Kozmični guru v Zasavju w: Nagradna igra: J _________________ Kitare v loški cerkvici Steklarna s svojo blagovno znamko VsaiuTiSfini Hrafino srečnega dobitnica -«h** ' 'iv* i Baar-.ÄL/.rtiv. «S- ©A ••J j www.odkupvozil.com ®©Tj®wOKJ/i\ UÄ K® e/ienju Jo (Ju/ez/t/. 08.06.2010 Sergeja Amon, Šuštarjeva kol. 26, Trbovlje - hči Maja Jelovčan 09.06.2010 Samra Džombič, Nas. Aleša Kaple 8c, Hrastnik -sin Šemsuddin Alibašič 10.06.2010 Katja Pertinač, Šuštarjeva kol. 27a, Trbovlje - sin Urh Pertinač Baš 11.06.2010 Polonca Komplet, Žlavsova ul. 6, Vojnik - sin Vid Natalija Bregar, Trg Franca Fakina 2a, Trbovlje -hči Lejla Fatimič 12.06.2010 Bojana Urbanija, Zg. Izlake 25, Izlake, Zagorje -sin Matija Kocmut 13.06.2010 Metka Učakar, Unično 2, Dol pri Hrastniku - sin Gašper 14.06.2010 Vesna Lesar, Trg revolucije 16, Trbovlje - hči Luna Bokan 15.06.2010 Mateja Kostevc, Jagnjenica 60a, Radeče - hči Alja Glinšek 17.06.2010 Maja Štih, Globoko 16, Rimske Toplice - hči Sara Janja Baš, Loke 24, Trbovlje - hči Kaja Flere 20.06.2010 Almira Sušin, Mlinše 14, Izlake, Zagorje - hči Pia Ravnikar Sušin Iskrene čestitke! Kdo sem in ... saj nič ne delam!!! Te dni mi roji po glavi: Dost mam vsega! Grem z Relaxomüü Ja, že vem, urednica bo rekla, da je to zastonj reklama, vendar... smisel tega slogana ima zame globlji pomen. Počitnice, oddih, likof, odmor, holiday, sprostitev... Nič več jutranje dirke, sestankov, pisanja priprav pozno v noč, ponavljanja in popravljanja preizkusov, listkov s seznamom kajvseješetreba za danes, a ne, sorči - saj to bi že moralo biti včeraj. Spet se bodo začele govorice in obrekovanja- saj nič ne delajo, pa dopusta imajo o, ho, hooooooo.... Kaj bi jih prepričevala v škodoželjno zmotnost razmišljanja, da učitelji nič ne delajo. Sicer pa, naj poskusijo biti nekaj časa oblikovalci in ustvarjalci otroškega znanja in njihove osebnostne rasti. Ko se bodo po napornem delavniku vrnili domov, službe še zdaleč ne bo konec. Nič lenarjenja na kavču ali s prijateljico ob kavici. Jok brate, odpade!!!! Do poznih nočnih ur se bodo za računalnikom ubadali s tem, kako jutri nadobudnežem razjasniti številne nove pojme, račune, zakonitosti,... potem se za vsako malenkost podrobno pripravili, sestavili učne liste, vprašanja in odgovore, različne naloge, točkovnike... kar pa še zdaleč ni vse. Da ni te prirojene ljubezni do teh malih glavic s široko odprtimi očmi, polnimi zaupanja, da ni veselja in ustvarjalnosti, ko gnetemo to živo in radovedno testo in iz njega ustvarjamo uspešna bitja, pripravljena na življenjske izzive, bi že zdavnaj obupali. To si po 37 letih službe upam reči. Tudi po tolikih letih prakse čutim odgovornost in imam tremo kot prve dni. Mogoče še celo bolj. In se zgodi, da se v silni vnemi tudi zmotim. Kako ne bi, saj misli kar naprej preskakujejo in prehitevajo iz preteklika, v sedanjik, prihodnjik in obratno... Ni kar tako tisti rek: Kdor dela, je zmotljiv. Ne bi mi bilo oproščeno, če ne bi še omenila te dni tako aktualno in najbolj pomembno stvar v življenju - nogomet. Moj TV je na popravilu in pomembnih dogodkov ne spremljam preko interneta. Čemu? Pri sosedih so dovolj glasni in skrbijo za mojo pravočasno obveščenost in ne dovolijo, da bi slučajno zamudila kakšen gol. Ko naši dajo goooooo-ooooooooool - o blaženo veselje. Na Puli tako poka, da niti pod razno ne moreš pomisliti na kaj drugega, kot to, da so naši zatresli mrežo. Bravo našiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! Znanka mi je zaupala, da se veseli nogometnega rajanja tudi iz drugega razloga. Vedno si je želela videti okrašene avtomobile z državnimi zastavicami. Verjetno pod vplivom filmov in reportaž od drugod, je doživela tudi to. Dajmo fantje, ne sramujmo se!!! Tudi to je navijanje pa še domoljubja tako ne zanemarimo. Končno smo istomisleči, končno ne mečemo polen pod noge drug drugemu, končno stremimo k istemu cilju. Noben pogovor ni popoln brez komentarjev z zelenega terena. Moški, ženske, otroci, mladi in stari - končno enotni, brez levih in desnih. Najbolj me navdušuje prav to - da je nogomet edina stvar, ki je sposobna povezati ljudi ne glede na njihovo nacijo in verske ter kulturne razlike. Nogomet je več kot šport. Je preprosto umetnost, ki združuje ljudi. In veselim se vseh naslednjih dni do 11. julija, ko bo nekdo spet dvignil Rimesov zlati pokal kot najboljši na svetu. Kandidati so s svojim pogumom, samozavestjo in borbenostjo tudi Slovenci. Ko že nimam nobenega dela (!!!), grem kupit zastavice in bom v vsem tem sodelovala kot aktivna navijačica! StaR Bocoan Baitovič pnejet PLaicero ZDVIS Društvo vojnih invalidov Zasavje je 5. junija Z010 na tekmovanje v pikadu povabilo člane Društev vojnih invalidov Slovenije. Sobotno tekmovanje je spadalo v okvir prireditev ob praznovanju trboveljskega občinskega praznika. I jdeležili so se ga tekmovalci iz U sedmih društev, od katerih so bili najuspešnejši moški iz DVI Gorenjske Kranj, pri ženskah pa DVI Zasavje. Predsednik ZDVIS, Ivan Pivk, je na predlog zasavskega predsednika Zvoneta Tahiroviča podelil trboveljskemu županu najvišje priznanje Zveze, plaketo ZDVIS. Tako so se mu zahvalili za vsa prizadevanja in pomoč invalidom, društvu in za sofinanciranje društvenih programov. Trbovlje, Občina po meri invalidov, ni le na papirju, saj se vključuje v številne aktivnosti in projekte, ki omogočajo invalidom, da postajajo vse bolj neodvisni. Z dogovarjanjem so uredili društvene prostore in pomožne prostore, namenjene vsem, ki jih potrebujejo. Župan se je za priznanje iskreno zahvalil in med drugim povedal, da šteje poleg državnega srebrnega odlikovanja Združenja vojnih veteranov prejeto plaketo med tiste, ki sta mu najljubši. To je najlepše poplačilo za osemletno županovanje in poslansko delo v Državnem zboru. Vojni invalidi so za to državo naredili največ, na žalost pa nekaterih ni vež med nami. Zato ne smemo pozabiti ljudi, ki so s svojim delom in odnosom dc domovine storili v preteklosti to, kar jih je zaznamovalo tudi v prihodnosti. Odnos do invalidov mora ostati enak kot do drugih ljudi, zato sem se in se bom zavzemal. Na koncu je dodal, da si želi, da bi tovrstna srečanja v okviru občinskega praznika postala tradicionalna. V kratkem kulturnem programu je zapel trboveljski Komorni zbor pod vodstvom Gregorja Špajzarja. Besedilo: Irena Vozelj, slika: arhiv DVI Zasavje Spnejer 1. ReeaLans TRBoveusKeca OBčinsiceca PRORačuna \ /ponedeljek, 21. junija 2010, je bila 28. re-V dna seja Občinskega sveta Trbovlje. Kljub obširnemu dnevnemu redu in vsebinski pomembnosti je seja potekala hitro in brez zapletov. Na začetku so svetnice in svetniki ugotovili, da so bili realizirani vsi sklepi sprejeti na 27. redni seji, v nadaljevanju seje prisotni niso imeli vprašanj, pa tudi rubrika pobude je ostala prazna. Svetnice in svetniki so brez razprav potrdili zadeve, ki so bile v II. obravnavi. Tako so potrdili predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika občinskega sveta, predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območje PE 6/1 - PRUSNIK, predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje »OPPN za del območja PE/1 - PRUSNIK«, predlog Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Komunala Trbovlje d.o.o., predlog odloka o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Trbovlje. Sledila je obravnava vsebin po skrajšanem postopku. Tako so svetnice in svetniki brez razprave potrdili predlog 1. rebalansa občinskega proračuna. Ta bo imel po obrazložitvi Kristjana Dolinška na strani prihodkov nekaj manj kot 18.800.000,00 evrov ali za približno 10% več sredstev od prvotno predvidenih, pozicija odhodki (+18%), pa bo po predvidevanjih prvega rebalansa približno enaka prihodkom. To pomeni, daje po 1. rebalansu proračun v Trbovljah uravnotežen. Zvone Hribar, predsednik Komisije za gospodarstvo in proračun, je v imenu komisije izrazil pozitivno mnenje o 1. rebalansu proračuna v letu 2010 in potrdil mnenje o ponovni uravnoteženosti občinskega proračuna. V primeru realizacije prihodkov, predvidenih po 1, rebalansu, je mogoče napovedati, da je proračun med drugim tudi socialno naravnan. Pomembno je še omeniti, da je do ugodnejših finančnih postavk v proračunu prišlo, kot je dejal Kristjan Dolinšek, zaradi sprememb v odnosu med Javnim podjetjem Komunala Trbovlje in občino ter zaradi kapitalskih prihodkov. Nekoliko