrijska vlada. Atene, itka. Pariz, Francija. 11. februarja. Vojno ministrstvo je izdalo danes zjutraj poročilo, da se ni po nori ničesar posebnega pripetilo. — Pri Viiny smo ^topili v ofenzivo in pognali N'emee na več mestih nazaj. Severno od Nutte-de-Mesnile so vprizorili Francozi napad z ročnimi {granatami in zavzeli nekaj H* tnškili strelnih jarkov. London, Anglija. 11. februarja. Severno od Varnega so izstrelili Angleži tri mine, četrta je pa eksplodirala od postojanke štv. S. .lame. ki so jih napravile mine. >o i»ikoj zasedli angleški vojaki. V splošnem je položaj na zapad-1 ni fronti izpremenjen. Položaj pri Dvinsku. Car se je podal na. fronto. — Artilerijski spopad. — Avstrijci poro-čaj o, da ?o pognali Ruse v beg. London, Anglija. 11. februarja. Reut^rjeva agentura je dobila iz Petrograda poročilo, da se je podal ruski ear na fronto. Berlin, Nemčija, 11. februarja. Rusi so bili stopili južno od Dvinsku v ofenzivo, pa niso ničesar o- pravili. Dunaj, Avstrija. 11. februarja. Vrhovno poveljstvo avstrijske armade poroča: Nii vzhodnem bojišču se vrše vroči artilerijski boji. Ako bomo še za naprej tako napredovali, kakor smo dozdaj, bo mesto Dvinsk kmalo v naših rokah. Čete nadvojvode Josipa Ferdinanda so odbile vse- sovražnišk;1 napade. Petrograd, Rusija. 11. februarja. Med Mitavo in Dvino se je vnela vroča bitka, ki še zdaj ni končana. Ako zmagajo Rusi ne bo Av- Angileži in Turki ob Tigrisu. Carigrad, Turčija, 11. febr. — Danes je bilo izdano sledeče uradno poročilo Na bojni črti ob Iraku se je vršilo.artilerijsko streljanje in manjši spopadi infanterije. Sovražnik, ki je poskušal napredovati od desnega bre*ra reke. je bil prisiljen, da se je umaknil v svoje stare postojanke po dveh zelo hudih praskah. Pri Kut-el-Amari se ni doirodilo 11 i«'- novega. Pri Dardanelah je dne februarja neka križarka pri Jenišehir-ju izstrelila pet strelov proti Teke IJurnu. Naše anatolske baterije so takoj odgovorile ter prisilile sovražno križarko. da s«- je umaknila proti otoku Imbros. Tudi dva topniška čolna, ki sta križarila pri vhodu v ožino, sta bila prisiljena, da sta se umaknila. Naslednik Garrisona. Predsednik je odločen, da takoj izpolni izpraznjeno mesto vojnega tajnika. Naslednik še ni določen. Washington, L>. C., 11. febr. — Danes se je ukreal predsednik \\ ilson s svojo soprogo na vladno jahto "Mayflower" ter se bo vozil po reki Potomac in zalivu Chesapeake. Med tem časom se bo tudi odločil za naslednika odstopivšega vojnega tajnika Lindleva M. Garrisona. On pričakuje, da se bo vrnil v prestolieo pozno v nedeljo zvečer. ali pa zgodaj zjutraj v pon-deljek. Predsednikovi ožji znanci in svetovalci so se izrazili, da hoee predsednik hitro določiti novega vojnega tajnika in da bo bržčas že začetkom drugega tedna predložil novo imenovanje senatu v odobren je. Pomožnega tajnika, ki bi uasledoval odstopivšemu Henriju Beekenbridgeju. pa ne bo imenoval prej. dokler ne bo že izvoljen strijeem iti Nemcem preostajalo i novi vojni tajnik, ki bo nekoliko drugega, kakor umakniti se za svojo drugo bojno črto. Petrograd, Rusija. 11. febr. — Po mestu so se včeraj vršile pro-tivojne demonstracije. — Demonstrante je vojaštvo pregnalo. v premogorovu Sedemintrideset premogarjev zasulo. — Trinajst so jih pravo- J nosti. časno rešili. — Rešilna akcija tudi sam odločeval pri tem. Baje želi imenovati predsednik Wilson vojnim tajnikom moža. ki je že precej dobro poučen o vojaških zadevah Združenih držav in o sedanjem položaju, da bi zaniogel takoj nadaljevati s svojim delovanjem v vojnem tajništvu tam, kjer je bivši vojni tajnik Garrison nehal. Domnevajo pa. da si bo izbral predsednik takega človeka, je'ki še ni bil doslej omenjen v jav- Drage cigarete. Ognjegasiii nadzornik Bush ji Indinana, Pa.. 11. februarja. — V Rochester and Pittsburgh pre n.ogorovu se je pripetila velika i naznanil včeraj policijskemu so- eksplozija. Sedemintrideset rudar- dišeii v New Jersey, da sta John jev je zasulo velik« jih je pa po- Forgatch in IT. Hinbaum kadila skodovanih. Reševalci so takoj sto- v delavnici. Kadilca sta morala Pili v akcijo ni rešili trinajst oseb. pečati petdeset dolarjev kazni. Kaj je z ostalimi štiriindvajseti-' mi se dozdaj še ni moglo dognati, j Veliko rusko posojilo. Ko se je pripetila eksplozija, je; bilo v premogorovu zaposlenih RHj;, Petroffrad» Rusija, 11. febr. — delavcev. Ko je nastal pok, so za- Tukaj5nii časopisi naznanjajo, da j čeli bežati proti glavnemu izhodu. ■ ruska vla(Ia odločila, da bo iz-! Razen omenjenih sedeinintride.se-!Jala llovo Posojilo za dve i tih so se vsi rešili Ker ie bilo sli- miliJai*di rubljev (.ti.000,000.000: . Danes zjutraj ie ubila neia"loko-^ v okrožje pol milje, se je r ^ l*t odstotkov in pod isti-motiva na Erie železnici newyor- zbral° kasneje pri premogorovu V0*0*1- kakor P^jsnje poso- škega advokata De Lagnel Be- P°l»o žensk m otrok. Vse je jokalo -- !iu klicalo imena očetov oziroma Smrt na železnici. Passaic, N. J. 11. februarja. rierja Berier je ravno stopal na svoj! mož" Po1 ure eksploziji so pre- navadni jutranji vlak v Ridge-ivood. X. J., kjer je stanoval. — Proti svoji navadi pa je izstopil v Carlton Hill in neka izza ovinka prihajajoča lokomotiva ga je ubila. Ubito je imel črepinjo in tudi drugače je bil tako poškodovan, da je kmalu po nesreči izdihnil. Spoznali so ga po kartah, ki jih je imel v žepn. Star je bil r>0 let j in zapušča za seboj ženo. Pozor pošiljatelji denarja! Strelni i ni zelo nesli reševalci na dan pet omam- • ijenih premogarjev. Zdravniki so jim dali prvo pomoč in jih poslali! .T*kom voJnc smo odposlali hra-v bolnišnico. Ostalih osem so re.; ^J**04111* posojilnicam ter posa-šili nekoliko pozneje |meznim osebam na KRANJSKO, Izvedenci so prepričani da so ŠTAJERSKO, ISTRIJO, K0R0-zasuti še pri življenju. Do njih bo- SKO' HRVATSKO, in druge kra-do prišli tekom šestih ali sedmih je v AVSTRO-OGBSKI blizo 7 m i-ur. — jlijonov kron. Vse te pošilja- __. . tve so dospele v roke prejemnikov, i ne tako hitro kakor prej v mirnem Ford bo šel zopet v Evropo lčasu* toda zanesljivo. Od tukaj se Fond Du Lac, Wis.. 11. febr. — j vojakom ne more denarja pošilja-Henry Ford. znani ameriški pači-1** ker jih vedno Prestavljajo, lah-fist in bojrataš. bo odšel zopet v ko se Pošlj® sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo Strelni jarki. ii jarki igrajo v sedanji voj-|Evropo in baje se mu bo pridružil zn^nicem'1 m & od tam pošljejo o veliko vlogo. — Kakšne bo-!tudi William J. Bryan, bivši dr., vojaku, ako vedo za nje^ov naslov. do vojne v bodočnosti. U®^« tajnik Združenih držav. Z ,DeT?ar ^ pošljite po Dome- * cfin 1 Maviavt flvH AV * * 4A« : IIjim v družbi ne bo šel v Evropo l>o sedanje vojne so se zavaro- j "ihče. razveu onih, ki namerava-! vale države druga proti drugi h jo ostati tam do konca vojne. Protest Združenih držav. Potop angleške križarke. t ■- I-O-—! ZDRUŽENE DRŽAVE BODO PROTESTIRALE PRO TI NEMČIJI RADI NJENEGA BOJEVANJA S PODMORSKIMI ČOLNI. — VLADA SKUŠA PREGOVORI TI NEMČIJO, DA NE BO POTAPLJALA TRGOV SKIH LADIJ PO 29. FEBRUARJU- — IZ BERLINA POROČAJO, DA JE BILA V SEVERNOM MORJU PO TOPLJENA ANGLEŠKA KRIŽARKA "ARABIS. — ANGLEŽI ZANIKUJEJO. trdnjavami. Take trdnjave so stale ogromne svote denarja, opremljene so bile z najboljšimi topovi Petrograd, Rusija, 11. februarja- — Vlada bo najela vp'1;* vsaki je bilo več tisoč mož Po-kratkem času 2.000.000,000 rubljev posojila. ■ dke' Sedaj 80 pa lzkazal°' da Petrograd, Rusija, 13. februarja. — Iz Teherana poročajo. da je neka ruska patrulja vjc-la pri Kerdij turškega jxj-lanika v Perziji. Asiina beja. Vjeli so tudi njegova dva spremljevalca Detroit, Mielu. 11. februarja. — Tukaj naznanjajo, da Henry Ford1 trdno odločen, da se zopet vrne v j Evropo, a se še ne ve. kdo da bo šel z njim. Njegov tajnik je re- trdujave nimajo v vojni skoraj ^ pravočasno naznauil r?" parduevnem obleganju. V sedanji 11>0- — vojni igra glavno vlogo strelni ja-j rek. Nekatere države «?o celo skle- Za nemške vojake. Dunaj, Avstrija. 11. februarja. — Veeraj je bilo izda-juile napraviti po vojni ob svojih Berlin, Nemčija, 11. februarja, llo tukaj uradno poročilo, ki naznanja, da lli bilo V Škodo-i^^ strelne jarke, kar bi bilo Iz Berlina poročajo, da je dobil vili tovarnah pri Pilznu nobene eksplozije- !yeliko veliko "gurnej- ^jki ee^r r»00,000 mark. ki so ' . .. . . s«. — Kakorhitro odide vojak na J1" darovali eilenski Nemei v juž- I'etrograa, ltusi.ja, 11. februarja. — Položaj v Kavka- fronto, ne stanuje več v vojašnici j nj Ameriki za podporo družin o-i je neizprenienjen. Vojaške operacije zelo ovira slabo v hiši. pač pa v strelnem jarku.ivojakov, ki soi padli v vojni. /A \T*em< Nikakih mirovnih predlogov. gije v vsakem slučaju. To zatrdilo) London, Anglija. 11. februarja. ■ pa je či^to nasprotno Belgijsko poslaništ> o j<- danes na-j lom, ki so pred zuaniio. da t>o vse govorice o mi-; prek Italije rovuih predlogih, ki jih je baje Nemčija pred kratkim naprav belgijski vladi, popolnoma V jarkih imajo skromne postelje, jpeči. skladišča itd. Prohibicionisti. Frankfort, Ky.. 11. februarja. Denar nam pošljite po "Dome- stic Postal Money Order" ter pri- ložite Vaš natančen naslov in na- slov osebe, kateri se ima izplačati. Cene : K i K ' « ! 5---- .90 120.. . . 18.00 10____ 1.05 130.. .. 19.50 15---- 2.40 140.. .. 21.00 20____ 3.15 150.. .. 22.50 25.... 3.90 i 160.. .. 24.00 30____ 4.05 170.. .. 25.50 35.... 5.40 ' ISO.. .. 27.00 40____ fi.15 190.. .. 28.50 45____ 6.00 200.. . - 30.00 50____ 7.60 250.. . - 37.50 55---- S.35 ' 300. . . . 45.00 . 60____ 9.10 350.. . . 52.50 65____ 9.S5 ' 400.. .. 60.00 70____ 19.60 450.. .. 67.K0 75---- 11.35 500.. - - 75.00 90____ 12.10 600.. .. 90.00 85____ 12.85 ' 700.. .. 105.00 90____ 13.60 800.. .. 120.9«« 100____ 15.00 900.. .. 135.00 110____ 16.50 1000.. .. 148 00 Washington, D. C., 11. februarja. — Vlada Združenih držav lioce skuhati odvrniti Nemčijo in Avstrijo od sklepa. da bodo potopili njihovi podmorski čolni brez svarila vsako nasprotnikovo trgovska ladjo, ki bo imela topove na krovu. Dasi je vlada Združenih držav že svetovala zavezniškim vladam, naj ne oborožujejo svojih trgovskih ladij, da jih Nemci in Avstrijci ne bi smatrali za pomožne križarke. vendar hoee državni department v Washingtonu protestirati proti sklepu Nemčije in Avstrije. Nek visok uradnik v državnem uradu se je izrazil danes, da bi bilo nečlovečansko. ee bi Združene države dovolile. da bi kaka država potapljala trgovske ladje brez protestiranja, čeravno bi se nahajali na ladjah topovi v obrambne svrlie- Istočasno pa spoznavajo v odgovornih krogih, da je položaj zelo resen in nevaren za Združene države in njihovo razmerje do drugih narodov. Sicer je res, da oboroženi trgovski parniki ne morejo zahtevati istih prednosti in pravic, kakor pa neoboroženi, vendar bi izgubila \lada Združenih držav vse pravice pritoževanja, ee bi sva -rila svoje državljane, naj ne potujejo na takih pamikih. Državni tajnik Lansing je dobil od ameriškega poslanika v Berlinu obvestilo, da bo poslal formalno noto nem-ško vlade glede načina, kako misli Nemčija v bodoče voditi svojo vojno s podmorskimi čolni in isto pričakujejo iz Dunaja. Dokler ne pridejo ta obvestila nemške in av-wstnjske vlade v roke državnemu tajniku, ne bodo storilo Združene države nikakega koraka v tej zadevi. Tudi od-govor zavezniških vlad pričakujejo v kratkem glede razo-roženja trgovskih ladij, vendar mislijo, da bo ta odgovor nezadovoljiv. London, Anglija. 11. februarja. — Tukaj ni prav m-kogar presenetil sklep Nemčije in Avstrije, da bosta na padali od 1. marca dalje s podmorskimi čolni vsako ladjo, ki bo imela na krovu topove. Že nekaj časa sem so pričakovale angleške oblasti kaj podobnega. Glavna težava je v tem, ker se je vlada Združenih držav takorekoč mirno u-dala.Nemčiji in zato mislijo, da bo nastalo med Anglijo in Združenimi državami hudo nasprotje vsled tega. Sedanje okolšeine kažejo na to, da namerava začeti Nemčija spomladi obsežno vojevanje s podmorskimi čolni. kar napravlja Angliji veliko skrbi. LTgledni angleški časopisi so mnenja, da je to vse le zvijača Nemčije, ki ho če delati v bodoče iste zločine, kakor jih je v preteklosti. Zgodovina ne pozna večjih zločinov in neelovečanskili dejanj. kakor so potop "Lusitanije" in drugih potniških parnikov, s katerimi je poginilo tudi mnogo nebojujočih se potnikov, posebno žena in otrok. London, Anglija. 