živahnosti je bilo na seji zaslediti, ko so svetnice in svetniki prišli do 12. točke, pod katero so obravnavali predlog Odloka o javno zasebnem partnerstvu na področju gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v Občini Trbovlje. Nives Kropivšek in Maja Hvala, predstavnici Občine Trbovlje, sta obrazložili, da je omrežje namenjeno najširšemu krogu uporabnikov. Omogočalo bo gospodarski, socialni in družbeni razvoj. Potekalo pa bo ob pomoči sredstev EU in države. Po preteku petih let zasebni del v celoti preide pod javno upravljanje, del, ki se bo gradil s pomočjo sredstev EU in države pa takoj preide pod javno upravljanje. Občina p'eko javnega razpisa izbere zasebnega partnerja Zadeva ne zahteva nobenega vložka lokalne skupnosti. Prisotni so izrazili nekatere pomisleke pri gradnji širokopasovnega omrežja. Tako so se Mihael Vengust, Borut Dolanc in Andrej Grilj vprašali ali bo ponovno potrebno razkopavanje pred kratkim obnovljenih delov cestišč, kaj bo z obstoječim sistemom in čigav bo strošek načrta širitve? V odgovorih je bilo pojasnjeno, da brez predložitve načrta širitve, ki bo dejansko strošek lokalne skupnosti, ni mogoče pridobiti sredstev EU in države. O tehnični izvedbi načrtovane širitve pa bo morala svoje naredit stroka in to tako, da bodo posegi v že obstoječo in pred kratkim že obnovljeno infrastrukturo čim manjši. Svetnice in svetniki so v nadaljevanju seje med drugim potrdili predlog Sklepa o določitvi cene storitve čiščenja komunalne odpadne vode in omrežnine. Tako so potrdili ceno sestavljeno iz omrežnine, ki bo 5,03 evra na gospodinjstvo/m in čiščenja komunalne odpadne vode 0,8 evra za 1m3 porabljene vode. Potrjen je bil tudi predlog o delni povrnitvi sredstev volilne kampanje za lokalne volitve v Trbovljah za volitve 2010. Za vsak glas na volitvah kandidat posameznik ali stranka dobi povrnjeno 0,33 evra, vendar le v primeru, ko stranka ali posameznik dobi mandat. MA.Š. RTH in IsTRasenz Gonenie eosra GRaoiLa cenreR za Biomaso Pvirektor družbe RTH Aleš L* Berger in predsednik uprave družbe Istrabenz Gorenje dr. Robert Golob sta, 16. junija 2010, podpisala pogodbo o ustanovitvi družbe Vitales RTH. Družba bo zgradila zbirno predelovalni center za lesno biomaso, ki bo po predvidevanjih predin-vesticijske študije v prvi fazi nudil nekaj več kot 30 novih delovnih mest. Osnovni kapital družbe znaša 50.000 EUR. Projekt bo eden ključnih naslednikov energetske dejavnosti v Zasavju, ki naj bi v prihodnje temeljila na obnovljivih virih energije. Ustanovljeno podjetje bo v prihodnjem letu v Zasavju postavilo zbirno predelovalni center za lesno biomaso. Pravice in obveznosti obeh družbenikov bodo enake in sicer vsakega do polovice. Družba Istrabenz Gorenje bo prispevala predvsem tehnično znanje in izkušnje (know-how) na področju proizvodnje, znanje na področju nabave surovin in znanje na področju prodaje izdelkov. Družba RTH pa bo priskrbela zemljišče za zbirni center z infrastrukturo in potrebnimi dovoljenji ter v skladu z možnostmi pomagala pri pridobivanju državnih spodbud za prestrukturiranje rudarstva. Poslovodstvo družbe RTH je v okviru priprave strategije poslovanja skupine RTH za prihodnje pripravilo nabor možnih aktivnosti, ki bi jih skupina RTH lahko izvajala v času, ko odkopavanje premoga v Zasavju ne bo več mogoče. Pri tem je ena od ključnih usmeritev ohranjanje energetike v Zasavju, kjer ključno smernico predstavljajo obnovljivi viri energije. Opravljena je bila obširna raziskava trga in potencialnih možnosti. Pri tem je RTH navezal stike s podjetjem Istrabenz Gorenje, ki ima v Bosni dve hčerinski podjetji za pridelavo lesne biomase. Pri snovanju skupnega projekta je ključno vlogo odigrala na eni strani izkušenost družbe Istrabenz Gorenje na področju lesne biomase, na drugi strani pa lokacijska prednost Zasavja, ki ima v bli- žini potencialnega odjemalca TET in hkrati dobro železniško povezavo za dobavo surovin ostalim potencialnim odjemalcem. Zbirno predelovalni center naj bi bil zgrajen predvidoma v letu 2011. V prvi fazi bi v centru pridelali letno 100.000 ton sekancev in 20.000 ton briketov, kasneje pa bi proizvodnjo nadgradili še za izdelavo peletov. Lesna biomasa predstavlja najbolj pogost uporabljen obnovljivi vir energije tako v Sloveniji, kot v EU in bo zagotovo tudi v prihodnje imela ključno vlogo med energenti, ko bo potrebno uresničevati zmanjšanje izpustov C02. Po viru:MaH Emisue LC tudi v maju pod zaiconsico Dovouemmi Iz rednega mesečnega poročila o emisijah v Lafarge Cement (Trbovlje je razvidno, da so bile v mesecu maju ponovno bistveno pod zakonsko dovoljenimi. V mesecu maju je cementarna obratovala 16 dni. Z uspešno zamenjavo klasičnih, fosilnih goriv z alternativnimi na podlagi pridobljenega okoljskega dovoljenja, so tudi v preteklem mesecu bistveno prispevali k ohranjanju naravnega okolja. Za približno 700 ton so zmanjšali uporabo fosilnih goriv, ter dodatno zmanjšali obremenjevanje okolja s 444 tonami gorljivih odpadkov, 88 tonami odpadnih olj ter 272 tonami odpadnih gum, ki bi v veliki večini končali na slovenskih smetiščih in potencialno ogrožali podtalnico. Mesečna povprečna vrednost trajno merjenih parametrov izražena relativno slede na zakonsko meio za mesec mai 2010 prah 502 NOx TOC HCl HF Po viru:MaH V zvezi s spremembo števila zaposlenih pa in LC sporočajo: “Spremembe števila zaposlenih niso v nobenem primeru povezane z uporabo alternativnih goriv, ampak so povezane s situacijo v gospodarstvu, še posebej v gradbenem sektorju. V letošnjem letu smo bili prisiljeni sprejeti ukrepe, ki smo se jim v lanskem letu, tudi s pomočjo 36 urnega tedna in čakanja na delo, uspeli izogniti. Kot rečeno, je edini vzrok za take poslovne poteze v letošnjem letu v zelo hudi krizi, v kateri se je znašlo gradbeništvo v Sloveniji. Le-ta neposredno vpliva tudi na pogoje poslovanja našega podjetja. Iz tega razloga bomo letos primorani znižati število zaposlenih za približno 40, kar bomo dosegli na t.i. mehak način, s predčasnim upokojevanjem in prenosom zaposlenih na druge delodajalce. Doslej smo prezaposlili 13 ljudi, pri čemer smo s pogodbo o prenosu dejavnosti zaščitili vse pogodbene pravice zaposlenih, ki so prešli na delo k novemu delodajalcu. Povezavo med zmanjševanjem števila zaposlenih in uporabo alternativnih goriv odločno zavračamo. Vsekakor pa drži, da bi v primeru neuporabe alternativnih goriv ter s tem nezmožnosti znižanja stroškov poslovanja danes zagotovo govorili o bistveno hujših posledicah za zaposlene, ali celo o zaprtju tovarne,” je zapisal mag. Andrej Sopotnik, vodja komuniciranja v Lafarge Cement Trbovlje. MaH HnasTnišKa OBčmsica Dnevi spiavanjenja v PRiznanja za Lero 2010 RaoečaH Na trideseti redni seji Občinskega sveta občine Hrastnik, ki je bila 26.5.2010, so obravnavali in sprejeli predlog komisije za odlikovanja in priznanja za podelitev priznanj Občine Hrastnik za leto 2010. 1. Valterju MOLJKU zlato priznanje za uspehe in velik doprinos k razvoju občine na področju šolstva, teritorialne obrambe in športa. 2. Antonu PAULIČU bodo podelili srebrno priznanje za delo in uspehe pri Planinskem društvu Dol. 3. KARATE KLUBU HRASTNIK bronasto priznanje za delo in uspehe v Karate klubu Hrastnik. 4. Maksimilijanu LAZNIKU bronasto priznanje za aktivnost pri Pevskem društvu Hrastnik. 