11. februarja. — Neka uradna izjava iz Berlina, ki je dospela semkaj danes, pravi, da je nek nemški torpedni čoln potopil neko angleško križarko v Severnem morju, neko drugo križarko pa da je torpedirai. Angleški uradni k t ogi to vest odlučno zanikujejo- Nemško poročilo pravi, da je potopljena ladja angleška križarka "Arabis London, Anglija, 12. februarja. — Angleški mornariški krogi zatrjujejo, da "Arabiš" ni nikaka križarka, kakor zatrjujejo Nemci v svojih poročilih, temveč manjša ladja, ki jo kurijo z oljem in nima nikakili dimnikov. Nem ci pravijo, da so ujeli na nji 24 ljudi, vsakemu pa mora biti jasno, da ima bojna ladja, četudi manjše vrsti, dosti več moštva. Kitajski naseljenci. ; San Francisco, Cal.. 11. februarja. — Danes so zaprli tukaj pomožnega naselniskega komisarja F. Boyce in šestindvajset u- Ker se zdaj cene denarju skoraj vane. Po najnovejših informacijah, ki i jih je baje Nemčija pripravljena izprazniti .učnih člankov, lepih povesti, raz-Li. . .* . rila Nemčija ozemlje Belgije, če bi bila ta pri-|nili popisov in eel kup sale, —j - '"'- — —1-lonia neosuo-; pravi jena bkleniti z Nemčijo sepa- (Opremljen je s krasnimi BlikamL * O J A K I irvirajo iz nemških vladnih krogov niti zavojevano ozemlje pod kate v Berlinu, se da sklepati, da na- rimikoli pogoji še niso potrdili ni-meram obdržati Nemčija del Bel-1, kjer drugje. ratni mir. I Rojaki, naročite si ga. dokler za- Takih načrtov Nemčije, izpraz-\loga ne poide. Stane samo 35 oen-.'fr dobiti f slovnik kaj več, včasih pa tudi kaj jmanj. List dospe na zapad pona- tov. Naročite ga pri.- ija> opoaarjamo —ij«m rojaki 8L0VEKI0 PUBT.THRTNO OO« (in rojakinja, te m! 82 OorUaadt Mtm Tok, M, TJioio wš Vdate. F O Z O BI vadi par dni kasneje in med tem, Kar nam letoa nikakor ni nogo- j ko dobi naslovnik list v roke, se pri nas cene morda že večkrat spre. mene.. .. TVBDKA FBAHK SAS3NER, Proti uvozn nemškega blaga. Rim, Italija. 11. februarja. — Kmalo zatem, ko je dospel francoski min. predsednik Briand v Kim. je bil izdan razglas, da se v Italijo ne sme več uvažati nemškega blaga. 'Slada hoče s tem najbrže prisiliti Nemčijo, da bi ji napovedala vojno. To se ne J bo tako lahko zgodilo, ker Nem-Židovske sole zopet otvorjene. j čija ue more poslati svojih čet Berlin, Nemčija. 11. februar- j Svic° in DaPasti Jtali^°' ja. — Na povelje nemških oblasti! so včeraj zopet odprli v Kovnu! in Mariampolu židovske šole. Po AV radnikov raznih parobrodnili družb. Dokazalo se jim je. da so spravljali Kitajce v Združene dr-žave. otvoritvi so se vršile v obeh mestih velike slavnosti. katerih je je udeležilo tndi nemško in avstrijsko vojaštvo. dobe vsi naši naročniki v Pennsyl-vaniji knjižico "Nora postava za ponesrečene delavce v Peimsylva-niji." Spisal je to knjižico Kosto TJnkovič, pravnik, , r GLAS NARODA. 12. FEBRUARJA, 1916. "GLAS NARODA" tKormbo Dally.) Owned and pabUmbed by Uk# mLovKtno puBiJSHiva co. (a corporation. > FRANK SAK8EB, President I/>ns BRNED1K, Treasurer. of Btulnea* of the corporation and xidn-i«« of above officer*: Cortland t Street, Borougb of Mao hartan New Tort Otty. N t iCm wlo u-to velja Uat am Ameriko In Ganado........ u ............13.00 a pol Leta 1.30 m «do leto mm mecto New York.. 4.00 • pol leta ca mesto New York.. 2.00 a STropo m r*e leto 4.00 s • .pol teta..................2.56 „ «etrtleta.......... 1-70 iiU> NAKoUA" Lxhaja rsak dai> tcvxein^i neclet} tn praznikov -ti L % 8 NARODA" (olce of tbe People") every day except Hundan aid Holidays. HalM«>r1|)tt cniMawol on Ijvpisi bn* podpisa tn oaottnoatl as ne prtobtajejo. Danar saj se blagovoli pošiljati V — Money Order. Prt sprememb* kraj* naročnikov pro ■lain, .la se nam tudi prejšnje M-v»li**r na ziimnI. da bttreje najdemo naslovnika. __ Dopisom Is pošiljatvam naredit« ta »iiio zapleteni v veliko državljan sko vojno, ki naj pokaže, če more ta ali katerikoli drugi narod, po sveeen na ta način, dolgo obstajati. — Zbrani .smo na velikem bojnem polju te vojne. Zbrani, da posvetimo del tega polja za zadnje počivališče onih, ki so žrtvovali svoje živi j i'i) je, da bi ta narod mogel živeti. Povsem primerno in pravilno je, da to storimo. V širšem smislu pa ne moremo mi posvetiti tega prostora in ne moremo ga mi blagosloviti. Junaki, živi in mrtvi, ki so se tu borili, so £a posvetili tako, da mi ne moremo ničesar pridati in ničesar odvzeti, Kar mi govorimo tukaj, svet ne bo upošteval in ne obdržal v spominu, ne more pa pozabiti onega, kar no oni junaki tu storili. a? -ti L A 8 >rtisadi wt., NARODA" New Tort Ottv leiefofj M*? Gortlandt Abraham Lincoln. ji oj v Združenih državah k-daj najlepšo priliko, vse velike vrline in h je imel Abraham irhunec je dosegel avljanski vojni in zal, kaj more sto-na svojem mestu, e razmere precej i. v katerih »e ua-e države vsled ev-Tekom H**danje i Združene države /ave. največje in ogrožajoče izza državljan-iif, ko je bil Lincoln pred-Združenih držav. zahtevajo mož, ki lno železno voljo, Z t« »a in no z veliko previanostjo. ljudstvo samo je *odnik in ovomost za storjena d- »a je tudi razlika med ©-in današnjimi. Tedaj je Abraham Lincoln. — Nam živečim se pa spodobi, da se tukaj posvetimo nedovrženemu delu, ki so ^a oni doslej tako plemenito začeli; da bomo od teh mrtvih junakov dobili tem večje navdušenje za stvar, ki so zanjo žrtvovali zadnjo polno mero svoje ljubezni; da se tu sveto odločimo, da mrtvi ne bodo bili umrli zaman; da bo narod doživel novo svobodo in da ta vlada naroda. \i naroda iu za narod, ne bo izginila z zemeljskega površja.*' — Dopisi. narod pri na <' imel prij< rimi :vit i h držav, KUC r a i> Pittsburgh, Pa. — Dopisi iz naše velike slovenske naselbine so jako ri»dki. Ne bom ravno vsega omenjal, ker bi mi vzelo preveč .„. . i časa, ampak samo eno stvar mo-mlajsj m ze-.rara omeniti Tukaj je res par slo-Komaj se je dobro za-1vellskik rojakov, ki se trudijo, da o ostaja. Sever n Jug bi povzdignili našo slovensko na-na mestu, kjer je danes St.lbino v JiapretikUf aii iaiibože ' mogočo* republikaJ„e 1Ilorejo lliUamor naprej> ker j jih je premalo in še teh noče no-anes pa so Združene države^beden podpirati. Ustanovila se je nan faktor v družini velikih slovenska godba že pred enim le-iv in obenem največja nevtral-, tom z velikim navdušenjem. Kaj li/ava \ sedanji vojni. Ker so je pa danes, ko je že leto minu-e Združene države veliko ne- ]0? Namesto, da bi bilo 48 muzi-tml;I in težkih skušenj z dru- kantov, jih je pa samo 6. Prene-narodi zadnjih osemnajst hati je morala, ali teh 6 mož ni •Nceev in ker smo sami videli, mirovalo. Priklopih so jo socija-lfc» težko je v takih slučajih u- list i,'-nemu klubu, pa so pridobili .jati vsem ljudem, nam je pravjsamo dva godca. Ali ni to žalost-liko razum. ti. da se je moral' no? Druge naselbine, ki štejejo li Lincoln bojevati v onih pre- komaj čez 100 slovenskih rojakov, imajo svojo godbo, katera vsaka št^je čez *J4 mož, na«a naselbina, ki šteje 2000 rojakov, pa ima namesto 48 samo S mož godcev. Torej, cenjeni rojaki, zdramite se iu pokažite, da niste med zadnjimi! Od danes naprej začnimo delovati, da poravnamo to, kar smo zamudili, in pokažimo svetu, da tudi mi za morem o ^aj napraviti. — Z delom gre tukaj še dosti dobro, samo mraz ovira nekatera dela. Samo modlarji so še vedno na štrajku; akoravno je že devet tednov, kar se je štrajk začel, ni še nič slišati, da bi se končal. Rojake po Širni Ameriki prosim, da bi ne prišli skebat in s tem krasti kruh sotrpinu. — Naznanjam vsem onim, ki so kako številko od mene vzeli za gramofon, da se bo žrebanje številke vršilo v nedeljo časih proti- nemajhnim r. ko je nastopil svojo predsedniško službo. V tedanjih časih suženjstva ni veljalo življenje črnca v južnih državah prav nič več, kakor ono kake živali. Prodajali so jih in iz-koriščevali, kakor in koliko so jih hoteli in zraven so bogateli razni kapitalistični lastniki bombažnih in drugih nasadov. Lincoln pa je take razmere sovražil, še posebno, ker je bil sam iz revnih delavskih a loj e v. Da si pa je bil vedno tak nasprotnik suženjstva, vendar mu je bilo več mar za* Združene države in za njihovo srečno bodočnost. Kako je skrbel za svojo domovino, najlepše dokazujejo sledeče njegove besede, ki »o zelo znane: - Ce bi mogel rešiti Unijo, ne nasiljem, hočemo sijajno manifestirati za sokolsko stvar. Vabljena so razna slovenska, češka, slovaška. hrvatska in srbska sokol-društva. Posebno Oelii se bodo v znatnem številu udeležili. Bratje Sokoli, obeta se nam lep dan. kakršnega amerikansko slovensko £>okolstvo ni še videlo.-Pokazati hočemo, da še živimo, da imamo dovolj življenske sile. Na zdar! — Sokol. Sheboygan, Wis. — V tem me-^tu se dela zdaj s polno paro, po nekaterih tovarnah kar po dvanajst do štirinajst ur na dan. To-* ^ iz koteksta, — ravno dospel na vrh. Čudovita po-'^. ,bl icei?a m mo* To:no krajina se odpira spodaj na oni DJe-strani pred njim... vsa svetla in žareča, posjana z belimi vasmi. . . nad njimi holmci s stolpovitimi gradiči... po sredi tja srebrna reka iu vijugaste ceste na vse strani, a po njih drčijo majčkeni vozički... "Ti, poglej!" se oglasi žena. Krmižek pogleda tja. Žena mu moli pred oči nogo v stari copati,' iz katere gleda nogavica. Pa da, pri vseh zlomkih, naj si kupi druge. saj itak pobere prvega ves denar in potem si "vse sama kupuje'*, a. njemu naj da vsaj zdaj mir s temi dolgočasnostmi! Odpust kadetov. Washington, D. C., 11. febr. — Mornariški tajnik Daniels je danes odobril poročilo akademične-ga sveta mornariške akademije, ki je odredila odpust dvainosemdesetih kadetov, ker niso dosegli zadostnega uspeha pri ispitih. Polom dveh velikih bank v Nemčiji. London, Anglija, 11. februarja. Iz Švice prihajajo vesti, ki naznanjajo, da sta propadla v južni "Če bi bila čevljarja vzela, bi Nemčiji dva velika nemška bančna ne bilo treba hoditi tako j na zavoda, od katerih ima eden ba-okrog! In otrok ima tudi že vse [je kakih 125,000.000 milijonov do-preglodano obutev. Ti pa res lepo larjev obveznosti. skrbiš za družino, to ti je treba pustiti!" Ce bi bilo samo radi greha, Jernej Krmižek bi zaklel iz vse duše. Toda tako samo eelo nagubanči. "O. seveda, gospoda se ne sme motiti, on je vzvišen nad vse to! On lepo vstane, gre sedet v pisalno. pride domov, sede že k po- Tukajšnji trgovski krogi so mnenja, da je to le začetek poloma še drugih velikih nemških bank in drugih zavodov, in sicer kot posledica popolnega uničenja nemškega izvoza in pa padanja cen nemškega denarja. Mina potopila norveški parnik. London, Anglija, 11. februarja. _^dne 13. februarja ob 4. uri popol-1 grajeni mizi, sedi, gre spet v urad da bi oprostil kakega sužnja, bi dan pri Mr. Franku Gorišku. S43'sedet, pride domov, spet sede k Norveški parnik Vaarli, ki ima tako napravil; in če bi mogel do-| Progress St.. North Side (Alleg- večerji, potem sedi in na koncu'1312 tou prostornine, je zadel da- seči to na ta način, da bi oprostil henv). Izžrebana številka bo ob-vse sužnje, bi tudi to naredil; ce'javljena v tem listu. Pozdrav! pa bi mogel rešiti Unijo s tem, da bi nekaj »užnjev rešil, druge pa pustil same, bi se tudi tega ne strašil. Kar delam z ozirom na zamorsko pleme in na njihovo suž-njost, delam vae samo radi tega. Frank Gerlovič. Cleveland, Ohio. — Na zadnji leže. O, krasno življenje! Da bi se lies ob mino v Severnem morju ter redni seji se je sklenilo, da dostoj-J Štokova, kako njen mož sam razno praznujemo obletnico obstanka cepi drva, sam prinese meso do-našega Jugoslovanskega Sokola.'mor, sam je celo mizo za kuhinjo Pri tej priliki se hočemo tudi spo-'napravil. No, pa sem. ji tudi po- pobrigal za družino in malo po- , se potopil. Kapitan, glavni strojnik magal, to mu niti na um ne pride! Ravno včeraj mi je pravila gospa _ m en mornar so utonili. Obsodba. Amsterdam, Nizozemsko. 11 februarja. — Obravnava proti u-redniku socialističnega lista "Vorrvaerts'V je- končana. LTred-nik Ernst .Mayer je bil obsojen in opuačajn, delam to moral vršiti leta 1913. v Ljubi j a-1 "Ti, pri moji duši I" je zaklel na en teden>jeee. Državno pravne bo nife-jni vseslovanaki sokolski zlet, kar Krmižek solno globoko v svoji du- ništvo mu ni moglo dokazati no-i Unije. — teri je bil pa prepovedan iz strahu «. "Ali ae res Se ne boš spravila-bene posebne krivde. ja."-— I)anes je uiur rosti i*T let profesor [van vie. svetovnoznani kirurg 1904 je dobil Nobelovo za medieino. ta-Petro-Leta nagrado IŠČE SE delavce za delati v usnjarju. Dobra plača in stalno delo. C. Moeneh Sons Company. (12-2 v d) Gowauda, N. Y. Iščem svojo sestro IVANO ZBAŠ-NIK. Nahaja se nekje v Brook-lvnu, N. Y. Prosim ono osebo, ki ve za nje naslov, da mi javi, ali naj se sama oglasi svojemu bratu. — John Zbašnik, Box 2. Opine, Ala. (11-12—2) ker sem prepričan, da bo to pri-minjati 501etniee obstanka Slo-jvedala, kak si ti. Moj zna pa sa-pomoglo do rešitve Unije. Česar, venskega Sokola, za katero bi se mo sedeti in jesti, sem rekla!'' SE % ASI kaši jate? Ako kaši jate. odpravite vaš kašelj! To lahko storite, akc vzamete Vedno je kašljal. "HuJo scia sc prchladll, ter sera vevlno pk- ? - Mr. W. Wolcazyn. Weir-tca, W. Va ia kiular sera pil ttrzlo vodo. go postali cripaili bolj budi, ia ker sem dtricl v tovarni pri silai vr.^ini. seci mor^! pit i veliko vode. C':tul sca» o Se-verovem Bulzajr.ii z.t 1'Iju Ca in leo s-'iti por-.ibil cuo stekloulco 25c jo kašolj popolnoma iu iciiaj sjiii zdruv." Balsam for Lungs (Severov Balzam za pijuča) ob pravem času- Poskusite ga zopsr kašelj, prehlad, hripavost. vnetje sapnika, aavice ali oslovski kašelj. Je namenjen za otroke in za cdrasls. Cena 25c in 5Gc v vseh lekarnah. 3oIcSm v prsih, :n rune druzo bolerino so lahko odpravijo z i!:i.lr-ajt?njem dcluv s SEVERA'S GO-THARD OIL [Scv.Tin'o Gothardsko Olje]. Je to [n:;zLIo veiike te^ilue vretlDOiti. Cena 2jO in 50c v vseh lekarnah. Severov Almanah za Slovence za lc-tn lOlii »e se-luj lahka dobi v lekarnah ali -jd n:i Zagotovite du. dobite .-vo-zck t<;r „ra injejte vedno pri roki skoz: celo leto. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA ■ggjiacii Nemški konzul pregnan. Torreon, Mehika. 11. t'obiunr-ja. — Mehiške oblasti so izgrnalo tliim-s i/, dežele nemškega kv>!i/.:i-la Stdioiuerja. Kouzal. ki s»- j. bavil tudi s trjro.viuo. je prodajal razne izdelke po izvanr«'dno -. i-soki eeni. __ Ivan Petrovič umrl. Petrograd, Rusija, li. f«>bruar-nes je umrl tukaj v Zastopnik GLAS NARODA" 2 Cortlendt Street, Frank Petkovšek Javn! No^ar (Notary Pubiie) 718-72$ MARKET STREET WAUKEGAN, !{.&< PRODAJA fina vina, lavr-to« nsotfee, i patentiran*" adravi!«. PRODAJA Toin« Hskk« Tiih pr§ko»eir-• Bkih črt. POŠILJA denar v etarl k t i s»Be«IJ1?® in pošteno. UPRAVLJA vst v aokarekl posel spadajoča deln, i 1 u M P KV i i rt. i. NAZNANILO. Mla-da ši-stletua Marija Bertino je obhajala v nedeljo 6. febhia'r-ja popoldne srvoje -godovanje lui domu svojih starišev. Miza je bila pogrnjena za 28 in vsi prostori so bili zasedeni. Gramophone je igral eele tri ure malim gostom, ki so se prav lepo zabavali. I Huntington. Ark. (Adv.) NAZNANILO IN ZAHVALA, f Tužnim sreem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem, da je naš sobrat FRANCE POGAČNIK dne 21. januarja po ravno enome-seeni bolezni, za pljuenieo, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se je vršil dne 23. januarja ob o. uri popoldan iz nase katoliške cerkve na katoliško pokopališče. Ranjki je bil doma v Zalogu pri Devici Mariji v Polju pri Ljubljani. Doma zapušča soprogo in 5 aedorasiih otrocicev. Tem potom se najiskreuejše zahvaljujemo vsem prijateljem za obilen obisk in krasne vence, ki so jih položili ua krsto ranjkemu v slovo, družinam Jožefu Mrak, Franku Groznik in Fr. Snow, so-bratom Joe V id ecu. 31. Justinu in drugim, kakor tudi društvu sv. Jožefa, društvu Gorenjec X. S. P. J. in društvu štev. 34 S. S. P. Z. Udeležili so se elani vseh teh društev in zato je imel sobrat pogreb, kakršnega še nismo imeli tukaj. Naj v miru poeiva! Žalujoči ostali sobrat je dr. sv. Jožefa Žt; 76 J. S. K. J. v Oregon City, Ore. IliH EV BRINJEVEI je najstarejše ia od zdravnikov prizna bo kot najboljše sredstvo ©roti notranjim boleznih. C^rsr a* "HBINJBVfiCT j a: W ^Uklsuie I 8 53 12 ateSit^if W ^ X.1LOGI IMAMO t tuli atiRtl aomiJI *TROPTNJEVB50 ii BLIVCJV S.k kul.an« v hb^ distilerljl. NiL^e jcenr so »ledfie: Tropinjevec p^r gaL J2.50, »2.75 Id iS.0.1 Hlovovlts per pal. ................J2.7?- S S 00 Tropinjevec zaboj .................... ¥ y.OO K'fvovlta rnboj ...................... *13.30 33ye WMskfiy 5 let rUr, ta boj___SUoS HctJeČ« Ohio vina iw-r 9-al.....53c.. *v» Cftl«.v oa In Delaware per gal.......7Bc.—80s Za 5 In 10 r^scxlo raConaiuo fl.OT-z*i t'2/tO. t* večja naroČila je »od i;»«ro»? Naročilu naj »e priloži denar ail Monry Onlet In natančni n»s'nv Za )iri«ru\ ui» ^ravnik ANTON DEMŠAR. Bos 135, Brougbton. Pa. PAVEL, OBREGAR, Box 402, Witt, IU. 1 ■ i naj se pošiljajo 1. tajniku Ivan Telban, P. O. Box ;07. Forest Penna. Društveno gtuhilo: "GLAS NARODA." GLAS NAHODA, 12. FEBRUARJA, 1916, I - f več žrtev. Niti novi semeniski rest, Sofijo. Belgrad. Zagreb,'je treba, kakor v Leidenu, osno-T pustu se nahajajoči .vojaki IZ m ^aiii ii«- smem šteti med mnejse. čeravno bi se ču-'j• ■ j?• ■, ako bi mi kdo oči-Ijivost. Keilar okoli tre->oka. 4}o tudi jaz rad po-v kak varnejši kot — sa-morem najti. Več mese bil tako pogumen ali ne-vem, kateri izraz bi bil m' —t»i. da sem spal preko. tako da sem il svoje lahko po ravnem gledal ijene goriške *' Modreja-Atlemsovi palači — kani bližnjo sosed. .1« spafhetoval 18. uo-l>a bi me bili videli, ka-jo junaško popihal že ob i zjutraj iz svoje poste-ivuo jo navadno rad po-preko ure. bo parkrat al tisto vražje žvižganje •io in le par granat, ki bližini razletele, je bilo ■i me je kar vrglo iz gor-Ije. kakor da bi se bila ' mano bomba razletela. nem bil hitro obleeen in »o jutro — kakor še uik-Naenkrat se m s«- znašel m v par korakih prele-•odsko ulieo, kjer me je mimo ''Treh kron" o-pri nekdanjem malem nik je bil najbrže težko zadet, t^r jo nesel nepretiho zabavljajoč čez kulturne Lahe po Gospod ski ulici v svoje stanovanje za vedeu spomin na ta res grozen dan. Ta dan me je torej spametoval in odtlej ne hodim več delat kon-kurenee svojim sosedom "Modrijanom". temveč stanujem raje nižje, a ob posebno nevarnih lirah se zatečem celo kam pod — zemljo. Bolj gotovo je tako, čeravno s»" človek nad zemljo drugače bolje počuti; kako je že re kel tisti — menda je bil Cerk-Ijan — ki se je bil črešenj preveč najedel in povrhu še kislega mleka napil, ko so ga čez trebuh zvezali z verigo: — Bolje ni, bolje — ampak bolj gvišnu je! Tega principa m- tudi jaz držim in zato nisem maral svoje kože izpostavljati tu v Gorici na prodaj, ker sem videl, da Lahom še noče zmanjkati krogel vseh različnih kalibrov in da Goričani nekdaj pri zidanju hiš niso na to mislili, da bodo nekoč naši ljubi "zavezniki" pošiljali take darove v luesto. ki proderejo tudi tri nadstropja in še klet po vrhu. Do 24. novembra sem vztrajal, potem pa som bil res skoro uverjeli, da bo Gorico doletela usoda starega Jeruzalema, zato sem 24. opoldne nabasal v svoj nahrbtnik palači, kjer je bolnišnica Bdeče-ga križa, niso včeraj prizanesli Več granat je padlo v to krasno stavbo, ki je pač najlepša v mestu, in jo precej poškčdovalo. Ravnotako so obstreljevali včeraj norišnico. Vidi se. da namenoma razdirajo in poslopja, ki stoje pod varstvom Rdečega križa. Prej so razbili bolnišnico v centralnem semenišču, ko je pri-bežala pod krov nove semeniške palače, obstreljujejo pa to. In ta narod se ponaša, da ima najstarejšo kulturo! Sedaj smo dobili zopet boljše vreme. Je bil že čas, kajti to deževje je bilo že neznosno, eravno je sedaj postalo precej mrzlejše. kar se v Gorici tem hujše občuti, ker so skoro po vsej hišah okna razbita in ker manjka drv in oglja za kurjavo. Toda še. bol j nez drava je vlaga! V hiši, kjer stanujem, so od same vlažnosti vrata, ki so bila prej rdečkaste barve, postala kar naenkrat umazano pepelnata. Moja gospodinja je rekla, da so še vrata samega strahu spremenila barvo .... Tudi razsvetljave po ulicah nimamo več. Zadnje dni je bilo kar nevarno radi hude teme. človek ni videl niti par korakov pred seboj. Pred tremi dnevi sem hotel zvečer iz kavarne "Corso" domov. Ker nisem imel nobene svetilke, bi se bil ob uličnem jar ku skoro pobil. Grem naprej in parkrat sem trčil ob druge ljudi; — pardon — od ene in druge strani. Xa vogalu nemške gim nazije se zopet zadenem v neko ga, čutil sem, da se je nekaj zganilo. — Pardon! — Nič odgovora Prižgem vžigalico — ves začuden je strmel v me v voz vprežen vojaški konj, češ. kaj pa ta išče o koli mene. Imel bi še marsikaj napisati — a moram končati. Laški topovi so zaspali, zunaj sanja jasna zimska noč. burja tuli okrog voglov, tolče z razbitimi veternieaini poškodovanih oken in tudi v mojo sobo diha svojo mrzlo sapo sko zi vbito šipo. Zebe me v prste. — treba se bo zakopati v posteljo. Lahko noč — pa drugič še kaj. 1. M. B. Ljubljano, Gradec, Dunaj in Kra- vati tako stolieo popolnoma na- zadnjih letnikov, kov v Zakopane. Od tam je hotel novo, tam je pač postranska stvar, Še v Poznanj in Berlin, toda voj- ali je mož, ki mu je ta naloga poni dogodki so ga prisilili, da je verjena, lingvist ali literarni zgo-moral po najkrajši poti pohiteti dovinar. Glavno je. da ima orijen-domov. Vse znanstvene instituti- tacijo na svojem terenu, inieija-je in posamezniki so mu šli takojtivo in organizatorske sposobno- treh na Nizozemskem, Spisal dr. J. A. Glonar. i < ksplotiujoea težka« najpotrebnejše in jo popihal iz a moram se bolj podvi- mesta proti Krombergu. Da sem In ta opozoritev ni bila bolj "pihal", zato so skrbele grabna. m' hitreje bil na nate, ki so nad mano rezale zrak i k u. k.n-r mi je šrapnel za-udiral Halt"'. • osteljo. Pa ;usal Moje "pismo" uaprej. gumilejši'' drugi. Znanec j«1 >»>totiiko ves zasopel pri-iz UaNtelja v Central, m- je pn \-edaj v drobni knjižici, ki jo je izdal N. van Wijk, prvi nizozemski vscučiliški profesor za sla v isti ko. To je ".Poročilo o potovanju po glavnih središčih slavistične vede in slovanske kulturo od 23. aprila do 3. avgusta 1914." (Verslag van een reis naar de voomaamste centra van slavistisehe wetenshap en sla-visehe eultuur 25 April — 3 Augustus 1914 door Prof. van Wijk. s-Gravenhage. Jtfartinus Nijhoff. 1915. 8". VI11 — 41 str.) O povodu in namenu tega potovanja govori Wijk v uvodu. Nastopil ga je iz lastne inieijative, gmotno podporo za to pa sta mu dala nizozemska vlada rn leiden-ski vseučiliški fond. Wijk se je hotel na tem potovanju predvsem orljentirati o stanju slovanske m baltske tilologije v nje glavnih središčih, stopiti v osebue stike z raznimi učenjaki in se na ieu mesta prepričati, kako delujejo razne akademije in učena društva ua tem polju. Poleg tega pa je namerava} ua tem potovanju nabrati kolikor mogoče veliko slavistično knjižnico in na ta način dobiti za ustanovitev slavistične stoliee prepotrebna pomagala. Na tem potovanju je šel čez' proti Wijkovj profesuri nteuteme-Lipsko (Leipzig) v Prago, od tam ljeni. Brošura, je jaselx dokaz, ka-v Varšavo, Vilno, Petrograd, Ho- ko dobro in pravilno urnega Wijk wlrrn TTmJrnn Viinn T«.«. T»„ 1___.... 1 ___1 _s • • ___^ j i •»>« na roko. da je namen svojega potovanja skoro popolnoma dosegel in da je bilo njegovo pričakovanje daleč prekošeno. 