5. Mojci GREBEN bronasto priznanje za aktivnost pri Turističnem društvu Hrastnik. Priznanja bodo nagrajenci prejeli na svečanosti ob občinskem prazniku, ki bo v petek, 2. julija 2010, ob 19.uri v dvorani delavskega doma. Poleg obrazložitve bodo o vsakem nagrajencu pripravili kratek film, v kulturnem programu pa bodo nastopili člani pevskega tria Eroika. Tradicionalna Dolska noč v organizaciji RK Dol TKI Hrastnik bo letos v soboto, 26. junija 2010, s pričetkom ob 20. uri. Letošnja novost bo v tem, da se ne bomo tresli zaradi vremena, saj bo prireditev pod šotorom, ki ga bodo postavili pred dvorano Dolanka. Igrali bodo Zasavci, glasbena gostja pa bo Daniela. Poskrbljeno je za hrano in pijačo, pripravili so srečelov in še kakšno presenečenje. Rokometaši pa vabijo tudi na mednarodni turnir veteranskih ekip, ki bo potekal v Dolanki že od 13. ure dalje. Fanči Moljk PozoRav PRaznucu v ZacoRju Na predvečer dneva državnosti bo v Zagorju veselo in slovesno. Na ploščadi pred muzejem bo od 20. ure dalje potekala prireditev, na kateri bo slavnostni govornik zagorski župan Matjaž Švagan, pozdravni govor bo pripadal predsedniku OZVVS Zasavje Marjanu Dolinšku, kulturni program pa bosta pripravila pihalni orkester SVEA Zagorje in Glasbena šola Zagorje. Po prireditvi bo obiskovalce zabaval ansambel Kingston. Ob slabem vremenu se bo prireditev preselila v športno dvorano. (MaH) V petek, 25. junija 2010 se bodo pričeli v Radečah tradicionalni dnevi splavarjenja. V treh dneh, do zaključka prireditve v nedeljo, 27. junija zvečer, bo v Radečah in okolici pestro športno in kulturno dogajanje. Poleg domačih sodelujočih bosta za zabavo poskrbela tudi skupina Malibu in Rebeka Dremelj. (MaH) V spomin na Doro Fotivgc Smrt je neznanka. Morda ji s svojo intuicijo pridejo blizu samo pesniki. S smrtjo se nikoli ne srečamo, kajti dokler smo mi, ni smrti, ko pa pride smrt, ni več nas. Ni več Dore, sošolke, prijateljice, sodelavke...Končala je svojo življenjsko pot, po kateri je tako rada in z veseljem stopala. Med šolanjem na učiteljišču v Celju smo skupaj doživele veliko veselih in prijetnih trenutkov na vlaku in v šoli. Bila je polna idealizma in življenjske moči, ko je stopila na pot pedagoške delavke. Kot mlada učiteljica je začela učiti na podružnični šoli v Čečah, kjer je pridobila prve izkušnje iz pedagoške prakse. Pedagoško delo je nadaljevala na OŠ Ivana Cankarja in ga zaključila na OŠ Trbovlje. V 35. letih poučevanja je našla svoj lastni način, kako biti dober učitelj in človek. Toda življenje je lahko tudi kruto. Ko najmanj pričakuješ, te udari z vso silo. V boju s hudo boleznijo je omagala in izgubila bitko. Odšla je. Za njo ostaja praznina in bolečina. V tolažbo vsem je, da je živela ustvarjalno in polno življenje. Ostali so le lepi spomini nanjo in kadar jih bomo obujali, bo z nami tudi Dora. Iščem te v travah, iščem te v morju, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (Mila Kačič) Kolegice iz šolskih klopi in šole Cm za dclo V torek, 15. junija 2010, je bila v prostorih GZS, Območne zbornice Zasavje, v Zagorju, delavnica na temo Čili za delo. Njen namen je bil, ozaveščanje in seznanjanje podjetjij o pomembnosti zdravja in varstva pri delu zaposlenih. \/torek, 15. junija 2010, je bila v prostorih GZS, Ob-V močne zbornice Zasavje, v Zagorju, delavnica na temo Čili za delo. Njen namen je bil, ozaveščanje in seznanjanje podjetjij o pomembnosti zdravja in varstva pri delu zaposlenih. Organizirali so jo Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica v sodelovanju z GZS OZ Zasavje in Zavodom za zdravstveno varstvo Ljubljana ob strokovni podpori Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Rdeča nit delavnice je bila zaskrbljenost zaradi rezultatov raziskav o zdravju zaposlenih v Zasavju, saj bistveno odstopajo od slovenskega povprečja. Za približno polovico manjše je število obiskov pri zdravniku, vendar skoraj enkrat večja dolžina letnega bolniškega staleža. Vse več je poškodb izven dela, duševne in vedenjske motnje so na konstantni ravni, veliko je bolezni dihal ... Pomembno bi bilo bi izobraževanje delavcev ob (ponovnem) prihodu na delo, da bi se lažje vključili v delovni proces. Vsi, ki delajo s kemičnimi snovmi, bi morali imeti varnostni list. Omejiti bi bilo treba toksične učinke v delovnih okoljih, saj povzročajo okoli 40% rakastih obolenj. Zaradi relativno dolge latentne dobe, ki traja do 40 let, se večkrat zanemarja pozornost do negativnih učinkov izpostavljenosti, da bi tako pravočasno ukrepali in preprečili obolevnost. Zdravi in zadovoljni delavci uspešno delajo. Izvajati bi bilo potrebno ekološki in biološki monitoring, da bi na podlagi rezultatov meritev lahko ukrepali. Za promocijo zdravja pri delu izobražujejo svetovalce, ki naj ta program implementirajo v svojih delovnih sredinah. Tovrstno izobraževanje je brezplačno. Konkretni programi za delo, diagnosticiranje problemov, analiza situacij v podjetju, ukrepanje na podlagi podatkov o bolniškem staležu, poškodbah, delovni invalidnosti bodo na dolgi rok prispevali k izboljšanju delovnih razmer, ustvarili pogoje za lažje in učinkovitejše delo posameznika. Preobremenjenost je zdravstveni problem, saj je med 50% - 60% izgub delovnih dni posledica stresa, 55% delavcev ne more vplivati na svoj delovni čas, 60% jih doživlja časovne stiske zaradi rokov in pritiskov, 56% doživlja pritiske, da delajo čim hitreje, 35% jih ne more vplivati na svoje delo, 4% jih doživlja psihično nasilje, 9% je šikaniranih. S prepoznavo osnovnega vzroka preobremenjenosti jih lahko podjetja rešujejo, da se poveča učinkovitost, izboljša varnost in zdravje pri delu, kar prinaša ekonomske in socialne koristi. Največ problemov imajo tisti zaposleni, ki ne znajo reči NE. Preprečevalni ukrepi so izhod iz problema, eden med njimi je sprememba načina vodenja. V podjetju vsi delavci niso enakomerno obremenjeni. Ko je v podjetju 40% preobremenjenih, to pomeni propad podjetja. Običajno je 10% do 20% tistih, ki imajo neko stisko, ki ni nujno povezana samo s podjetjem. Stresne situacije so lahko povezane z neusposobljenostjo za delo, zato je organizacija dela resna aktivnost, ki vpliva na psiho - somatsko počutje. Pri preprečevanju in obvladovanju trpinčenja na delovnem mestu sodeluje interdisciplinarna skupina, ki jo sestavljajo promotor zdravja, specialist medicine dela, psiholog, psihiater, pravnik, kadrovik, predstavnik delodajalcev, recenzijo pa izvajata sindikat in strokovnjak za delovno pravo. Svetovalci se morajo naučiti enostavnih rešitev. Odprta organizacija dela in komunikacija sta največje zagotovilo, da se bodo problemi rešili. Nedvomno bodo na daljši rok s prijaznim delovnim okoljem, varstvom pri delu, dobrimi medsebojnimi delovnimi odnosi, rezultati poslovanja boljši, vsi sodelujoči pa bolj zadovoljni, saj bodo z odprto komunikacijo že v začetni ukrepali za boljše počutje in zdravje zaposlenih. Besedilo in slika: Irena Vozelj OZVVS Zasavje se je preselilo V četrtek, 10. 06. 2010, je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zasavje dobilo nove prostore Zagorju. Do nedavnega je OZVVS imel sedež v Gasilskem domu na Savinjski cesti v Trbovljah. Občini Trbovlje so plačevali za prostor mesečno najemnino. Po novem bo OZVVS Zasavje domoval v Zagorju, v zgradbi zagorskih gasilcev. Prostor je last Ministrstva za obrambo Republike Slovenije in jim bo na voljo brez nadomestila oziroma najemnine. Na ta način bo območno združenje letno prihranilo okrog tisoč evrov sredstev, ki jih nujno potrebuje za nemoteno delovanje. Vrata pisarne je v prisotnosti članov predsedstva OZVVS Zasavje slavnostno odklenil in predal namenu upokojeni major SV in nekdanji načelnik ŠTO Trbovlje, Matjaž Piškur. Tekst: M.A.Š. Unesničem pnojeim ob LiTUSKem OBČmsiiem PRazniicu V/ torek, 15. junija 2010, je litijski župan Franci Rokavec predstavil novinarjem ključne projekte, ki so bili izvedeni v Občini Litija v zadnjem letu dni, od lanskega do letošnjega občinskega praznika. Litijski župan Franci Rokavec in podžupan Anton Kovič k Jekaj najpomembnejših: zaključujejo se aktivnosti za IN sprejem občinskega prostorskega načrta, izdelan je projekt za izgradnjo nove Osnovne šole Litija (gradnja naj bi se pričela v prihodnjem mesecu z rušenjem starega objekta), moderniziranih je bilo približno 25 lokalnih cest in javnih poti, zaključena je izgradnja prizidka in adaptacije Podružnične osnovne šole Vače, dokončana je razširitev pokopališča v Litiji, zaključena je celotna ureditev prometne in športne infrastrukture na šolskem centru Graška Dobrava, začela je delovati višja šola za odrasle v sklopu Izobraževalnega središča GEOSS, izvedene so vse načrtovane investicije na področju športa (novo kegljišče, snežni top na Dolah, igrišče z umetno travo v Jevnici, obnova nogometnega igrišča v Litiji in večnamensko športno igrišče na Polšniku), poteka usklajevanje vloge za izgradnjo centralne čistilne naprave, rušitev objektov bivše furnirnice in projektiranje projekta socialno varstvenega centra (gradnja naj bi se pričela v prihodnjem mesecu), nadaljevanje aktivnosti za ureditev mestnega muzeja itd. V sredo, 16. junija 2010, je občina Litija praznovala tretji občinski praznik v spomin na 16. junij 1981. Takrat je iniciativni odbor za postavitev pomnika GEOSS sprejel elaborat o določitvi središča Republike Slovenije. V počastitev praznika občine Litija je bila zvečer v dvorani kulturnega centra slavnostna akademija s podelitvijo občinskih priznanj. Zlato plaketo je prejelo Pevsko društvo „Lipa“ Litija za 125 let neprekinjenega delovanja. Županova priznanja pa: Knjižnica Litija, Podružnična Osnovna šola Hotič, Gasilsko društvo Gabrovka, Gasilsko društvo Litija, pediatrinja Majda Samastur in akademski kipar Mirsad Begič. Besedilo in slika: ŠkL SpomeniK čoLnaiua v Litiji ^red Športno dvorano v Litiji stoji spomenik čolnarja v I naravni velikosti, delo akademskega kiparja Mirsada Begiča, Spomenik, na podstavku iz granita, ki simbolizira rečno ladjo, spominja Litijane in vse mimoidoče, da je bila Litija nekdaj pomembno rečno pristanišče. Že Rimljani so izkoriščali tok reke Save za prevoz svinčeve rude iz rudnika Sitarjevec. Valvasor opisuje nevarno plovbo med skalami in čermi med Litijo in Trbovljami, ki so jo zmogli le najpogumnejši čolnarji s spretnim krmarjenjem na lahkem čolnu, izklesanem iz enega debla. Konec 18. stoletja je bila reka Sava najprometnejša. Poleg številnih manjših čolnov in ladij so po njej pluli tudi 50 - metrski tombasi. V Litiji jih je dnevno pristalo 10 do 15. S prihodom južne železnice leta 1849 v te kraje je brodarstvo po reki Savi v hipu zamrlo. Spomenik je postavila Mestna skupnost Litija, odkril pa ga je predsednik odbora za postavitev spomenika, mestni svetnik Avgust Grošelj. Slavna govornica je bila Helena Hauptman, direktorica javnega zavoda za kulturo Litija. V kulturnem programu sta nastopila Mešani pevski zbor Društva upokojencev Litija in litijska godba. Besedilo in slika: ŠkL Spomenik čolnarja pred Športno dvorano v Litiji Kšefti za avc 150 uspešniH lgt SreiaaRne HRasrniK Ob praznovanju 150-letnice Steklarne je predsednik uprave Andrej Božič v torek, 15. junija 2010, novinarjem predstavil stanje, v katerem se podjetje nahaja in načrte. Glavna slovesnost ob letošnjem praznovanju 150 - letnice hrastniške Steklarne je bila v sredo, 16. junija 2010, na dvorišču poslovne enote Special. Andrej Božič z novinarji preživeli smo krizo,“ je dejal v začetku srečanja z yy I novinarji predsednik uprave Andrej Božič, „zdaj pa bi radi več kot preživeli...“ In nadaljeval o pomenu dela z ljudmi. „Vse aktivnosti bomo lahko izpeljali le ob zavzetih zaposlenih ter skrbnem vlaganju v prihodnost ljudi,“ je prepričan. Vključujejo jih v različne izobraževalne procese - v prvih petih mesecih vključili na primer 457 ljudi od 750 zaposlenih, ogromni premiki so na področju varstva pri delu, ustanovili so športno društvo, več kot 20% zaposlenim, v glavnem proizvodnim delavcem, dvignili osnovno plačo od 20% do 30 %, spodbujajo skrb in odgovornost zaposlenih za lastno zdravje,... „Ponosni smo, da smo postali ugleden in zaželen delodajalec. K nam se vračajo tudi bivši zaposleni, ki so podjetje zapustili v času nizkih osebnih prejemkov. Na razpise dobimo od 60 do 160 vlog...“ Andrej Božič s poslovnimi partnerji Beseda je tekla še o zmanjšanju tovarniških zalog, povečani prodaji izdelkov, o investicijah - na primer v avtomatsko kontrolno linijo v PE Special, v filter za zrak na lokaciji stare tovarne, v generalno obnovo (remont) G in H talilnih peči in podobno. „ Jeseni se bomo usmerili v razvoj lastne blagovne znamke in lastnih ekskluzivnih, visoko kakovostnih oblikovalskih izdelkov,“ je dejal Andrej Božič z navdušenjem. In dodal: „Tovarna je dobro zastavljena. Je kot neobrušen diamant...“ Opozoril je še na steklarsko razstavo v hrastniškem muzeju ob 150 - letnici delovanja Steklarne, odprto od 16. junija dalje. Poslovnim partnerjem in drugim gostom so pripravili bogat program, ki ga je zasnoval novinar Marko Planinc. Nastopali so steklarski pevci in godbeniki, plesalci domačina Branka Potočana, zapela je Tanja Ribič, igrale so flavtistke iz Zagorja, slovenske manekenke so predstavile steklarske izdelke. Točke je povezovala Karmen Cestnik, pesmi Manje Goleč o steklarjih pa je bral Andrej Dolšina. Spregovorila sta župan Miran Jerič in minister Franc Križanič, predsednik uprave Andrej Božič in nekateri dolgoletni poslovni partnerji. Oder, kjer se je vse dogajalo, pa je krasila steklena skulptura steklarskega mojstra Rada Kališnika. Potem se je nadaljevalo družabno srečanje ob kulinaričnih dobrotah Dejana Mastnaka z ekipo. Povsod je bilo čutiti, da je Steklarna Hrastnik moderna tovarna, vpeta v okolje in svet, ki temelji na odlični tradiciji in ima s sedanjim vodstvom uspešno prihodnost. Slavje se bo nadaljevalo v soboto, 26. junija, kjer se bodo zaposleni steklarji lahko poveselili na tradicionalni Dolski noči. Besedilo in fotografije: Fanči Moljk Kšefti Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel,/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 ^fj GSM: 041 681-584 lili 041 765-113 ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 storitve 03-56-57-150 > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 O NAROČILNICA ZA ČASOPIS 7 C. Zasavc. d.d. 79,1410 Zaaorie ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 \ W Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:......................... Telefon:................................ Naslov:................................. Davčna številka:........................ hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče Podpis:. “J Podjetniški kotiček Irene Meterc OECD - zelo koristen elitni posvetovalni klub Slovenija je junija postala članica OECD, s čimer se je pridružila 33 gospodarsko najrazvitejšim državam na svetu. Članstvo v OECD sicer nima npr. koristi, kot so brezcarinsko trgovanje in cenejša posojila, je pa izredno pomemben posvetovalni organ za ekonomske politike, s tem pa vpliva tudi na izvoznike. S članstvom v Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Slovenija lahko vzpostavlja nove oblike gospodarskega sodelovanja v skladu z ekonomskimi politikami organizacije, s katerimi ta pospešuje svetovno trgovino, spodbuja raziskovalno delo na področjih gospodarskega in socialnega razvoja ter okolja. Vse to pa z namenom doseganja največje možne gospodarske rasti, zaposlenosti in visokega življenjskega standarda, piše med cilji organizacije. S formalnim pristopom v organizacijo je Slovenija postala prva država z območja nekdanje Jugoslavije, ki je postala članica te organizacije, katere opazovalka je bila nekdanja Jugoslavija od ustanovitve OECD do razpada Jugoslavije. OECD deluje na številnih področjih, med drugim na področju preprečevanje utaje davkov, zmanjševanja administrativnih ovir in korupcije v samih članicah organizacije, prenaša pa tudi primere dobre prakse na države nečlanice, ki z organizacijo sodelujejo. Številne od teh držav so tudi pomembne slovenske gospodarske partnerice, zato je dejstvo, da je »Slovenija za mizo tistih, ki prenašajo znanje-« konkurenčna prednost in dobra popotnica za slovenska podjetja v tujini, tudi na novih trgih. Tu gre predvsem za trge na Bližnjem vzhodu in Daljnem vzhodu, pri čemer OECD daje veliko pozornost regiji jugovzhodne Azije, kjer slovenska podjetja niso tako močno navzoča, kot bi si želeli. S pomočjo članstva v tej organizaciji, se bo zanesljivo povečala prepoznavnost Slovenije in slovenskega gospodarstva v svetu kot razvite družbe z močnim gospodarstvom. To pa na oddaljenih trgih precej šteje, saj se ugled države, s tem pa tudi gospodarstva močno poveča, z velikim trudom in vložki pa bi lahko končno prišli do želenega cilja, in sicer da bi bilo blago »made in Slovenia« prepoznavno po svetu in ne le v radiju približno 500 kilometrov od Slovenije. Kot zanimivost, OECD ima številne odbore, komisije ..., pa tudi eno najboljših brezplačnih svetovnih spletnih knjižnic z različnimi gospodarskimi, analitičnimi in statističnimi podatki. Gre za The OECD's Online Library (www.sourceOECD.org). Vir: www. izvoznookno.si Ključni elementi pri izbiri domene za spletno stran Vse, kar hočete predstaviti na spletu, mora biti objavljeno pod določeno domeno. Danes imamo na voljo široko ponudbo vrst domen (nacionalne, komercialne, zaščitene itd.) in tudi število ponudnikov se je v zadnjem času izredno povečalo, tako da bi res težko rekli, da nismo našli, kar smo iskali. Edina težava pa je zasedenost domene. V tem primeru imamo na voljo dve možnosti... Če se nam ne mudi, kar običajno ni primer, lahko počakamo, da bo domena zopet prosta. Na to priložnost lahko čakamo tudi do nekaj let, zato se raje odločimo za drugo