3 tem govori skoro na vsaki strani svoje brošure. Tako podaja to poročilo ne samo precej natančen pregled raznih znanstvenih stremljenj in podjetij pri Slovanih, ampak odpira. tudi zanimive vidike v slovanska kulturna in politična stremljenja. Pisec ima velik dar bistrega opazovanja in pregnant-ne karakterizaeije. Nas zanimajo seveda samo mesta, kjer govori o Slovencih. O nas govori v poglavju, v katerem opisuje svoje bivanje v Ljubljani. Slovenski narod, ki se po številu ne more meriti s Hrvati. Srbi. ali Bolgari — Sloven-cev je približno poldrugi milijon — ima ravno tako kakor ti narodi svojo lastno znanost in nje glavno središče je Ljubljana. Tam je Matica Slovenska, družba, ki obstoja- od leta lSt>3. iu šteje 3000—1000 članov — kar je ia tako majhen narod zelo mnogo — iu ki je po duhu sorodna zagrebški Matici Hrvatski. Razlika je samo v tem, da mora slovenska zastopati deloma tudi akademijo. Pri Matici se je Wijk informiral o številu in smeri naših listov in časopisov. S Pugljem in Župančičem si je ogledal arhiv in lieej-sko knjižnico, kjer mu je ravnatelj Pintar pokazal ljubljanski del supraselskega kodeksa iu več Prešernovih avtogralov. "Slovenci časte tega svojega velikega poeta z naj iskrene j šim spoštovanjem ; to sem opazil pri vseh svojih pogovorih v Ljubljani, najbolj pač tedaj, ko sem se v biblioteki seznanil s špecijalistom pre-šernoslovcem."' S Slovenci je občeval tudi v Gradcu in na Dunaju. V graški družbi, ki jo po dveh značilnih slojih ("starih, generalih" in "mladih juristih") imenitno karakterizira. mu je posebno ugajalo petje, ki je v holaud-skih družbah nekaj zelo redkega. Svoje poročilo o bivanju na Dunaju sklepa s sledečimi besedami: "Po mojem mnenju je naloga vsakega profesorja slavistike, da je v isti meri. kakor prodira v posameznih delih te prostrane tva-rino vedno globlje, koleg tega še kolikor se da široko orijentiran o življenju, razmerah in stremljenjih raznih slovanskih narodov. Potovanje, kakor je bilo moje, je za to naravnost imenitno sredstvo. Toda ne samo v slovanskih deželah sem se marsikaj naučil. Tudi na Dunaju mi je postalo marsikaj jasno glede jugoslovanskega problema. Kakor so bili časi žalostni — bilo je par dni po smrti nadvojvode FVanca Ferdinanda — vendar so povzročili, da so Dunajeani, predvsem dunajski Hrvati in Slovenci, zelo mnogo govorili o politiki — kar je bil dober pouk za dosleca iz tujih krajev." Ge se pisec ua koncu brošure opravičuje, da je Čitanje tega potopisa "malo zanimivo branje' mu moralno z njegovo lastno besedo odgovoriti: '' Integendeel!;' iNikakor ne! Zanimivo je že zato, ker nam zopet kaže tipičen slučaj, kako »e slavistika uveljavlja v vrsti dni gih znanosti iu teritori-jalno »iri. Koliko se je pred leti bizantinist Kruinbaeher trudil, da bi bila v Monakovu (Miinchen) osnovana slavistična stolica! Kot bizantinist, ki je izkraja res moral sam še dokazovati in braniti upravičenost svoje vede, je spoznal. koliko važnost ima za filo-logijo ( in ne samo za njo!) poznavanje slovanskega sveta. S kako ironijo je poudarjal, da so na nemških univerzah stoliee za kitajščino in japonščino, toda ne za jezik najbližjega soseda. Zato je iz lastnega nagiba predaval na univerzi v Monakovu ruščino: danes imamo tam slavistično stoli-eg, ki jo vodi Berneker. — Wijk je pravzaprav zgodovinar umetnosti, toda njegove znanstvene potrebe so ga svoj čas prisilile, da se je seznanil z ruskim jezikom, in danes je prvi nizozemski profesor za slavistiko. Vse to kaže, da je čas. v katerem se je govorilo: "Sla-viea sunt — non leguntur!" že na tem, da postane historična remi-niscenca. Zanimiva in razveseljiva pa je brošura tudi zaradi tega, ker jasno kaže, da so bili vsi pomisleki sti. da /na ustvariti prve. prepo-irebne temelje za nadaljno delo. Skoda sa;no, da je svetovna vojna prekinila Wijkovo potovanje in vsaj za čas zavrla znanstvene zveze med Leidenom iu slovanskim vzhodom. Ko bodo nastopili mirni časi*, bo znanost, ki ljudi spaja, oživela tudi leidensko slavistično stolieo. Raznoterosti. Col di Lana. V poročilih avstr. generalnega štaba se je zadnje čase pogosto navajal Col di Lana na tirolski fronti. Italijani imenujejo goro Col d i sangue "Krvava gora", avstrijski vojaki pa pravijo "Železna jrora V dnevih najhujše artilerijske delavnosti je padlo povprečno 3000 italijanskih izstrelkov ua avstrijske pozicije. — Hoteli so zasesti vrh. To so bili ljuti boji. Naša artilerija je streljala in zadevala vrste jurišajočih Italijanov, ali z vso silo so hoteli zavojevati vrh, sledil je napad za napadom, dan in noč. Niso uspeli. Na višinah vztrajajo naši. tudi če je mraza 40 stopinj. Na tisoče italijanskih vojakov je pokopanih pod zemljo. Skalovje na Col di Lana pa je pod težo izstrelkov tu in tam razbito in razrušeno na drobne kosce. "Tako mraz, tako mraz!" Poročila pripovedujejo, -da se pripeti pogostoma na Krnu. da Italijani pridejo ven iz svojih kritij in kličejo na avstrijsko stran: Cosi freddo. eosi ' freddo! (Tako mraz. tako mraz!) Včasih vržejo "Corriere della Sera" v praznih konzervnih škatljah, avstrijski vojaki pa jim vračajo prijaznost z metanjem naših časopisov, ki poročajo o dogodkih na kopnem iu na morju. Kamenje Krna pokriva do 1000 m tenka zemeljska plast, višje gori je gol. Na višini 2245 ni si stojijo na planoti Ogri in al-pinei. Razdalja je mestoma neznana. Zidovi iz trdo zmrznjenih vreč peska služijo za kritje, ko je manjkalo vreč, so služila v kritje tudi trdo zmrznjena mrtva trupla. Mrtve mraz izpremeui v mumije. Vsak nov sneg in plaz razprostre mrliški prt nad novimi vrstami italijanskih nirličev. Strahoviti so boji. Pri zadnjem napadu so zmetali Italijani na 300 m dolg kos fronte tekom štirih ur nad 20.000 granat. Tri stotnije so jurišale, •'•astniki in podčastniki naprej, vojni duhovnik z dvignjenim križem za n.iimi. Bili so strahovito odbiti. ... Mraz je: Zunanja temperatura pada na 22 stopinj pod ničlo. . . "Cosi freddo, eosi freddo!" Drobne vesti iz Italije. Italijanska hotelska industrija ie propadla, ker ni nikakega tujskega prometa. "Opinion" v Parizu pravi, da znašajo izgube stotine milijonov lir. — Božična pisma iz Rima, Gorenje Italije, Sicilije itd., došla pariškim dobrotnikom italijanskih pomožnih društev, bridko tožijo, kako neizmerno hude so posledice dosedanjega poteka vojne. — Sedem kilometrov pred Bo-logno je trčil brzovlak na tovorni vlak, štirje vozovi brzovlaka so razbiti, 10 oseb mrtvih, okoli 50 ranjenih, med temi več vojakov. — Kakšna je kriza italijanskih občinskih finane, nam sprieuje proračun mesta Milanskega za leto 1916, ki izkazuje primanjkljaja okroglo 20 milijonov lir. Italijanske paroplovne družbe ne izdajajo več voznih listkov za potovanje v Egipt. — "Popolo d' Italia" poziva vlado, naj prepreči javno razdeljevanje letakov, ki zastopajo stališče Avstro-Ogrske napram Italiji. — — Klerikalni poslance Miglioli iz Cremone. ki je glasoval proti Salandroveinu kabinetu, je razposlal okrožnico na uglednejše zastopnike italijanskega klerikaliz-ma. v kateri na svetuje, naj se vsi organi stranke obnašajo javno po načrtu soglasno s pravim razpolo-žeijern in interesom italijanskega ljudstva odgovarjajoče. Italijanski vojaški uaredbeni list priobčuje zopet odslovljenje treh generalov iz službe. Ako poj-de tako naprej, bodo na čelu vojnih operacij na italijanskem boji- »ču kmalu sami novi poveljniki. — Kakor se poroča iz Torina, Načrt po miru. Proračunski odsek ruske dume je izvolil komisijo, da izdela načrt za čas po sklepu miru. . Zaplenjen petrolej. London, Anglija, 11. februarja. — "The Morning Post" je dobila od svojega dopisnika v Kri-stjauiji poročilo, da je norveška vlada zaplenila vse zaloge petroleja. Mednarodnega žepnega tatu so pred nekaj dnevi iu flagrand zasačili na Dunaju. Mož je 48 let star in je bil že zaprt v Parizu, v Berolinu, v Bruselju. v Pragi in v New Yorkn. Med svojimi tovariši vživa renouie, da .ie pravi mojster v svoji stroki. Začetkom vojne se je slučajno mudil v Avstriji in so ga kot ruskega podanika internirali. Mož pa je kmalu ušel in od tedaj je živel na Dunaju. Hektor pl, Baltazzi, svoj čas znan jahač in gojitelj konj za dirke, ki je v avstrijskih športnih krogih igral veliko vlogo. je zdaj na Dunaju v prosto rih jokej-kluba uagloma umrl. -Baliazzi je spadal k ožji družbi nekdanjega prestolonaslednika Rudolfa. j Prcganjenje nemškega jezika » Kusiji. i Preko Kodanja se poroča iz Pet i v ' rrada : Poveljnik iK-tTufrraj?«kesra voju^ke^:« okraju j«» izdal razglas, !» katerim s« !>reiM»vetluje raba »emSkesa jozika i brzojavnem in telefonskem prometu v*xl 1,'lobo "j.Kjo rubljev. Dalje pri-povezuje objavljanje rednih spisov ii. razstavljanje knji^ in tiskovin v nen škeia jeziku v izložbenih oknili. Prestopki se istotako kaznujejo z sriob 3000 rubljev. CENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO 82 CORTLANDT ST. NEW YORK N Y MOLIT VENIKI: Skrbi za dušo, v platno vez. —.50 Marija Varhinja, v platno vezano —.50 Marija Varhinja, v usnje vez. $1.20 Sveta L~ra, v usnje vezano $1.20 Rajski Glasovi, v platno vez. —.45 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski —.25 Abecednik nemški —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan —.50 Angleščina brez učitelja —.40 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, rezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Domači zdravnik —.50 Fizika 1. in 2. del —.45 Katekizem vez. veliki —.40 Katekizem vez. mali r-.15 Navodilo za spisovanje raznih pisem —.80 Nova kuharska knjiga —.90 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnic« $1.00 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-slo venski slovar $1.20 Slovensko-angleški in angl.- slov. slovar $1.50 Slov. angl. iu angl. slov. slovar —.50 Slovenski pravnik $2.00 Slovenska Slovnica, ve«. $1.20 Spretna kuharica —.75 Trtna nš in trtoreja —.40 (Jmna živinoreja >—.50 Omni kmetovalec .—.50 Veliki slovensko-angleški tolmač $'2.00 Voščilni listi —.25 Veliki vsevedež —.40 Zgodba sv. pisma —.60 Žirovnik, narodne pesmi, 1. 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 akvo, Harkov, Kijev, Lvor: Buka- svoj položaj in srojo nalogo. Kjer bodo »pcfcKeani vsi začasno na do- ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Bitka pri Visa —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Božični darovi —.15 Cerkvica na skali —.15 Ciganovu osveta -.25 Črni bratje —.25 Deteljica, življenje treh kranjskih bratov —.25 Don Kižot —.20 Doma in na Ptujem — 25 Erazem Predjamski —.20 Pabiola —.35 George Stephenson, oče že- leznic —.20 Gočevski katekizem —.25 Hedvika —.25 Bildegarda —.25 Birlanda —.25 Enbad, pripovedke, 1. tn 2. zvezek po —.20 Ilustrovani vodnik po Go- renjskem —.20 Izanami, mala Japonk« —.20 Izdajalec domovine —.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Kaj se je Makam sanjalo f —.50 Knez črni Jurij —.25 Krvna osveta —.20 Leban, 100 beril —.20 Malomestne tradicije —.25 Mesija. 1. in 2. zvezek —.80 Miklova Zala —.85 Mirko Poštenjakov^^ —.20 Mlinarjev Janez —.45 Mrtvi gostač —.25 Muzolino. ropar Kalabrije —.35 Na jutrovem —.30 Na različnih potih --.20 Nedolžnost preganjana m poveličana —.20 O j etiki —J.5 Odvetniška tarifa —.30 Pavliha —.25 Pod Turškim Jarmom —.25 Pregovoriy prilike, reki .—.23 Revolucija na Portugalskem —.20 Rinaldo ITinaldini Roparsko življenje Srečolovec Strelec Sv. Genovefa Sv. Notburgu Titanik Trojak, pojest Turki pred Dunajem Vojna na Balkanu, 13. Evez. $1.93 Zgodovina e. in k. pešpollra št. 17 s slikami —.50 Zgodba o povišanju —.30 Zgodovina slov. narodu zvezek —.40 Zlate jagode, \ez. —.30 Življenja trnjeva pot —,f>0 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.7i SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite avoje tevrai-nike —.20 2. zv. Marou, krščanski deček —-.2S 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, »in indijskega kneza f—.23 9. zv. Kraljičin nečak —.30 11. zv. Bdeča in bela vrtnica r—.30 12. zv. Korejska brata —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja t—.30 15. zv. Angel j inžnjev —.30 TALIJA. Zbirka gledaliških iger Pri pusčavniko Idealna Tašč« RAZGLEDNICE: Newyorske a cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New York« po Album mesta New York a a krasnimi slikami, mali ZEMLJEVIDI: Združenih držav, mali veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas. Montana. Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali veliki vezan Celi svet Velika stenska mapa D. S. na drugi strani pa celi ■vet —.20 —.20 i—.03 —.23 t—.23 r-.B§ .—.10 ■".23 r—.13 —-.50 $1.50 —.10 —.50 —.2» UM OPOMBA; Naročilom je prilc žiti denarno iroanoet, bodisi t gotovini, poitni nakasnloi. »Ii poftte fh xnamirtfc. Poštnin« jg pri GLAS NAHODA, 12. FEBRUARJA, 1916. SF Jugsslovanska ® a Katil. Jedneta a lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BAL ANT, 112 -Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH. Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 5S3, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MABTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4tli St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAX JUSTIN. 1708 E. 2Stli St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 30S—0th St., Rock Springs, Wvo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minu. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRATIEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošitjatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NAROD A." Hero in Leander. V. Korun. Kaj ini nuea planinca, kjer vedno snežek gre? K;ij mi uuru moja ptuieu. k«» ue morem do nje? Tak" je razlegalo z enega vrha Menin« planine, kjer je pas»-l[ čredo volar Jernač: z drugega,i kjer j<- «»i»ravljula isti |K»sel devi-ea Maruša. pa je odmevalo: ( V 'maš fantič korajžo. »e mlakuže lie zboj * Zavihaj si hla«"-e. pa pridi nocoj! lYnia ih>pevkama pa so sledili Š-* drugu izlivi njunih zaljubljenih src. in sicer je prideval Jernae svoji |H>pevki vrsto juhejev, Maruša pa je svojo končavala z brezštevilnimi la, la, lom. V poja>uitev položaja, ki sta se v njem nahajala pevca, pa je treba pripomniti tole: Opevana pla nina ima dva grebena, na katerih enem je pasel .Teniae, na drugem pa Maruša. Med grebenoma pa j« široka, dolga in precej globoka kadunja, v katere sredi >toji leto iu dan v<>da, ki se naliira od obeh navpičnih rel»ri. Idealiziranju ir pretiravanju vdani mestni turisti ki o poletnem času tukaj okrop strašijo kozle iu koštruue ter be era JO pred planinskimi biki in vo Ii, to blatno vodo imenujejo pla niiisko jezero; toda domačini, ki trezneje in zato stvarne je premo trivajo take naravne prikazni, st ji z oxirorn na blatnost dna po vsej pravici nadeli ime mlakuže. In ta ko jo j«> zvala tudi Maruša, ki pa se. kakor smo videli, ni pomišlja la. jo vkljub prozaičuosti imene vpletati v svojo popevko. Ta nesrečna mlakuža torej je bila kriva, da Jernae in Maruš? nista mogla drug do drugega, ka kor bi bila rada. I it ker je Mam ša iu njena ereda bila doma iz doli ne. ki leii ob južnem zuožju pla nine, Jernae pa iz doline, ki lež'' ob nasprotni strani, zato se sploh nista pobližr poznala. Videt: »ta ae mogfa samo preko mlaku že, kadar je >ta! Jernae na parob-ku fctrme skale na enem bregu Maruša pa na zeleni tratini na drugem. Vendar je neprevelikf daljava oroogor-ila Jernaču. da je »poznat po pisanem krilu in rdeč'" ruti. da je Maruša ženska, ta pa po sivih hodnih hlačah in črnem klobuku, da je Jernae moški. Pa tudi drug drugega približno »tarott »ta inofHa dognati. !>h Jer-liaČ ni star dedee. je Maruša uvidela U te*a, ker je. na skali stoječ, po cele ure pokal z bičem; da pa todi Mamin ni stara baba, je Um, da je češe za nja. ki sta si z nji in preganjala dolgčas, je torej kazal, »la sta še m.ada. In to spoznanje ju je veselilo ravno tako, kakor ju je veselilo spoznanje, da sta različnega spola. Bilo je samo št nekaj, kar je vsakemu posebej grenilo njuno kruvarsko življenje. Jeruaču namreč. da je bd kruljav na desni no-Maruši pa. da je šepala na levi. Vsak izmed njiju se je namreč bal. da ga drtijfi vzčrti. k-> opazi hibo ua njegove!!! telesu. In zato sta jo naj skrbne je prikrivala. Ko pa Maruši nekoč ovce zbezljale nt se je spustila za njimi v dir, ne da bi pazihi na kljukavost svoje' nog.-, je spoznal Jernač. trti jan ju. jima je listalo dolgčas n vnovič je vzplamtela ljubezen n še z ;večjim plamenom. Po vsem e bilo soditi, da pride v kratkem 'o srečne razrešitve ali pa do po-?ubne katastrofe. In tako je tudi prišlo. Xek"*ra >»o parne ga popoldne, ko o bili komarji in mušice sihio nad-ežni in zato živina skrajno nemir-w. se je polastila tudi Maruše leobična vznemirjenost. S pomniti vimi |M»udarki je pela in uešteto-;rat ponovila: Zavihaj si hlače, pa pridi liocoj! To je .Ternaeu seglo globoko v :rce. Začel je vnovič resno premišljali. ali bi se vrtidar ne dalo na cak način prebresti mlakuže. Da ii jo nainree preplaval, o tem ni uogel misliti, ker ni bil plavanju /eič. Preostajalo mu je torej sa-ao. da jo prebrede. Sicer je že veo-"erat nameraval tO poskusiti, toda »stalo je zgolj pri nameri, ker mu ie bila voda pregloboka in premr- iu sklenil za trdno, da izvrši svoj naklep. K temu važnemu koraku pa ga ni privedlo samo hrep?nenje po Maruši, ampak še plemenitejše euvstvo. namreč skrb za njo in bojazen. Vse je namreč kazalo, da bo po soparnem popoldnevi nastala viharna noč: te pa se je Maruša hudo bala, kakor mu je dala razumeti z različnimi znamenji in klici. Sicer se je pa tudi njemu samemu zdelo krat koča sne je, prebiti tako noč v družbi ko v samoti. } Ko je torej legel mrak na planino iu je na nasprotni strani za-plapolal ogenj, ki ga je zakurila Maruša, da bi si skuhala mlečne kaše za večerjo, ki pa naj bi bil njenemu Leandru obenem tor kar je bil nekdaj Leandru iz Abida Herin svetilnik, si je Jernač zavihal hlače čez kolena in s:e spustil v mlakužo. In od kraja je šlo dobro, dasi mu je mrzla votla polagoma ohlajala hrepenenje, na dnu ležeče blato pa zadržavalo noge, da jih je komaj pulil iz njega. Ko pa je pribredel nekako do srede, se je tako globoko vanje vgreznil, da ni mogel ne naprej, ne nazaj. In ko bi bili mi tako neusmiljeni. kakor so bili olimpski bogovi, ki so sicer sami radi dobro živeli in vroče ljubili, katerih pa je bila sama zelena zavist in škodoželjnost, kadar je šlo za srečo in lju bežen kakega smrtnega Zemljana, in ki so, kakor nam pripovedujejo zanesljivi zgodovinski viri, v morju ugonobili tudi nesrečnega Lean-dra. ko je plaval k svoji ljubici Heri, prav zaraditega. ker so jima zavidali sladke poljube in tesne objeme, pravim torej, ko bi tudi mi bili tako neusmiljeni, bi zapisali tudi ini, da je Jernač utonil v tej mlakuži. Ker smo pa usinilje-nejšega srca ko nekdanji Olimp-Ijani in čisto nič zavistni, tako da vsakemu smrtniku, iu bodi tudi le preprost kravar, prav iz srca pn-voščimo vso sladkost ljubezni, zlasti pa. ker ne maramo udariti resnici v obraz, ki se glasi, da se je Jernač srečno izkobacal iz mlakuže, zato beležimo to dejstvo z vsem zadovoljstvom, dasi moramo žalibog priznati, da zaenkrat še ni dosegel svojega namena. Po daljšem naporu se mu je namreč posrečilo, da je izpulil noge iz ilovice: _ vendar pa zaradi strahu in mraza ni silil več naprej, temveč se je obrnil ter se slednjič ves moker in blaten privlekel d . svoje kolibe. Ko pa je legal spat ><• je pliduševal. da rajši pozabi Maruše, kakor da bi se še enkrat izročal blatu in vodi. In po presta h m trudu je lako trdno zaspal, da ni kar nič slišal viharja, ki je po noči bučal okrog njegove kolibe ter lomil In ruval drevesa. Odtod pa veliko presenečenje ki ga je čakali drugega due. Ko je namreč šel k mlakuži. da bi si o gleda! kraj, kjer se je prejšnji ve čer boril z vodo in blatom, in pa tudi. da bi Maruši izdaleka poro čal o svojih snočnjih dogodljajih je zapazil v svoje začudenje, da jf na nasprotni strani vihar podr mogočno bukev in jo položil poče? čez vodo, tako da je bilo treba b nekaj korakov iti po vodi. poten pa se je lahko zle/Jo na vejevje in deblo izruvanega drevesa in se ta ko kakor po brvi prišlo na on« stran. In tepec bi moral biti Jernač, k( bi se ne bil poslužil te od neurj: mu ponujene ugodnosti. Toda -Jer nač iii bil tepee in zato se je je po služil takoj tisti dan in se je j< prav pridno posluževal tudi ostal del poletja. Ko bi biti mi takšen mojster slo ga. kakršni nismo, bi imeli seda* najlepšo priložnost, da bi orisal z munieijozno natančnostjo in s psihološko fineso. s kakšnimi čuv stvi se je po toliki zapreki pribli žal Jernač Maruši in Maruša Jer naču: kako je Maruša od sramežljivosti zardela in pobelila oči. k" je stopil Jernae pred njo: kako stii razprostrla roke v objem in str nila ustnice v poljub; in slednjič da je za drhtela vsaka mišica na njunih telesih, ko se je v kipeči ljubezni oklenil Jernač Maruše in Maruša Jernača. Ker pa takšen mojster nismo, xato moramo opustiti to lepo priložnost vkljub temu da se nam povrne težko kdaj vdru-gič. Tolažimo pa se z zavestjo, da se nahaja med našimi čitatelji menda vendar kateri, ki je, če ie ni sam izkusil enakih objemov, poljubov in drktljajcv, vsaj že č i tal kdaj o njih v kaki povesti; ako ne. da pa še utegne. In ta zavest z našo nezmožnostjo vred naj nas o-praviči, da pohitimo naravnost k zadnjemu dogodku, ki 2e spada v naše področje. Ko se je poletje nagnilo in so la-8eie briti rnrxle jesenske sape če? planinske gotičave, je bilo tithe Jernaču in Maru&i misliti na loči je pel Jernač, goneč čredo v dolino : Po dolin ei je ivje. po planin?ci snežek gre. Zdaj boš sama ležala, oj ti boro dekle! Maruša je pa ihtela, ker od žalosti ni mogla peti. Najhujše. Spisal Ivan Cankar. Škropil je dež, tihi jesenski dež. ki zamraei dan in dušo. No vidiš, ne slišiš nobene kaplje; časih vztrepeče list 41a veji. zdrkne vel in truden na mokra tla. Ves vesoljni svet* je hladna, vlažna praznota, brez misli, brez vese tja in žalosti; še misli na smrt tii; taka misel bi bila tolažba in življenje. Eno samo čuvstvo. — mirno, tesno, brezoblično, ne da prostora drugemu; čustvo samote. Se pes. ki zeha premražen pod tvojimi nogami, ti je tuj in zoprn. Prijatelja sta sedela £a mizo. gledala mrko na golo polje, v osiroteli, v rosno meglo zaviti gozd Franc je bil grba v iu jetičen. Jože na eno oko slep. Videla se nista že dokaj let. ali prisrčna besed?; se je upirala, ni hotela iz ust. — Tako sem ti pogledal v o-braz. no! — je rekel Jože. — Kaj bi še? Kakor da sem pogledal v ogledalo. Vstal je. — Potrpi še: pila bova čaj! Ves se tresem že dolgo, ali zaradi mraza, ali ----kaj vem! Prokle- ta babnica. da je ni na izpregled ! M ana! .... Kam pa se ti mudi 1 Zdaj tako nimaš nobenega opravila ! .... Mana!____ V kuhinji so zaklenketale ponve, od nekod je zacvilil tenek o troški glas. — To večno evilenje! Da ga n-previje in ne položi, otroka! Ali naj ga sam. pestujem. nosim p.. izbi .... aja-tutaja .... trala'i'-lala ....? Vsak živec je ram. ki se gnoji! Zena je prinesla čaja. Njen obraz je bil izmučen, bolan oogum, pamet -olja. vse. kar da človeku ime in oiamenje, se je nekam izgubilo. Teča je ostala; ta ječa je tiha, nrzla praznota je v njej. En sam pornin še kljuje z neusmiljenim cljunom; spomin, da je treba ue-taj velikega in važnega storiti — kaj? Morda je odgovor, ki ga ščem po vseh potih in pragih! Franc je nalival drugo čašo. >adlo je vanjo par lističev čaja. — Vrag sreblji ta lug! Mana! °rinesi nama Tina! .. Pasti, prijatelj, W> čobodro! Jaz pojdem oed pijanjfij če me zvečer pošte-, ao napijem, supim brez misli, kadar duša bdi! Kane vanjo misel, kane druga, brez nelianja. — vsaka težja in ernejša. Pa saj ni j misel, da bi jo človek izluščil, ji ; razparal jedro! Kamen je. težak j iu črn, brez lupine in brez jedra! j Glava mi je otopela, srce je prazna cunja, roke in noge so od — voska. Bili so časi, ko sem ljubil, delal, živel; ni jih več! — Ti si pač videl romarsko procesijo. Po poti gredo živi ljudje, s križi in I banderi, prazniško oblečeni, pojo in molijo; kakor so njih pesmi žalostne in njih molitve prošnje, vesela so njih srca in zaupanja polna. Kraj poti sede gobavci, kažejo svoje gnusne rane| mrtvaško se reže razglodane čeljusti. Kadar sem jih videl, me je prevzel stud, sam stud brez sočutja. -Zdaj sedim sam med njimi. Pij. na! . . Jože je vzdignil kozarec, pa ga je postavil na mizo. Okna so bila narahlo zaklenketala. vz-dramljena od daljnega grmenja. — Ali čuješ? — Oujem!