možnost, torej izberemo drugo domeno. Druga možnost je mnogo pogostejša, zato si poglejmo, kateri so ključni elementi pri izbiri domene, na kaj moramo biti pozorni in kaj nam bo v prihodnosti povrnilo denar. Če se le da, ne registrirajmo samo ene domene. Skoraj zagotovo bomo registrirali nacionalno domeno (npr. .si) in dve komercialni (.com in .net). To je stalna praksa, saj ljudje domeno poznajo predvsem po imenu in ne po končnici, torej je dobro posedovati vse končnice. Če imamo več jezikovnih različic, pa je seveda dobrodošlo, če registriramo še kako drugo nacionalno domeno. Starejša domena je boljša kot novejša, kajti brskalniki so jo že prepoznali in poindeksirali. Do stare domene lahko pridete z odkupom ali zakupom, če je nekdo ni podaljšal. Vsaka domena je v tem primeru nekaj časa v karanteni, po približno 30 dneh pa je lahko vaša. Toda tudi novejše domene so lahko enako učinkovite, morda bo le trajalo več časa, da boste z njo dosegli uspešno uvrstitev v iskalnikih. Zelo pomembno je tudi ime domene. Ponavadi ne boste imeli te sreče, da bi dobili ime domene čisto po vašem okusu, a vendarle poskušajte najti takšno, ki bo vključevala vsaj eno ali dve ključni besedi, za katere je vaša spletna stran optimizirana. To vam bo vsekakor pomagalo pri višji uvrstitvi v iskalnikih. Izogibajte se čezmerni uporabi vezajev. Če je npr. domena »prodajaavtomobilov.si« že zasedena, uporabite prodaja-avtomobilov.si. Vendar nikar ne vključite več kot enega ali dveh vezajev, kajti takšna domena hitro pridobi sloves zlonamerne domene. Nič ni narobe, če je domena dolga več besed, a vseeno naj ne obsega več kot 4 do 5 besed. Enako kot logotip je tudi domena odraz vašega podjetja oz. dejavnosti. Zato si nikar ne obotavljajte vzeti malce več časa in dobro premisliti, kakšno domeno boste registrirali. Navsezadnje morate narediti vse kar je v vaših močeh, da boste v brskalnikih dobro uvrščeni, drugače je škoda časa in denarja. I.M. Akcija Natoca NVO: Deiovaiue v javnem mrenesu k j \//^Vlahko pridobijo status delovanja v javnem inte-IN V V^resu. Gre za pomembno funkcijo NVO, ki nevladni sektor zelo razlikuje od drugih sektorjev. Takšen status lahko pridobijo samo tiste organizacije, ki niso namenjene zadovoljevanju ozkih potreb svojega članstva, temveč je njihovo delovanje pripoznano kot splošno koristno za vso družbo. Običajno je delovanje v javnem interesu namenjeno NVO, ki delujejo predvsem lokalno in tako mnogo prispevajo prav k neposredni dobrobiti lokalne skupnosti. Razvoj NVO na Slovenskem seže daleč v zgodovino, saj so že različne zveze in združbe prijateljev iz 7. in 8. stoletja n.š. imele določene značilnosti današnjih NVO, v 14. stoletju pa jih zaznamuje nastanek cehov, verskih dobrodelnih organizacij in fundacij. Zakon o pravici do združevanja v društva in politična društva iz leta 1867 predstavlja prvo zakonsko ureditev na tem področju. Najpomembnejše oblike združevanja so bile čitalnice... Leto 1974 predstavlja mejnik, ki z novim Zakonom o društvih pomeni začetek ustanavljanja NVO. Vir: Skupaj za skupnost - priročnik Izžrebana glasovalka: Marjana Bajda Trg revolucije 16, 1420 Trbovlje Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. Š&Mrest 8§?Mrest Mrvio navtodnih orQOnizocij Zolovjo Mroia navtedmh orgomiacij Zaiovia GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 13/Z010 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je; (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi 31 Trenutni vrstni red: Nai NVO: 1. D0B-SL0 Skupina za samopomoč Zasavje 187 glasov 2. Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 146 glasov 3. Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje 47 glasov 4. Društvo invalidov Zagorje 35 glasov 5. Turistično društvo Čemšenik 27 glasov 6. Društvo prijateljev mladine Trbovlje 26 glasov 7. Medgeneracijsko društvo »Srečno» Zagorje 10 glasov 8. Turistično društvo Hrastnik 9 glasov 9. Društvo upokojencev Trbovlje 9 glasov 10. Društvo invalidov Trbovlje 8 glasov 11. Društvo vojnih invalidov Zasavje 4 glasovi 12. Medgeneracijsko društvo upanje 2 glasova 13. Društvo osteoporoze Trbovlje 1 glas 14. Turistično društvo Trbovlje 1 glas Nai prostovoljci: 1. Tončka Odlazek ( DOB-SLO Skupina za samopomoč Zasavje) 184 glasov 2. Leon Janežič (DMSNV) 148 glasov 3. Viktorija Bočko (ZB za vrednote NOB Trbovlje) 45 glasov 4. Anonija Cesar ( Društvo invalidov Zagorje) 35 glasov 5. Stanislava Radunovič (TD Čemšenik ) 31 glasov 6. Mojca Grden (Medgeneracijsko društvo »srečno» Zagorje) 10 glasov 7. Rudi Janežič ( Društvo invalidov Trbovlje) 10 glasov 8. Mojca Greben (TD Hrastnik) 9 glasov 9. Olga Špajzer ( Društvo upokojencev Trbovlje) 9 glasov 10. Zvone Tahirovič ( Društvo vojnih invalidov Zasavje) 4 glasovi 11. Marija Govejšek ( ZB za vrednote NOB Trbovlje) 2 glasova 12. Ana Holc (Medgeneracijsko društvo upanje ) 2 glasova -g13. Ladislava Medvešek ( Društvo osteoporoze Trbovlje) 1 glas GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 13/2010 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi Društveno za avc Čeče nao TuBovuami cosme 2. RecusKO reKmovanje v omenTacui 2010 Na osnovi in v skladu s programom dela za leto 2010 mladinske komisije regijskega sveta gasilskih zvez Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi ter v sodelovanju z Gasilsko zvezo Trbovlje je bilo IB.06.2010 na gasilsko-športnem poligonu in okolici organizirano 2. Regijsko tekmovanje gasilske mladine zasavske regije v orientaciji. Qodelovalo je 54 tekmovalnih ekip v ■^kategorijah mlajši pionirji, pionirke, starejši pionirji, pionirke in mladinci Gasilskih zvez Hrastnika, Zagorja ob Savi in Trbovelj v tekmovalnih disciplinah zbijanje tarče, prva pomoč, vezanje vozlov, prenos vode, hitro zvijanje cevi, štafetno spajanje cevi na trojak in teoriji - vprašanja požari v naravi in testi prve pomoči. Prisotne je pozdravil podpoveljnik GZS in poveljnik GZ Zagorje ob Savi Janez Groboljšek, ki je ob razglasitvi rezultatov podelil pokale in priznanja, vsak udeleženec pa je prejel tudi medaljo. Pravico nastopa na državnem gasilskem tekmovanju, ki bo 11. septembra 2010 v Loški dolini (v okolici gradu Snežnik) imajo ekipe, ki so dosegle prvo in drugo mesto v vsaki kategoriji na regijskem tekmovanju. REZULTATI: MLAJŠE PIONIRKE 1. mesto - PGD Kolovrat 2. mesto - PGD Marno 3. mesto - PGD Kotredež 1 MLAJŠI PIONIRJI 1. mesto - PGD Dobovec 2. mesto - PGD Ravenska vas 3 3. mesto - PGD Loke 2 STAREJŠE PIONIRKE 1. mesto - PGD Čemšenik 2 2. mesto - PGD Čeče 3 3. mesto - PGD Čemšenik 1 STAREJŠI PIONIRJJ 1. mesto - PGD Čolnišče 2 2. mesto - PGD Ravenska vas 2 3. mesto - PGD Trbovlje mesto MLADINCI 1. mesto - PGD Kotredež 2. mesto - PGD Čeče 8 3. mesto - PGD Hrastnik mesto 1 Besedilo in slika: Srečko Kerin -poveljnik zasavske resi je PGD TuRie vasi 3.juuja na 20.Kmečiie ione \/soboto, 3. julija 2010, bodo gasilci v Turju priredili V že dvajsete Kmečke igre, ki se bodo začele za tekmovalne ekipe že ob 14.00 uri, za obiskovalce pa pol ure kasneje. Tekmovalni del bodo prilagodili številu prijavljenih ekip, ki se bodo pomerile v sestavljanju kmečkega voza in košnji trave. Po zaključku iger in podelitvi pokalov bo družabno srečanje z ansamblom Slovenski zvoki. Ljudje radi prihajajo v Turje na njihove kmečke igre zaradi prijetnega vzdušja, bogatega srečelova in tudi zaradi domačih jedi. Če se bo katera skupina odločila za letošnje kmečke igre v Turju še zadnji hip (pet članov), naj se prijavi na telefonsko številko: 031 505 246 ali internetni naslov: melita.jovan@gmail.com še do ponedeljka, 26. junija. Fanči Moljk Društveno ZaKuučeii PRveca ŠTUDUSKeca Lera UniveRze za TRene živuenjsico OBDOBJ6 1 A inilo je prvo študijsko leto Univer-/Vlze za tretje življenjsko obdobje, ki deluje kot enota Knjižnice Litija. »Učili smo se angleško, nemško, kako ravnati z računalnikom, glino, zdravo smo kuhali, spoznavali kulturno dediščino lokalno pa tudi širše, prisluhnili predavanjem ozdravi prehrani, varčevanju z energijo, vrtnicah v umetnosti, zdravilnih zeliščih, rodoslovju, bio dinamičnem vrtnarjenju... Zaključek prvega študijskega leta smo pripravili v KC na Stavbah. V kulturnem programu je sodelovala GŠ Litija-Šmartno in Ženska vokalna skupina Lipa. Jeseni pričenjamo novo študijsko leto, vabljeni, da se nam pridružite,« so zapisali zadovoljni člani litijske U3. Ženska vokalna skupina Lipa