----Tam zad za ti stim grmenjem, tam gre prečeši ja. Tam je življenje, ki se ne meni za naju ---- To je: življenje se ne meni za naju: pozabljena sva; dekla naju je vrgla med --smeti .... Godi se najbrž nekaj nezaslišanega; zemlja se maje, svetovi se podirajo. Kaj se godi.' Kaj zate, kaj tebi? To se godi. da je mast žaltava in euker dra žji. Vihar žanje gozdove: bilka nima pravice, da bi se genila . .. Daj mi. če imaš. daj mi trpljenja. daj žalosti, daj vsega hude ga. daj samo smrt. le odreši m«- samote! ---- Pij J t e grmi. saj ne grmi za naju! — Zadnjič so mojemu bratu odrezali desnico prav pod ramo Bral sem tisto karto in nisem zavzdihnil. Še bilka, ki nima pravice. da bi se genila v viharju, vztrepeče pod rosno kapljico. — Moj lira t je mrtev, pod sne gom leži. Ali kadar nekoč skopni ta sneg, bodo gole kosti pričale o življenju, ko bo moje telo še o-znaujalo svetu svojo ničevost! Grmelo je silneje, okna so i žvenketala. Škropil je dež, tiho i , 1 m enakomerno; zenllja in nebo sta bila ena sama neizmerna - — solza. in si jc ogrnil Jože je vstal suknjo. — Če ni mogoče ubegniti samoti, vsaj bežati je treba! Zbogom ! V veži je slišal rezek, razdra žen glas za seboj. — Mana! Kaj ne vidiš, steklenica prazna ? Daj. fant miren, ali pa ga nesi morkoli! — da je la bo - ka- Za vsebino oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo. NA*I ZASTOPNIKI, kateri bo pooblaščeni pobirati naročnino u "Glan Naroda" In knjige, kakor tudi »a vse druge t našo ttroko spadajoče posle. Jenny Lind, Arfc. In okolica: Mihael Cirar San Francisco, Cal.: Jakob Lovila, Denver, Colo.: Frank Skrabea. Lead vlile, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cultg, J. M Bojtz, Frank Janesb la John Germ. Salida, Colo, in okolica: Louis C s rtello (Tbe Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlch^ Clinton. Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rodman. Woodward, In. In okolico: Loku Podbregar. Aurora, TIL: Jernej B. Verbis Chicago, DL: Frank Jorjovee. Depue, HL: Dan. BadovlnM„ La Salle, TIL: Mat. Komp. Joliet, I1L: Frank Laurlch. John Za-'etel tn Frank Bamblch. Otrlesby, IU.: Matt. Hrlbernlk. Wankegan, DL: Frank PetkovSek ta Matn. Ogrln. , So. Chicago, DL: Frank Ceni« Is Bndolf Požek. Springfield, IU.: Matija Barborll. Cherokfe, Kans.: Frank Kpžlsnlk. Columbus, Kans.: Joe Knafele. Franklin, Kans.: Frank Leskove«. Frontenac, Kans. In okollcn: Frank Kerne in Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter SchneU#r Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. In okolica: Martin Kos Ringo, Kans.: Mike Pendl. Calumet, Mich, in okollcn] Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolica: rrtn* Kotzlun, So. Range, Mick. In okolica: M. O fjikovteh. Aurora, Minn.: Josip Fuglna. Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petricb. DuLJk, >Iinn.: Joseph Sbarabon. Ely, Minn. In okolica: Ivan Gouge. M L. Eapah, Jos. J. Pcshel In Lool* M. Pern Sek. Eveleth. Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn. In okolica: L. YeaiL Bibbing, Minn.: Ivan PonSe. Utivtile. Ufa, la ekeUeai Jott Ate Naohwank, Minn. ; Ceo. Mauri* New Duluth. Minn.: John Jerlaa. Virginia, Minn.: Frank Hrovatl«^ - St. Louis, Mo.: M'ike Grabrlan, Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont: Math. Urltft Bed Lodge, Moot.: J. KoprivSek. Roundup, Mont.: Tomaž Paulln„ G o wan da, N. ¥.: Karl Sternlia. Little Falls, N. Y.i Frank GregorEa. Cleveland. Ohio: Frank Sakser, Jt Marlnčič, Cbaa. Karllnger, Jakob Bm nlk In John Prostor. Barberton. O. In okolica! Alois M lan t. .^J Bridgeport, O.: Frank HoQevafj Colllnwood, O.: Math. Slspnik. Lorain, O. in okolica: J. KumŠo. Toungstown, O.: Ant. KikelJ. Oregon City, Oreg.: M Justin« Allegheny, Pa.:; M. EQarlcb. Ambridge, Pa.: Frank JskiOi Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivsr Bridgeville, Pa.: Buuuu rieuiMia. Burdine, Pa. In okolica: John Kov* ilinlk. Canonsburg, Pa.: John Kokllclii Conemaujh, Pa.: Ivan Pajk In John Zupančič. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Broughton, Pa. in okolica: A. Dow iar. Darragh, Pa.: Dragu tin SlavUL Dunlo, Pa. in okolica: Josip Snbofi Export, Pa. la okolica: Frank Trft bee. Forest City, Pa.: K. Ealar la Fraal Leben. Fare!!, Pa.: Anton Vslentfn«! Fits Henry, Pa.: F. Gottllcber. Gmosbun, Pa. In okolica t Jooepl Novak. ««u. Pa. in okolica: Fr. DemSa?< Johnstown, Pa.: Frank Gsbrenja 14 John Polanc. Luzerne, Pa. Ln okolica: Anton O-i solnlk. Meadow Lands, Pa.: Georg £khult% Monessen, Pa.: Math K.lkelJ. Moon Run, Pa.: Frank Maček. otHeh.irph. Pa. In okolica: Z. J&Esh* I. PodvaSnlk, L Magister In U. R. Ja> luOlcU. fiteelton, Pa.: Anton Hren. ^ Unity Sta.. Pa.: Joseph fikerlj. West Newton, Pa.: Joslp Jo van. Willock, Pa.: Fr. Setae in J. Pete* a el. Tooele, Utah: Anton Palčič. Wiiiterquarter*. Utah: L. BlatlcS. Black Diamond, Wash.: G. J. Parents. Davis, W. Va. In okolica: J. Broslefi, Thomas. W. Va. in okolica: Frani Koeljan tn A Korenrhati Grafton, Wis.: John StampfeL Kenosha, Wis.: Aleksander PeadlT< Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik 14 Frank Meh. Sheboyran, Wis.: Heronlm Svetlin« West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs. Wyo.: A. Justin, Vali Stalich in Vmlentin Marclna Kcmmcwr. Wvo.: Jna MotolL SLOVENSKO-MMIKANSKI KOLEDAR za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini in narodu. (PesemJ — Običajni Koledar. — Strašne številk«. — Krogla. — Maska, — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. • Galipolis in Dardanele. Julija Romam. •— Rmena pošast. «— Doživljaji r sraku. — Podzemlj sko mesto v Wieli.cz ki. — Čustvena udov a. •—< Kovač. Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le BetaiL — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov, — Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov^. — Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Specialitete. Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. Pregle4 dogodkov svetovne vojne, — Kitaj ski tipi. Smešnice. —. Oglasi, Slike: ^^^ Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemSkega la avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilezija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč« ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. «—» Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. —. Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti— Učinek avstrijskih granat v Žagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arseniil v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom._Avstrijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova. — Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem. — Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov, h— Bovec s Prestrelj-Dikom. — Triglavsko pogorje, ____........... .. . i SLOVENIC PUBLISHING CO., YORK. B. T, 82 OOBTLA1TDT BTBEZT, Iz Avstrije. Vojaške vesti. i hI 1, i 1!>16 4f»letn ►jniski obvezane: letnika stopili v črnovojniško ^ K januarjem l!>16. To tisti mladeniči, ki bodo januarja do iti. de-lopolnili 18. leto. | 44—MJIdne so vpoklicali pod <>/j*« v uredim januarja. Kakor poroča uradui list, je inistrvtvo odredi'o, da ostanejo uovojuiki. rojeni leta 1865., to ."ti, u/irom:t VJletni možki, io • ii v PJlti. li tu pod črnovojui- Pciiljanje postnih *avojev vojakom na bojišče. Od .{. januarja naprej j.- do\o-jeno pošiljati vojakom na boji-postne zavoj«', in sieer na vse ojue pošte. Xa vojne pošte štev. , 51. 125. 14*». 169 in 1*0 je i<'!l(i \ s. 11 Oil »JI n. Do tn n a ■: Obl pipe, in dr surovo n ilie, razni! je, špirit, ivncin. Kdt zavojih v voljene ji o. kajti t »jakom nt bi moral poštnino zavoja. dnu odpošiljati iw*tale vojne po-ilpošiljati poštni •deljkib. torkih »amo trikrat ua je pošiljati vosi edeče pred- t*iirare, cigarete, to-igala na kroni ka-pn dmete, ki se ne pa dovoljeno posi-kot kruli. iu v okrožju sodišč v Brnu. Lvovu. Pragi Iti Trstu 4Uf(. po ostalih krajih Wc. 1'radno pojasnilo pravi. da navedeni zakladi s to preuredbo ne bodo prikrajšani, ampak eelo na boljšem. Začasen proračun. radn: !i-.i je objavil cesarski odlok, ki odreja nadaljnje pobiranje davkov in o pokritju državnih potr -bšrjn /h dobo od 1. januarja do junija 1916. Iz tega bi oklepali, da državni zbor le ne li>» >klieau, četudi so začeli zopet i/.piaznjevati parlament. GLAS NAHODA, 12. FEBRUARJA, 191«. V razpravi o indemniteti je go-!znajo samo Še ogrsko domobran-voril tudi poslanec Jalžahetič stvo: dočim se Hrvatje borijo za (kiuetska stranka) iu za njim kralja iu za domovino, otvarjajo član saborske večine poslanec Et- na Hrvatskem nove madjarske tinger. Pravi, da sta Jalžabetic in šole. Novak gospodarske razmere pri-J Poslanec dr. Kiš je grajal, da kazala v preveč temni luči. Dru-;se je z novim grbom zgodila Ilr- god da je še slabše, kjer je prebivalstvo živelo od industrije. Ven vat ski krivica. Xa koncu seje ;e pa predsednik dar je v vojni gospodarstvo na- dr. Pero Magdič še enkrat grajal zadovalo. V Sremu. ki je bil tudi vse izjave, 'dalje zaplenjeno), da pozorišče vojne, ni 80.000 oralov so >amo uradna poročila mero-zemlje obdelane, a Srem je naša »lajna za to, kako se drži vojaštvo žitniea. Priznava, da se je kine- v vojni, tom veliko težo naprtilo, ko se jim! je vse v razne vojne namene re-j kviriralo. Kmet da vse rad. a žal! se pri rekvizieiji ni postopalo po-j vsem pravilno. Rekvirirano blago se je plačevalo pod ceno. na denar so morali čestokrat čakali po* pol leta. slediti pa ne more pred-govornikom. ki so vso krivdo va- ua za ti Pcizvedbe glede vojnih ujetnikov. V /adu.j'iu času se muože siu-nji. da se obračajo zasebniki o.jn t ministrstvo s prošnjo »odatk - glede usodf posamezuiu ojuih ujetnikov. Občinstvo radi ega opozarjajo. da se je za take iilormacijo gledo vojnih ujetni-z«- v interesu hitrejših odgo-< i rov obračati izključno ua skup-io osrednjo poizvedovalno pi&ar-10 Rdečega križa*, (ieuieinsame '»uit raluaeliH"eisi'bureau voio lio-eji Kreiize Auskunftstelle tur v iegygei'anfceue. W'iea. 1. Fisch-n»f Xr. o. Vprašanja. ki prihajajo ia \ojno ministrstvo, jih izroča stoimenovauemu uradu za vojne i ietnik«'. tako je razpravljal dr. Marko D osen • Starčevičeva slraJikii i o poManku nagodl>e z Ogrsko in dejal-da je bila Hrvatska prikrajšana. Uek -1 je: Madža-1'-. da je vojna opravičila du- lili na vlado. Konečuo izjavi, da bo glasoval za predlogo, ker daje pomoč uradniškemu stanu, ki je s»-daj pri svoji mali plači najbolj prizadet. Poslanec Zagorac izjavi, da bo glasoval proti idemuiteti, da hoče to utemeljiti, da pa govori v svojem imenu in j««* v imenu kakega kluba ali stranke. Vlada z ideni-niteto išče zaupnice, a vladni zastopnik niti z besedo ni omeni!, kako misli o bodočnosti hrvatskega naroda. V Avstriji je dunajski župan dr. Wcisskirclmer na 11» -kein zborovanju rekel: "Po vsej priliki bodo na jugu države na- st.-ile jueuiembe. ali nemštvo, av-strijanstvo naše bo imelo zajamčeno bodočnost, krepko in čvl-sto." Tudi Tisza je rekel, da bo po vojni bodočnost madjiirs*keg;i naroda zasigurana. Baron Skerlee pa molči. Dosedanje delo hrvatske vlade je za Hrvatsko pasivno. Pred vojuo železniška prag mat i ka, s katero ie ostala na lir vat DAROVI. Za nesrečno Zupanovo družino v Grove City, Pa. New York. X. V. Filip Ifer-gula $1. Brooklyn. X. Y. Po 50e: Katy Kozele in Agues Piškur. Brock way v i lie. Pa. Milka Snemali $2: 3Iary Mahi ar : po 2f»c: Ton v Kolčič. Louis Ts-oppe. J«ie Poz ar. John Kaudare. Frank Žagar. .Josip Debt lak, Anton Poje.-Josip Poje. John Janež. Franki Mašešnik, Ant<»u Volt'. Anton Ož-j bold. Alojzij Xatlaken. Jakob Tu-šek. Karo! Drašler. John Poje,' Alojzij Troppe. John Troha, Fr. Debevc In John Strle. (John Sus-man, nabiralec.) Clarksburg. \V. Va. 'Alojzij U-rajnar 50c; John Čigoj 25f. Cleveland. Ohio. Jos. O grin Sparland. 11!. Bart el Bertol Milwaukee, AVis. Mar v .Turetič rl: F. Ilvaht ">0f. Saitell. Mirni. Po $1: Frank LL-par. Andrej Zupan. Peter Zupan. Fran Ovčar in Frank Zakrajšek. New Castle. Colo. Ivana Majnik $1.50. Lead vilic. Colo. Po : Anton Hren iu John Hren. Pad bi seznal za svojega prijatelja* JOŽETA SLUGA, doma iz Velikega Brda na Primorskem. Če je komu znan njegov naslov, prosim, naj mi ga naznani, ali se mi pa naj sam javi. — John UjČie, R. 2, Box 108 B. Altoona. Pa. (9-12—2) Slovensko - Amerikanskl KOLEDAR ZA I« £ T O 1916 Cena mu je 35c. Dobi se pri: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 Cortlandt St., New York U zalogi ga imajo tudi nekateri nafti zastopniki: Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleve land, Ohio. Charles Kar linger, 3942 St, Clair Ave, Cleveland, O. Fr. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kana. Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa. L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio. M. Ogrin, 12 - 10th St., N. Chicago, 111. H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis. Alois fiudman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. M. Perušek, Ely, Minn, in več drugih naših zastopnikov po drugih naselbinah. POZOR! Slovenske gramofonske plošče! Nova izbira, nove cene! Pišite po eenik! Prodajam tudi Columbia gramofone in plošče v vseh jezikih. ANTON J. TERBOYEC. P. O. Box; 1. Cicero. 111. Iščem JOSIPA ČEIvOVIX. Prosim eenjene rojake Slovence in' brate Hrvate, eo kdo ve za nje-' Novosti Privesek k verižici za rnožke ali pa za ženske; vratne verižice izdelani z vašim ime-lKUii. dve erki. i»o-I>olnoma zlat: 10 ka rat za $0.50 in 14 karat za $8.50. Pozlačenih takih priveskov ne izdelujem. Privesek bo gov naslov, da ga mi naznani. QU£nko tuko slikll- , . . T>enar z naročilom je poslati na na- ali na.i se pa sam javi. — Tom Dejano vie, R. F. D. Pa. slov : 1. Kinzna, R AN PAJK, JEWELER, (10-12—2) 456 Chestnut St.. Conemaujjli, Pa. ZDINI SLOVENSKI SALOOK ▼ Duluth, Minn. Rojakom Slovencem narmaajam, la se nahaja moj SALOON p<4 bloka od Union postaja na detul ctrani W. Michigan St. iter, 413. Za obilen po»et ie priporočam. JOS SCHARABON HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste izdelujem ln popravljam ik> najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem 2e j nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj j v svojem lastnem domu. V popravek I vzamem kranjske kakor vse druse j harmonike ter računam po delu ka-; koršno kdo zahteva brez nadaljnih ' vprašanj. JOHN YVENZEL, 1017 East 62 n d St.. Cleveland, Oki» ' TAffl-EXPEllL J Mul ru ca <»%*LCOHOl' FtBHTBlit,'. *^"ta- H, J Dr. Richterjev PMN-EXPELLER za r«TToatiČD« bolečine, okorelo »t in ne{ib-čnost iklep«T in mišic Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko — 25 in 50 centov v lekarnah ali na ravnost od >IC ppp m F. AD. pfeiRICHTER »illili & CO. 74-SO Wa»biog;oB St. New York. N.Y. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GR1ILL r: 1 a!:z«-m, ali dualizem. Posla net >tra'ikai i X"\ak govoril o hoče pod veza t i vsiikisii« ■ Fran kova bedi. ki je darsko in financiclno življenje na- mL jjasl°v: Izkcpavanje padlih vojakov. Uavladfila me Chicago 111 škcira obrežja in med vojno so bede društveni tajnik preskrbe!.' S * prišle obveznice za vojno »osojl Ker je vsak član primoran ude-lo. trn katerih ni niti besede v lir ležiti se te seje glede volitve kon-vatskem jeziku: na avstrij.-kili venčnega prostora ali mesta, pro-! obveznicah pa je najti sedem je- šeni so vsi člani, kaker tudi iz zikov. med temi tudi hrvatski. New Duluth in Gary ter Morgan! ogrska vlada pa ni dopustila hr vat skesa jezika. Zato pa je na _ j Louis Vesel, Gilbert, — i Minn. ZENITNA PONUDBA. | I(Iat. Kamp ^ Sa[le< nL Mladcu,.- ^e let. lq.o ,«.. g^fc, 438 . 52 Avo sta\e. se zeli seznaniti s .Slovenko' __ v starosti od 17 e n - V-iv za obiski zbornici, zakoniki načrt ieentnili za denarne zavode S tem «fospo- Vi>j» P>an armadno pov ;eaia številiH- prošnje, da io izkf»]>ati in prepeljati v donio-uio padli svojci. Kt*aik<> potem. \o prid'- prošnja, \časih pa >e uvdno pride prošnja v roke po-prošnjiki že brzojavno irgirajo odločitev. Preduo se nio-•e rešiti te prošnje, je treba obilo »isaiij seintertja, zato včasih po- e-e pn.....j ea*a, da je prošnja re- • ua. 1'rgenee pa popravljajo lepotrebno d H o. Zato • ur^euee ne bod na naslovljeno poveljstvo. č pn br» vsakdo, ki vloži pros- U1 • za izkop svojca, <1« •bil uradno j«1««1 trdilo, da je prošnja prišla na sken;u VOJl ITI siu«*- t'M-prlaeiji opozarjal vlado, koimenttvani mali grb m varja predpisom, k. r v njem ni doeiio^t: toua ban je pravosodje, izražena politična iu drža\mo-jšolo in cerkev postavil v shižbo praMia samostojnost kraljevine politike, i Predsednik: Zavračam Hrvatske, kakor je zajamčena v j razžaljenje hrvatskega pravosod hrvatsko-ogrski nagodbi 1. 1S68. "ja!> Po voini se na Hrvatskem lic T t v i t * .t sestra o m ožena 1L\- V Gotovasi'eca. co Frank Makov ce. R- I i. 1. Delhi. Iowa. (12-15—2) Slaba prebava dr. Ivan baron Skerlee je .i. bo smelo več tako vladati kakor na interpelacijo takoj odgovoril, dosedaj. Hrvatski narod je na da je \f. uradn ega lista izvudel za Vs-ii frontah pokazal čuja srsira omozena A- ^v RIJ A VIDIC? Pjed ir>. meseci f f D. 2. ♦+« se je nahajala v < "laridge, Pa. '/.u nje naslov bi rad izvedel nje brat: John Lukan. R. F. Little Falls, X. T. fl ta J ji P; »j p.j ve« odpiši- pravni položaj kraljevine Hrvat-' novel »stvo. Slavonije in Dalmacije v gr-j alizem ali madjarsko državno misel? Že Xapoleon je rekel, da ima Jo vol j oziralo. Zato j.- raz-( hrvatski narod k^t poseben znak hrvatsko stališče ministr- zvestobo do vladarja in ljubezen pi-edsedniku grofu Ti>-zi. !liest i Kje sta AXTOX FKKAXT m FRAXK LdČAN? (Jba imata dobiti nekaj denarja pri Os~.va 1 brez ntrujei^jsti. Zelisn'.« vam priporočiti svobode in domovine. Hrvatje , Tisza je v skupni zbornici takoj pričakujejo po vojni srečo, boljšo izjavil, da stoji ogrska vlada tudi bodočnost svoj, domovine. To je, želim izvedeti za dva moja prija-jv tem vprašanju na temelju na- Kar jih vodi. Povsod spoznanj«) tmttv \ ii \ ttta ptv •todb«- 'hI l^ta ^»j-S., priznal je,-da j veliki pomen Hrvatske; zanjo se raznih kmečkih UoV^ "udi avstro-ojrrski grb ne:delajo angleški. .srbšEl iu ruski Skrb za kmečke invalide. Na Dunaju >o se pred kratkim itali zastopniki paiiizacij in >o oklenili, da se bo odgovarja naeodbi. Obljubil je v Dunaju ustanovil urad za po- tvš\U-v tega vprašanja sadova lela in slu/b /.a inva- BJe-nosestnike in kmečke T T T T T Y v i t T t ■iivuov auji idile mah iaj< načrti: načrtu s bodo na samo o avstro-ogrskem ■ ni:*i ne sliši. Po vojni Hrvatskem razmere iz- telja JOHNA in MATIJO PIX-TAR. Doma sta iz vasi Topola, Velike l>loke pri Rakeku. Pro- plaveč*. Naaucravu •->«: ■li osnovati posL-bm iga vaif icga urn da. v vsaki de- J podružnic slin ju, da se oglasita, ker ]>oro- čati njima inmm nekaj važne- , ga. — John Modie. 925 Addi- InierjM-Iaut poslanec < erovac| prenienile. Prepričani smo, da se ^ Road Ck,Veiall(J r,hio (11-14—2> vz»*l Kanov odgovor na znan Poslance llrvoj jt- govoril o i»o- nteresi celokupne monarhije za-vsini in popolnoma krijejo s hr- jiue.nu grbov iu dejal, da je!. vatskiiui im- resi. Mi torej želimo Kje je FRANK DAKAGA.' Doma j»ri nagodbi bilo sklenjeno, da in liiM-emo, da ostanemo v tej ni o- je iz iSegove va-si pri Loškem Nadzorovanje cprosčenih. Vojaška «»bla>t j»- naročila žiin-darmskim poveljstvom, da nadzorujejo, ali oni možki. ki so rad. luijm* potrebe lui kmetih oproščeni vojaške službe, res zadostijo v |»ro«nji navedenim potrebam. Občevanje z ujetniki. Vrhovno poveljstvo južuo-za-1 udne armade j4 za naše kraje izdalo povelje glede občevanja l vojnimi ujetniki. Ostro je posebno ženskam prepovedano prepii-jazno ali nedostojno občevanje z ujetniki. Kazni so stroge. Oddaja neporabnih vojaških mon-tur in drugih opremnih reči. Civilno prebivalstvo mora od- potokn. Prosim eenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. tej v <»znacJ>o samostojnost i Hrvat- narhiji, toda kot svol>odeii nark»* n:«>ra uporabljati zedinjeni v monarhiji. (Sledi daljši stavek grb Dalmacije, Hrvatske in Sla- J njegovega govora, ki ga je cenzor [ vonije, al i žal pod ogrsko ki-ono.' zajdenil.) Predsednik prekine go-| Novi grb pa ne ozira na to in vornika. češ. da se vsi narodi v: O. Box 43, Forest I^ake, Mich. zanikuje tako samostojnost Hrdržavi iirabro borijo, ramo ob ra- (H-14;—2) vatske. ki se je hrvatski sabor od mkdaj tako zavedal. Ze koncil fi. veka je hrvatski ban grof Kr-Jdodv na saboru v Požunu zakli-! ••al Madjarom: "Kraljestvo kra- j Zagorac je nadaljeval v s%'Ojcm 1 jesr. ii ne predpisovalo po-1 govoru, -toda cenzor ga j** zaple-' stav!", in zagrozil z mečem, a ko nji. Predsednik prekine govorni-j bi oni skušali to niyvlo zrušiti, ka : Sedanji čas ni primeren za ta-! Leta 1530. so hrvatski pradedje ko razpravljanje! ^ j iz sabora sporočili kralju Ferdi-j Poslanec l*avunič je. grajal, da aaudu: *'Xaj ve vaše veličanstvo, govore Madjari vedno o enotni ' d:t zgodovina n. ve o tem, da bi ogrski državi, dasi je Hrvatska, LINOTYPE OPSRATOR .►i bil kdo Hrvatsko z mečem o- samostojna država. Uradui jezik1 'Machinist) J svojil. a pozneje smo se po smrti bi moral biti hrvatski, a v mno- desetletna praksa, stavce, hiter, svojega poslednjega kralja Zvoni- gih uradih se uraduje madjarsko. soliden, natančen, stavim hrva-»laii neporabne vojaške montnre mira pridimžili kralju ogrskemu Po nagodbi ima Hrvaiska. svoje ško, srbsko in slovensko, iščem opremne i*ee:, nadalje kose od po svoji prosti odločitvi, kakor se domobranstvo, a Madjari so svo- stalno delo. Popravke ua stroju takih reči od lastne ali sovražnih tedaj prostovoljno pridružujemo jevoljno prekrstili vse domobran- vi*šim sam. j annad. Za nafcrano obleko in o- osebi vašega veličanstva." Go- stvo v ogroko-hrvatako, sedaj pa,1 Dušan Ilic. j« rem ne retVi kakor za odpadke ae^ornik je stavil tozadevnn inter- ko «o hrvatski domobranci i*vr. 531 E. 78. St-, New York, N. T. izplačujejo sledeče premije: Za pelacijo. šili prave čudeže hrabrosti, pa po-' (11-14—2) TRINER-J EVO ameriško Elixir grenko vino To sredstvo bo najprej očistilo notranjost, potem pn & jo bo okrepilo in uredilo. Pomanjkanje teka in upiranje Y hrane bo potem polagoma izginilo in zopet boste imeli z T T i* f T ♦T« ZDRAV TEK, TELESNO MOČ IN DUŠEVNO ČILOST. Kakor hitro vam manjka ena teh življenskih potrebnosti, bi se morali poslužiti Triner-jeve amerikanskega Rudolph Debelak, P. \ Kliksir greiikega vina in uspeh vas bo prijetno presenetil. " ' " ' " " Rabite to sredstvo tudi v slučaju V NEPRAVILNOSTI PO JEDI, ZAPRTJA, KISLEGA ALI GRENKEGA KOLCANJA BLUVANJA, ŽELODČNIH VETROV. Lahko se zanesete, da vam bo dal Triner-jev ameri-svojemu bratu: V kanski Eliksir grenkega vina zaželjeno olajšanje, ič. P. o. Box 67. V njegov zadnji naslov je Brunswick. Ohio. Vsaka družina bi morala imeti na razpolago dobro sredstvo proti kailju. Rajše bi se poslužili Triner-jevega sredstva proti kaši ju "Trinar's Cough Sedative", ki ne vsebuje ni- & kakih strupenih snovi, kakor morfina ali kloroforma. Rabite, kadar kaši jate. ste hripavi, ali pa, če vas boli vrat, itd. Cena 25 ali 50 centov, po pošti 35 ali 60 centov. EMILE OABORIAU: GOSPOD LECOQ Nadaljevanje . PETO POGLAVJE Vrnila >ta >■ v hišo. kji*r .i« zatrl Leeoq pn-itikovati tla. — Vsak Jiajmaniii predmet je dvijmil in vsakega je natančno ogledal. Absint je nenadoma vzkliknil. . . _ ti •— K.'ij pa je? — je vprašal Leeoq. - Nekdo jf» bil tukaj. ko «va bita midva na polju. — Ni inog-oee. Res je. n»' samo mo^nn:! — K" y bil lievro! strgal starki pred-•asiiik izpr»-d obra/.a tra jf \ r^el n.i >tupniee. — Zdaj leži predpasnik na tbdi in /«*pa »nu t iu zunaj obrnjena. — To je jasen dokaz. L»-ei>| ni vedel, kaj bi po«Vl. Bo£ Ve. ktl«< V>i bil tukaj. Tatovi/ Prav lahko moiroee. Toda takoj /utem s«- mu j«' posvetilo v jilavi: — Človek, ki si je : pal \ M)b«». kjer ležijo trije mrtveci, ni bil niln-e drugi kakor tovariš. To zaenkrat *uiu<» slutilo, toda moram biti gotov. Iskala >ta 111 iskala in -lednjie našla na mestnih tleh poleg vrat led. ki je popolnoma odgovarja!