Univerza vas vabi na izlet na zeliščar-sko kmetijo Plavica in predavanje Jožeta Majesa. Izlet pripravljajo skupaj z DU Šmartno in Agencijo Jarina in bo v soboto, 3. julija. Odhod je ob 7. uri izpred Knjižnice Litija. Prijave zbira Agencija Jarina: 8972 104 in 051 312 739. Vabljeni ljubitelji cvetja, zelišč in prijetnih druženj! U3 Litija Kaico PReživeri čim Dau časa ooma? \ /Domu upokojencev Franca Salamona v Trbovljah so V 9. junija 2010 organizirali okroglo mizo, na kateri so sodelovali stanovalci in zaposleni v domu, predstavniki občine, CSD, društev in organizacij. Navzoči so bili soglasni, da je v Trbovljah dobro organizirana pomoč na domu, kjer sodelujejo prostovoljci in tisti, ki izvajajo plačljive storitve. Vsakdo po svojih možnostih in močeh pomaga, da je starejšim mogoče živeti čim dlje v domačem okolju. Društva se morajo povezovati in dogovarjati o skupnem delovanju. Pri ZB deluje Prijazni telefon, članom pošiljajo čestitke ob osebnih praznikih, aktivisti obiskujejo tiste, ki se jim ne morejo pridružiti v društvenih prostorih. V Karitas se največ zatečejo tisti, ko so na robu preživetja. Aktivni so v Društvu invalidov, kjer se člani družijo pri različnih dejavnostih. Na Centru za socialno delo ugotavljajo, da je vse več starejših, potrebnih socialne pomoči, ki jo nudijo v okviru veljavnih predpisov. Veliko lahko storijo nevladne organizacije. Patronažna služba se ukvarja predvsem z zdravstveno nego. Ljudje pa pogrešajo njihovo socialno delo. Le-to zdaj izvajajo s programom pomo- či na domu s petimi socialnimi oskrbovalkami, ki kuhajo, nabavljajo v trgovini, pospravljajo, čistijo, nudijo pomoč pri higieni. Socialna delavka in koordinatorka pomoči na domu, v DUFS je to Mateja Eržen, tudi sama večkrat obišče uporabnike storitev, saj tako lažje svetuje kako rešiti težave. Iz doma si je mogoče naročiti kosilo, po poškodbah ali kapi pa se je mogoče dogovoriti za fizioterapijo v DUFS ali doma. V domskem bazenu nudijo hidroterapijo, dvakrat tedensko organizirajo uro telovadbe. Zelo pomembno je dnevno varstvo, ki se izvaja v Domu in nudi prehrano, družabništvo in druge dejavnosti. To pomeni tudi mehkejši prehod posameznikov od doma v Dom. Navzoči so bili enotnega mnenja, da bi morali poznati cene posameznih storitev, saj bi se tako zainteresirani uporabniki laže odločili, katere bodo koristili. Uporabnice različnih storitev so opozorile na težko finančno stran, ko pride bolezen - doplačila za zdravila, pomoč in ne nazadnje, pokojnina včasih ne pokrije stroškov bivanja v Domu. Danica Hren je opozorila, da so vse bolj potrebna varovana in oskrbovana stanovanja. Načrtovali so jih na Njivi, vendar bodo verjetno najprej urejena v objektu, ki bo zgrajeno na prostoru bivšega sodišča. Načrtujejo jih tudi v bližini DUFS na Tereziji. V teku je sprememba namembnosti uporabe zemljišča, kjer so danes garaže. Navzoči so predlagali, da bi ustanovili dnevni center. Predstavnik občine Trbovlje, Branko Krevl, je povedal, da bodo našli ustrezne prostore, a najprej je potrebno ugotoviti kolikšne so potrebe. Ker domači nimajo znanj o pravilni negi bolnikov, ki so doma, je bil dan predlog, da bi organizirali učenje tehnik domače nege.. Besedilo in slika: Irena Vozelj Društveno Z3 ckV PereR KauzeR mi. šesri v PRaci Peter Kauzer ml. je na prvem tekmovanju svetovnega pokala v Pragi, ki se je odvijalo pretekli vikend, dosegel šesto mesto. k I jegov čas je bil odličen, kar priča, da je Peter v formi, na šesto mesto sta ga potisnili dve napaki. Vendar ni razoča-INran, saj je pred njim še kar nekaj pomembnih tekem, ki jih jemlje bolj ali manj kot trening za septembrsko svetovno prvenstvo. Ta vikend, v soboto, 19.junija 2010, pa je vodstvo Evropske kanuistične zveze (ECA) tudi odločilo, da bodo evropsko prvenstvo, ki je odpadlo zaradi močno naraste Donave, nadomestili med 13. in 15. avgustom v Bratislavi. Pred kratkim sta generalni direktor Lafarge Cementa Trbovlje Iztok Virant in odličen hrastniški športnik Peter Kauzer ml. v prostorih Brodarskega društva Hrastnik obnovila in podpisala sponzorsko pogodbo. Besedilo: Fanči Moljk, MaH, slika: MaH SesTošoLci z Dota na sanjansKi KmeTui Rožej Šestošolci iz Podružnične šole Dol so letos pouk naravoslovja zaključili na sadjarski kmetiji Rožej. r^o nje pridemo, če zavijemo v hrib desno, L^dva kilometra pred Rimskimi Toplicami pri oznaki Čreta. Kmetica Ivanka Rožej je šestošolce najprej pogostila z jabolčno pito in bezgovim sokom, potem pa jih seznanila z njihovim delom na kmetiji. Razložila je razliko med senožetnim in plantažnim sadovnjakom, govorila o starih sortah jablan, ki jih imajo kar trideset vrst, predstavila je tudi nove sorte in pripovedovala o koristnih in škodljivih živalih v sadovnjaku. Učenci so si z zanimanjem ogledovali tudi del plantažnega sadovnjaka, ki je zaščiten z mrežo proti toči. Poudarila je, da pozabljamo na pitje jabolčnega soka, ki ugodno vpliva na naše zdravje. So pa tudi izvedeli, da se dolska šola skozi vse leto oskrbuje z jabolki kmetije Rožej. Fanči Moljk, fotografija: R. Verdel r K mšo,m 1 mš HlRaSiTrn i KUl ,1 -m Emil Pepelnjak, Celjan, med glavnimi organizatorji srečanja A niča Mastnak iz Turja nam je po-A\vedala: „Osemdesetletniki, ki smo začeli obiskovati prvi razred na Dolu pri Hrastniku daljnega leta 1937, se srečujemo vsako leto v bližini svojega kraja. Bilo nas je štiriinštirideset in v prvi razred nas je sprejela Pavla Mahkota...“ Povejmo, da je učila legendarna učiteljica prvega razreda na dolski šoli vse do upokojitve leta 1962. Pavla Mahkota je bila mama Anteja Mahkota, novinarja, pisatelja, alpinista, moža pokojne Marjane Deržaj. Spominjajo se je kot prijazne učiteljice, ki je bila aktivna tudi na športnem področju, predvsem v planinarjenju in v gimnastiki. „Pavla Mahkota je bila na našem prvem srečanju leta 1978 in potem še na enem,“ je dodala Anica. Na zadnjem, petnajstem srečanju, letos 4. junija 2010, jih je prišlo v Sedraž pri Laškem še štirinajst. „Največ sošolcev živi še vedno v bližini Dola, Janja Napret živi v Avstriji, jaz pa v Celju,“ je povedal Emil Pepelnjak, eden izmed organizatorjev teh srečanj. Povedali so tudi, da je bil eden izmed njihovih učiteljev Emil Hameršak, ki so ga med vojno kmalu zaprli in ustrelili. Njihov sošolec pa je bil Boris Pust, kurir, po katerem se je imenoval pionirski odred dolske šole. Njega so Nemci ustrelili na Kalu pri Luži, kjer ima spomenik. Sošolci v Sedražu pri Laškem En posnetek za album Praznovanje praznika krajevne skupnosti Mlinše - Kolovrat MlLinaRaK^ai ReDJŠžinai Mluinši m Krajevna skupnost Mlinše - Kolovrat je v soboto, 22. maja, v prostorih dvorane kulturnega doma Mlinše obeležila krajevni praznik, ki ga sicer praznuje 24. maja. Cerkveni pevski zbor Kolovrat Qdeča nit proslave je bila mlinarska preteklost krajev, ki Ivspadajo v to krajevno skupnost. Zaigrali so igro V dolini mlinov, del proslave je bila predstavitev knjige Iz doline naših nekdanjih mlinov, pred podružnično šolo Mlinše so odprli spominsko obeležje Spomin na čas mlinarjenja, v prostorih šole je bila na ogled razstava Od zrna do kruha. Uradnemu delu proslave je sledilo druženje krajanov na igrišču športnega društva Mlinše. Prireditve se je udeležilo okoli 400 prebivalcev Mlinš in Kolovrata z okolico. Prva jih je pozdravila predsednica krajevne skupnosti Marija Ribič, ki je v govoru z besedami: »Držimo skupaj!« poudarila pomen sodelovanja vseh krajanov. Prireditve se je udeležil tudi župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan, z besedami: »Ta krajevna skupnost je vzoren primer v celotnem slovenskem prostoru in s tem se pohvalim ne samo kot župan, temveč tudi kot občan občine Zagorje ob Savi,« je nagovoril prisotne. Tudi on je poudaril pomen sodelovanja: »Pogovarjajmo se -spoštujmo preteklost in s tem ustvarjajmo sedanjost in tudi prihodnost - dokaz enotnosti je tudi knjiga, ki jo boste danes predstavili.« Govoroma je sledila igra kulturnega društva Mlinše z naslovom V dolini mlinov, ki sta jo zapisali Marinka Brodar in Marija Ribič; Ribičeva je igro tudi režirala. Avtentičnost sta avtorici igri dodali z uporabo imen in priimkov nekdanjih lastnikov mlinov iz tega področja. Predstavo so Obeležje mlinarski dediščini s pesmimi z mlinarsko tematiko dopolnili pevci cerkvenega mešanega pevskega zbora Kolovrat in otroški pevski zborček podružnične šole. Prireditev se je nadaljevala s predstavitvijo knjige Iz doline nekdanjih mlinov, ki je nastala v okviru projekta Mlini v naši okolici. Pogovor z avtoricami in urednicami knjige Mojco Grden, Marinko Brodar in Marijo Ribič je vodil Tomaž Petek, moderator Radia Kum. V spomin na čas, ko je mlinarska obrt še živela, je pred stavbo šole na Mlinšah nastalo spominsko obeležje. Načrt, ki ga je izdelal arhitekt dr. Vladimir Brezar, sestavlja kozolec, pod katerim se nahaja zemljevid z lokacijami nekdanjih mlinov in štiri mlinska kolesa teh nekdanjih mlinov. Spomenik so otvorili župan Matjaž Švagan, Slavka Verbajs, ena izmed nekdanjih mlinaric v krajevni skupnosti, in predsednica krajevne skupnosti Marija Ribič. Ob tej priložnosti je spregovorila tudi članica kulturnega društva Mlinše Alenka Pokorn, zaplesali so učenci podružnične šole, zapela skupina iz Kisovca. Na uradnem delu proslave si je bilo v prostorih podružnične šole mogoče ogledati še razstavo Od zrna do kruha. Obiskovalci so videli naprave, ki so jih v preteklosti potrebovali za delo v mlinih, vprego za vlečne živali, delovno orodje kot so košare in slike s tematiko mlinarskega življenja. Avtorji so bili učenci podružničnih šol iz celotne Slovenije in otroci domače PŠ Mlinše. Razstavljene so bile različne vrste moke in končne jedi, ki jih je iz moke mogoče speči - pogače, potice, pletenice in kruh. Na razstavi s širšim naslovom Dediščina kraja je tudi drugo orodje -pripomočki za pletenje butar, sejalnikov, grablje, mehovi in slike kmečko-kulturne dediščine krajevne skupnosti Mlinše - Kolovrat. Besedilo: Andreja Gradišar, slike: Marija R M soboto, 19. junija 2010, je bila na Kumu ob 19. obletnici vojne za Slovenijo in Dnevu državnosti osrednja slovesnost, ki tradicionalno vsako leto poteka v organizaciji pokrajinskega odbora Z\A/S Zasavje. k ja slovesnosti je namesto slavnostnega govornika, predse-INdnika RS in vrhovnega poveljnika SV, dr. Danila Türka, ki odšel navijat za slovenske nogometnaše, tokrat spregovoril nekdanji predsednik RS, Milan Kučan. Z obiskom so prireditev na Kumu počastili tudi svetovalec predsednika RS za obrambne in vojaške zadeve generalmajor Ladislav Lipič, predsednik ZVVS Janez Pajer, predsednik ZSČ podpolkovnik Miha Butara, predstavniki vseh sorodnik domoljubnih veteranskih organizacij s področja Zasavja in župani občin Zagorje, Hrastnika in Trbovelj. Milan Kučan je izrazil zahvalo vsem, ki so se leta 1991 z orožjem v roki postavili po robi agresorju, še posebej pa tistim, ki so se v času napada nahajali na Kumu, da branijo zasavskega očaka. Kritično je spregovoril o politični situaciji v državi. Na prireditvi so bila podeljena priznanja za pomoč in požrtvovalnost pri delu OZVVS Zasavje. Predsednik ZVVS Janez Pajer je zlato plaketo podelil Občini Hrastnik in Občini Zagorje. Zlato plake- to za požrtvovalno delo je prejel tudi član predsedstva OZVVS Zasavje, Emil Bovhan. Predsednik OZVVS Zasavje Marjan Dolinšek, pa je podelil zaslužnim posameznikom za požrtvovalno delo srebrna in bronasta priznanja. Povezovalka programa, Romana Beravs, je s pripovedjo o osebni izkušnji ob napadu na Kum segla v srca vseh prisotnih. K svečanosti prireditve na Kumu so prispevali številni praporščaki veteranov borcev za vrednote ZB NOV, veteranov Sever, veteranov ZVVS in Zveze slovenskih častnikov. Z'asav/Siui ve/TeRani naCRTrUJ^O; PQDMIG v ^e pred časom je prišlo do pobude, da bo OZVVS Zasavje Z_obeležil spomin na dogodke na Kumu leta 1991 s pohodom veteranov s Kuma na Triglav. Ekipa pohodnikov je že znana. Udeleženci pohoda se bodo na Kumu zbrali v nedeljo, 04. julija 2010, na Triglav pa naj bi prispeli 09. julija 2010. Če bodo izkušnje pozitivne, bo pohod uvrščen med tradicionalne prireditve OZVVS Zasavje. Tekst in slike: M.4.Š. Zagorski naj učenci 2009/2010 Dobro razpoložena župan in naj učenka \/triintridesetih letih je vpisanih v knjigo 1294 najboljših V učencev OŠ Ivana Kavčiča Izlake, OŠ Toneta Okrogarja Zagorje, OŠ Ivana Skvarče Zagorje in Srednje šole Zagorje. Župan Matjaž Švagan je učencem, razrednikom in ravnate- ljem čestital in jih razveselil s priložnostnim darilom, zapel pa jim je Primož Bračič, kandidat iz oddaje Slovenija ima talent. Besedilo in slike:MaH ŠOLSKO, L6TO se enimi^iiiJje KQjÖjCU 2009/2010 V/ gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje so imeli valeto učenci Osnovne šole Trbovlje. Qlovo od šole, plesanje četvorke, brezskrbna zabava ...vse Ojim bo ostalo v spominu. Na Igu sta med drugimi uspešno zaključila izobraževanje 17. generacije za poklicnega gasilca Trboveljčana Nejc Malus in Sandi Lepoša. Besedilo: Irena Vozelj, slike: Irena Vozelj, arhiv J. Malus Osnovnošolska valeta Akcija Aitgiia, STiUDiai La&iz» %a.6jQ,it«ja> ob Savi m ZasavGa Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8, 1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 Edita prej Edita iz Trbovelj ni izgubljala časa. Poklicala je Brigito in zlahka sta se dogovorili. Preobrazba je očitna in Edita je zadovoljna odšla domov, da se pohvali pred sinom. Če si preobrazbe resno želite pošljite kupon na naslov: Zasavc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. Pa veliko sreče! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! Zadovoljna po preobrazbi STILSKA PREOBRAZBA Ime:_____________________ Priimek:_________________ Ulica:___________________ Kraj:____________________ Telefon:____________ f NGraFiKa (jftJgracer iRBOveLJČan ViaDimiR Vnuk je RanovaL kri la 9>0-KRaT V prostorih Območnega združenja Rdečega križa Trbovlje je bil 15. junija 2010 sprejem krvodajalca Vladimirja Vnuka iz Trbovelj. Vladimir Vnuk, 90-kratni krvodajalec (levo) \ /svojem življenju je Vladimir Vnuk daroval kri že 90-V krat. Ob tej priložnosti sta mu posebne čestitke izrekla podžupan občine Trbovlje Mitja Rozina in sekretarka območnega združenja RK Trbovlje Helena Kastelic. Trboveljčani so po podatkih Rdečega križa zelo pridni v darovanju krvi, v letu 2009 je bilo aktivnih 472, od tega 60 prvič, do konca letošnjega meseca maja pa že 201 krvodajalec. Razveseljivo je, da je krvodajalcev vsako leto več, predvsem mladih, v posebnih akcijah odvzema krvi pa so že sodelovali policisti, gasilci, motoristi ter mladi iz Mladinskega centra Trbovlje. Vsi, ki želijo darovati kri, lahko to storijo na Centru za transfuzijsko dejavnost Splošne bolnišnice Trbovlje vsak četrtek od 6. do 9. ure. Vir: občina Trbovlje lasale QBisKaik SwaeiiiBii« Kozmični guru K I jegova svetost Vishwaguru Mahamandaleshwar Paramhans IN Sri Swami Maheshwarananda zadnja leta v organizaciji Zveze joga društev Slovenije pogosto prihaja v našo državo. Swamidii, kot ga spoštljivo kličejo učenci, svetovno znani ambasador miru in avtor Sistema Joga v vsakdanjem življenju, se zavzema tudi za spoštovanje vseh živih bitij ter skrbi za okolje. Mir, harmonijo in nenasilje širi na svojih predavanjih po vseh triindvajsetih državah, kjer poteka organizirana vadba joge. V Zasavje ga je povabilo Društvo Joga v vsakdanjem življenju Popetre, ki organizira vadbo zadnjih deset let tudi v Zagorju, Hrastniku in v Trbovljah. „Ob pripravi obiska so nam pomagali tudi iz drugih krajev - iz Ljubljane, Grosuplja, Vrhnike in še od kod,“ nam je povedala Polona Siter Drnovšek, ena izmed organizatorjev. Zgodila sta se dva dogodka. Tako je Swamidži v četrtek, 17. junija Z010, najprej z županom Matjažem Švaganom posadil drevo v mestnem parku, kjer se je zbralo kljub nevihti nekaj sto ljudi iz Zasavja in od drugod. Duhovni učitelj je bil navdušen nad našimi kraji: “Imate bujno rastlinje, gozdove, dovolj vode in mir...“ Ob saditvi drevesa pa je zbranim dejal: »Drevo, ki ga danes sadiva, predstavlja mir. Ob tem se spomnimo misli Mahatme Gandhija - Ni poti k miru, mir je pot.“ Matjaž Švagan je bil navdušen nad visokim gostom: “Verjamem, da bo drevo miru prineslo dodaten optimizem, mir in povezanost, ki jih potrebujemo še več tudi v Zasavju.“ Swmidži je med učenci znan tudi kot hudomušen in duhovit, kar je pokazal tudi v Zagorju: “Zaprite dežnike, da bodo kaj videli tudi z balkonov...