« sbxii onega moža, ki je špioniral po vrtu. — (Ju j.- i■ »r«-j j»- rekel I/tim|. — Opazoval naju je iu ko je ua-,u videl oditi, je prišel v hišo. — Toda zakaj — Kaj ga je privedlo do tega, da se je podal \ fako nevarnost? Prijel je .svojega tovariša za roko, sti>nil jo je iu nadaljeval: Zakjj. da zakaj — Z«iaj -•♦•tn uganil. — Nekaj je ostalo v tem ,«rosfoi t. kak pre«lmet inogo'-e. ki iifiin bi bil »'din dokaz. edino sred-tvo. i |K»m«..•*'*jo katerega bi zainogli razjasniti to strašno .skrivnost. — in po m o j i krivdi, -aunt p<> moji krivdi, smo izgubili ta dokaz. — V rata bi bil moral zakleniti. >obo bi bil tuorul prej preiskati.... Za< el j' hoditi f-euit'-trja po sobi in ni izpregovoril nobene besede. Kaj premišljuj« t«--ru je vprašal staree. Naenkrat s-- j«' zagledal v kot. (iledal je nei»remieuo. potem ;ie I i zaeel stopati |k» pretili. P"»doben je bil divji živali, ki se hoee vreči na plen. Sklonil s»- je in pograbil nek predmet s tal. - Moja neprevidnost ni zaslužila lake sreče! — je vzkliknil veselo. — Na t • n je bil našel velik uhan. izdelan iz enega samega diamanta, Delo je bilo dovršeno. T<« diamand .p- rekel l**coq m ga pazljivo ogledoval — je vreden šest do sedem tisoč frankov. — Resi - I>a toliko, ee ne več. Mogoče je rekel Absiut — mogoče je iskal Tovariš ta dia- taand. Ne vrjamem. t «■ bi »a iskal. In s,- ne zmeuil z,a sturkin pr^d-I a-;n., N. IV m <•»m »lnigem je stikal. — Zdi se mi, da je iskal kako pisuio. j.- >*-d< l k mizi iu se zamislil. K*lo ini bo vrjel — je rekel sam pri s^bi da je bila v b^rniei pri "Ur«'nadirju*" ženska, ki iš^sjJi za deseti jsoe frankov vrednosti? — Ali ste ga zaprli i isto celico kakor morilca" - je vprašal Leeoq. — Kam pa mislite. — ?>aj vendar veste, da sto v stražnici ua Barriere d'Italia samo dve celici: ena za ženske, druga 2a možke. V prvi je morilec, v drugi je pa krčmariea. Komisar je nekaj časa premišljeval potem se je pa vgriznil v ustnice in rekel: — Nerodno, zelo nerodno — Zakaj ' — mu je ugovarjal Gevrol. — Le hočete, pošljem takoj stramika za pijancem. — To bi bilo nepotrebno. — Če je bil pijanec res morilčev poma-gač, potem sta se že zmenila. — Kaj naj torej storimo? — je odvrnil Gevrol. Gospod Le-eoq. pa povejte vi svoje mnenje. — Zaenkrat ne moremo ničesar drugega storiti, kakor čakati. Zalem je začel brati svoje poročilo. — Bral je naglo, brez posebnih povdarkov. Najvažnejše točke je hotel prikriti in jih prihraniti za preiskovalnega sodnika. Komisar je naoet«» poslušal, zdravnika sta večkrat prikimala m rekla : — Prav dobro. Gevrol ni mogel zatajiti svoje jeze. — Ves zelen je bii. Komisar je rekel Leeoqu: — Zdi se mi, mož, da ste edino vi prav videli. — Jaz sem se motil. — Prej sem mislil drugače, zdaj sem pa prepričan, da je tako. — Ali vrjamete. da mi ni hotel odgovoriti. — Na noben način ni hotel povedati svojega imena. Nekaj časa je premišljeval, potem je pa rekel s povdarkoui; — Prisegel bi skoraj, da tega zločina ne bo mogoče pojasniti. Izmed sto slučajev je ponavadi deset takih, ki ostanejo za vedno nerazrešeni. Leeoq je komaj zatajil smeh in rekel sam pri sebi — Bomo videli, bomo videli! (Nadaljevanje prihodnjič). - če bom povedal, je nosila v svojih SESTO POGLAVJE V Ko sta Leeoq m Absint nehala preiskovati, se je že danilo, bezniei ni bilo nobene točke, ki ni bila preiskana. Leeoq je zaeel izdelovati poročilo. Najprej j«- narisal načrt hiše ii okolie.-. zatem je pa popisal v>e, k?ir j<* videl. — V poročilu ni o-iijenil svoj'-jra ino-iia. ampak je govoril le o "nekem uradniku". To je napravi! zategadelj, k»-r ve ni hotel sam hvaliti, in ker je bil prepričali, da bo njegova slava toliko večja, če bo kar naenkrat pojavil n razjasnil zagoneten slučaj. G»'vrolovo ime je večkrat omenil. Absint je /;»••♦• I stikati po omarah in kmalo našel nekaj steklenic mili Nu m;.i ,»r d Iv■"••_m|oui j. leZal dragoet-ui diamant, starkin predalnik moril« e*. '.'e* olv» r. o^ltist eevljev in .»ploh vse, kar je bil zbral. Ko je ^ o je poro do se enkrat prebral, je rekel Absint — Ravno prav, da .^te gotovi. — Komisija prihaja Kmalo za*«-ni jt vstopil Gevrol z dvema gospodoma. Prvi ie bil polieijski komisar. katerega je zelo jezilo, da se je pripetil trikrat umor v njegovem okraju. Kmalo ie bila komisija polnoštevilna. — Prišel je tudi neki narednik 53. polka in dva zdravnika. — No stari, kaj je novega? — je vprašal Gevrol Absinta. — Ali ste še kuj izvohali? •hi/ \rtin n«-_ moreni ničesar pov»-dati. ja^ .seni preueumen. du bi i4aj za^hvlil od Lee«Kj vam lahko marsikaj pove. o čemur se vam niti ne sanja GfvroJa j«- n ji >1 m v ' tako presenetil, da ni uio«..| takoi spomniti, o kom govori stari detektiv. - Kdo? — Kakšen gospod t - No, moj tovariš, gospod Leeoq, A tako, tako! — je aaimnral. — Torej je kaj izsledil T t/vohal je pečenko. /a katero so imeli ilruj^i preslabe nosove. "s tem stavkom je napravil Absint Gevrola za svojega smrtnega sovražnika. - Toda kai /a t o ? Leeoq mu je ugjijal. — Tako rad «?a je imel, da bi skočil zanj v ogenj. — No bomo videli — je rekel nadzornik. Sklenil j«-, da ne bo pustil mladega detektiva izpred oči in ua bo »trogo pazil nanj. Leer,(j je stopil k staremu komisarju in mu izročil raport. — Komisar, ki je bil zelo prijazen človek, pa je potolkel po rami in rekel: Ali ste bili eeio noč v tej beznici ? — Prokleto, jaz bi ne bil. Kaj ho<"ete. gospod komisar, služba je služba. Saj vatn menda ni bilo treba delati ' — Zadeva je že vsaj deloma pojasnjena, kaj ne? •Jaz sem drugačnega mnenja, gospod komisar. — Celo noč som iskal in marsikaj zanimivega našel. — Dognal sem ua primer, da je uuel morilee prijatelja oziroma pomagača. — To mora biti človek sred-aje nostave. na glavi iiua belo kapo. oblečen je pa v rjavkast površnik. — Njegovi čevlji... . — Oho — je vzkliknil nadzornik Gevrol — in jaz.. .. Naenkrat je pa prebledel in utihnil. — Kaj ste hoteli povedati? — ga je vprašal komisar. Videti je bilo. da tare nadzornika silna jeza. O nič posebnega — je odvrnil. — čakajte, da vam povem — b o sem va^ čakal na policijski stražnici, kjer je morilec zaprt, sem videl prihajati po cesti človeku, ki je bil približno tak, kakršnega je opisal Leeoq. — Na glavi je imel belo kapo. na sebi pa rjavkast površnik. — Ta človek je bil nečloveško pijan. — Zibal se je in zibal, slednjič je pa omahnil in obležal sredi ceste. Leeoq je pogledal vstran. — Bal se je. da bi ne brali navzoči v njegovih očeh njegove misli. — Poklical sem dva stražinka — je nadaljeval Gevrol — m jim naročil, da naj pijanca dvigneta. — Ko smo prišli vsi trije do njega, je začel razbijati in tolči okoli sebe. — Prenesli smo ga ua stražnico, da »e je na spal MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA vsakovrstne tiskovin« iamtiu je po nizkih cenah * • m s ■ • delo okusno • * • n izvršuje prevode druge jezeče, UNLJSKO a vas ORGANIZIRANA. m » ■ rosKBNon hi društvena pravila, okrožnice — pamflet1, ceniki I T. d. VSA NAROČILA POALflTI Ril SLOVEHIC PUBLISHING GO, 82 Cortlandt St., New York, N.T. ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO iTVO NTE TTRKDNT&TVO NE UPRAVNI- Kaj pravijo pisatelji, učenjaki in držamiki o Scnjtgi Berte pl. Suttner. "Doli z orodjem!" Lev Miliolajevič Tolstoj je pisal; Knjigo sem z velikim užlt- kotu prebral in v njej našel veliko korietnegra. Ta knjiga zelo vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli---- Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla inadame Stael al bilo na evetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Frof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanje-pa Oasa. Ko človek prečila to knjigo, mora nenote pomisliti, da »e bližajo OloveStvu l>o!jši &u«i. Kratkomalo: zelo dobra knjiga Dr. LihL Jaliobovski: To knjigo t>i flovek tiajrajSe poljubil, v .mo srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Kosegger piše: Setlel seui t ueketn gozdu pri Grle^iaeb in tem bral knjigo z naslovom "Doli a orožjem:" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko reeein. >ia !>ta ta dva cineva nekaj posebnega v mojem življenju. K« i-em jo prebral, sem zaželel, da bi tse prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigama, da bo je tudi v Solab ne smelo manjkati. Na svetu m> družbe, ki razširjajo Sveto Pbuio. Ali bi a^* ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To jc najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral---- C. Neumann Hofer; — To je najboljša knjiga, kar so jih spl-i*ali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Han& Land < na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu > Ni; bom >lavii knjige. «imo imenoval jo Itom. Vsakemu jo bom p<> -uo bili ^leparjeni, oropa nI all a katerimi ae ja slab« rav nalL Brezplačno >e daje nasvete pri ■eljencera, kateri >o bili oalepar jeni od bankirjev, odvetnikov, tr goveev a aemlji&čl, prodajalce* parobrodnih listkov, spremljav al eev, kažipotov in pnaestnikov co-•tiln. Daje se informacije r ns ta rail cacijakili cadevah: kako: postati državljan, kjer se oglasit! ss državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Eilis Islandn ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor)' BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestn New Yorknl t€ East 29 th St., oil prt vsaki dan od 9. ore «jutra j do 5. popoldne im ▼ sredo svečer od 8. do 10. nrs< Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseb velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov na Mtik straneh in vsaka atran je 10% pri 18*4 pslsS velika Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega dar«* raznih semUevldo-aa S s tras ek, vsaka stran S pri 1« palsev. Cena samo IS centov. Vsi semljevidi so narejeni v rasnih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, Itevilo prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tudi označen obseg povriine, katero sa vsema jo posamezne države. Pošljite 23e. ali pa 19e. t snamkah in natančen naelot fn mi vam takoj odpošljemo saieljeni atlas. Pri veŠjem odjemu dama popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y fOZOK ROJAKI! Nclbou B. ■Mino mm- s? i ^ ■ilo mm •k« In moSkfl »jBft1' >a»e. kakor tn- \ jr ■, dl ta mošk« t>. ,f sJ'fc brke la brado. - " Ako m rabi to v I f. ■tejo v e tednih kruni. nttt In dnipi kakor tadl DMikim kniM brkofa brada in nobo-do odpadali ta m o« i Teli. RermatlBam. koatlbol ali trcnnjo v rokah. Mosab in krila v 8 dneh popolnoma oidrarlea. rana. opeklino, balo. tnro. kraate In srinto. pota« aoc*. kurje oŠ bradovlce. oeebllae ▼ par daah popolnoma odstranim. Kdor bi moja tdrarila br« aapaba rabil, na jamčim sa $5.00. Ptilta takoj »o eonik in knjlilco. poiljom caatonj. JACOB WAHČ1Č, 1093 E. 61 St., Cleveland. O. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR SCNotary Puhli«)1 T QREATEE-NEW YORKXS ANTON BURGAR 92 CORTLANDT STREET, NEW YORK, m. T, IZDELUJE IN PRESKRBUJ* vsakovrstna pooblastila, vojaaks prošnja in daje potrebni nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki šele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informaaljs sled« datnma iskresnjs ali imena parnika. Ofcralte m zanosa aa ajefs« kjsr Ssdts taias la Mlldss »MtraSaali Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centor. Zadej je natančen popis koliko obeega kaka driava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. i. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nt s je dobiti tudi vehice zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Itasije, Nemčije, Francije, Belgi je in Balkanskih držav. Vsi bo vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street. New York, N. Y. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem m prepričal, da dospejo denarne pofiiljatre tudi sedaj zanesljivo w roke naslovnikom; razlika je le ta* da potrebujejo pošiljatve ▼ sedanjem Času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma aa pošiljanje denarjev sorodnikom In snanccm v staro domovino? 100 K velja sedaj $15.00 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.