“ Seveda je doživel aplavz, prisotni pa so res zaprli dežnike - z nasmehom in z dobro voljo. Prisotni so se drevesa po molitvi duhovnega učitelja v sanskrtu in blagoslovu - tudi dotaknili. Obisk Zasavja je Nj. Sv. Swamidži zaključil v Trbovljah s predavanjem Joga v vsakdanjem življenju - pot zdravega življenja. Še prej pa se je srečal z Alešem Guličem, direktorjem Urada RS za verske skupnosti. Strinjala sta se, da je v Sloveniji razvita duhovna zavest ter odprtost glede kulture in religije. „To lahko podpremo z dejstvom, da je v Sloveniji registriranih dvainštirideset verskih skupnosti, poleg teh pa še več kot sto neregistriranih,“ je dejal Gulič. Swamidži pa je poudaril pomen duhovnosti: »Duhovnosti ni primerno enačiti z religijo. Duhovnost pomeni čistost ter delovanje po principu miru - da nikogar ne ranimo.« Predavanje bi lahko strnili v misel Zdravje ni vse, a brez zdravja je vse nič. Ob tem je govoril o štirih vrstah zdravja: telesnem, duševnem, socialnem in duhovnem. In kako je treba v vseh obdobjih življenja živeti zdravo in uravnoteženo. Ob tem pa vedno poudarja pomen vegetarijanskega prehranjevanja. Na koncu je skupina jogistov predstavila še nekaj najpomembnejših asan, ki jih je sproti komentiral. Javno predavanje je bilo dobrodelnega značaja, saj so del izkupička od prodanih vstopnic namenili v nakupu opreme za otroški oddelek Splošne bolnišnice Trbovlje. Kako se je srečanje s karizmatičnim gurujem dotaknilo ljudi, je lepo opisala neka obiskovalke:„Še nekaj dni sem občutila ganjenost, prevevala me je nepopisna sreča, do sebe in okolice pa sem čutila posebno tolerantnost...“ K takemu stanju se lahko približamo tudi z redno vadbo joge. Besedilo in fotografije: Fanči Moljk II Ččš- •A .jdM m Galerijska © Čas je cvetja in slike Garyja Bukovnika (rojen v Clevelandu, živi v San Franciscu, stara starša sta bila Slovenca) so samo nadaljevanje tistega kar se dogaja okrog nas. v * iroka paleta barv v šopkih vseh vrst, izjemnih velikosti, kakor je pač v navadi v Ameriki. S kančkom nostalgije, ne le zaradi slovenskih nageljnov, temveč zaradi pridiha nečesa kar nam je znano, domače, blizu... Cvetje je živo, poigrava se v razkošnih akvarelnih barvah, vstopa v prostor in ga osvaja. Verjetno bi se tudi kakšna čebela ali metulj za trenutek zaustavi- la zaradi avtentičnosti barv. Govorica cvetja ni nikomur tuja, ravno nasprotno. Motivi cvetja so avtorjeva značilnost, ukvarja pa se tudi z monotipijo in skulpturami. Slike našega rojaka si lahko ogledate v Galeriji Medija do 20. julija 2010. Besedilo in slike: Star (Biolhš^e čistiCm naprave m % za u: tce Mte pmtni It prihraniti da 59 i pitne wie. Uporabite breaplatno ieženSa, - SioCoškg čistiCne naprave otf2 -1000 (PE (preiivaCcev) - rezervoarji -fiCtri za deževnico - greznice (z6iraCne, dvo - p tavajoči sesaCni kompleti prekatne in troprekatne) - - črpadišča predpriprav jene za q - dodatna oprema predelavo v kiotoško čistifn^^^. CqCa A(R^tww. cistiCnenaprave-cCezevnica. si OBČINA TRBOVLJE ČESTITKA Spoštovane Trboveljčanke, Trboveljčani, občani sosednjih občin! Iskrene čestitke ob Dnevu državnosti! Naj nam vsem ta dan pomeni spomin na uresničitev dolgoletnih sanj slovenstva! Spoštujmo plebiscitarno odločitev za samostojno državo in s ponosom se ozrimo na začetek suverenosti naše države, Republike Slovenije! Vse najlepše in lepe praznične dni! Bogdan BAROVIČ ŽUPAN I V Zasavju imamo odlične glasbenike. Cvet najboljših učencev zasavskih glasbenih šol se je predstavil 16. junija 2010 v dvorani Glasbene šole Trbovlje in vsi nastopajoči so bili v tem šolskem letu uspešni na različnih tekmovanjih glasbenikov. k lajprej so se predstavili učenci GŠ I liz Radeč in podružnice Laško - Jure Knez s saksofonom, Val Jelenski z violino in Andraž Malgaj s harmoniko. Na klavirju sta štiriročno zaigrala Gašper Vidic in Urban Slapničar, predstavil se je trio klarinetov Gal Mavretič, Gaja Nenadovič in Anže Dragar, vsi iz GŠ Litija - Šmartno. Lepo je bilo poslušati Urško Velikonja s flavto in citrarko Katjo Cajzek iz GŠ Hrastnik. Učenci zagorske glasbene šole se revije zaradi drugih obveznosti niso udeležili, zato pa se je predstavilo kar šest trboveljskih. Na klavirju sta igrali Rebeka Košmrlj in Tjaša Judež, na flavto Neva Bombek in Tjaša Forte, na kitaro Katja Hercog ter za zaključek Gašper Cestnik na harmoniki. Tisti, ki redno obiskujejo to vsakoletno prireditev, so ocenili, da je bila najboljša doslej. Na izvedbo vpliva dejstvo, da učenci čutijo glasbo, ki jo izvajajo, zato njihovo izvajanje ni le igranje tega, kar jim narekujejo učitelji, ampak tistega, kar jim narekuje srce. Besedilo in slika: Irena Vozelj M vročem junijskem predvečeru je bil, po sedmih letih, v loški cerkvi v Trbovljah koncert bivših in sedanjih učencev glasbene šole Trbovlje. profesorica Ana Kralj je povabila v l goste štiri učence GŠ Trbovlje, kitariste Katjo Hercog, Jerneja Kreže, Martina Jriniič in Emirja Ibrakoviča. Zadnji trije so pred leti obiskovali Glasbeno šolo Trbovlje in nadgrajevali svojo glasbeno izobrazbo na različnih srednjih glasbenih šolah, akadamijah in konservatorijih. Najmlajša, Katja Hercog, pa je učenka drugega razreda kitare na GŠ Trbovlje. V tihem miru loške cerkvice so zvoki, ki so jih izvabljali iz klasičnih kitar božali duše obiskovalcev. Organizator prof. Ana Kralj želi, da taki koncerti ne bi bili izjema v tem okolju. Besedilo in slike: MaH Kulturna Človgk icaiiOR DRUGI Konišica prgd OGLeoaLom Na začetku junija so v Knjižnici Šmartno predstavili knjigo Človek kakor drugi. A junija je minilo 120 let od rojstva pesnika in duhovnika I • Ivana Sadarja, ki se je rodil v Cerovcu. Bil je tesen prijatelj Janeza Jalna, ki je njegovo smrt opisal v Cvetkovi Cilki. Marjeta Žebovec, profesorica in avtorica serije knjig Slovenski književniki, je uredila Sadarjevo zapuščino in jo izdala kot pesniško zbirko. V knjigi so tudi Sadarjeve ilustracije, spremno besedo je prispeval župnik Marjan Lampret, ki je bral njegove pesmi. Ponovitev kulturnega dogodka je bila v nedeljo, 20. junija 2010 po maši v farni cerkvi na Javorju, kjer je bil Ivan Sadar krščen in kjer je pel novo mašo. M Knjižnici Litija so na literarnem večeru z Milanom Amonom 8. junija 2010 predstavili njegovo tretjo knjigo o Konjšici. Qlednjo je dopolnil s poglavjema o pesniku in duhovniku ^Antonu Medvedu ter maestru Carlosu Kleiberju. Obiskovalci so si ogledali še DVD o knjigi, ki ga je glasovno opremil in zmontiral Marko Povše. V kulturnem programu je nastopil kitarist David Mahkovic in ŽPZ Litus. Avtorja knjige in DVD-ja Ženski pevski zbor Litus, zborovodkinja Sandra Rihter Ob 80- letnici Carlosa Kleiberja bo 4. julija 2010, ob 18. uri na Konjšici spominski koncert s člani Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Izvedli bodo dela: S. Osterc: Religioso, A. von Webern: Langsamer Satz, G. Puccini: Krizanteme, B. Ipavec: Andante con va-riazioni. A.M. Kulturna za avc PiHai.ni omiesTeR SVEA s svojo PROFesionamosTJo navoušiL PReeivaLce poBRarene oecine KemnaTH v Nemčui Pihalni orkester SV/EA je bil s spremstvom delegacije Občine Zagorje ob Savi, ki je pobratena z Občino Kemnath, v času od 14.6. do 16.6. 2010, na povabilo tamkajšnjega župana Wernerja Nickla, njihov gost. rkester SVEA se je prebivalcem predstavil z nekaj kratkimi nastopi in z dobrodelnim koncertom, katerega prostovoljni prispevki so bili namenjeni za zdravljenje bolnega dekleta Anje iz sosednjega kraja. Župan Werner in zbrano občinstvo so bil nemalo presenečeni in navdušeni nad nastopom Pihalnega orkestra SVEA, zato jih je župan ponovno povabil v goste v Kemnath 4. julija 2011. Podpredsednica orkestra: Marjana Mlinarič-Pikelj Spegu r v Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih kaj več. J Špegu za Miša BneČKa Qkoraj ni Slovenca, ki ne bi slišal za ^našega nogometnega reprezentanta, ki je nogometaš pri FC Köln. Njegova življenjska pot in želja po fusbalu izvirata v Trbovljah. Z rednimi treningi, odrekanji in odgovornim načinom življenja je dosegel cilj in uspeh, a ostal je tak kot smo ga vedno poznali - skromen in vljuden. Na odločitev, po kateri poti, je nedvomno vplival njegov oče, ki je bil tudi zapisan nogometu pri trboveljskem Rudarju. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Veliko stvari iz otroštva mi je ostalo v spominu. Ta čas bi ločil na čas v osnovni šoli in na čas, ko sem živel v internatu v Ljubljani, in sem hodil domov le ob vikendih. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Tu bi izpostavil razrednika v gimnaziji, prof. Drmoto, ki z nami ni imel lahkega dela, toda vseeno je vedno stal za nami in prof. Debeljaka, ki nas je učil nemščino, vendar mu je bilo pomembno, da nam poleg nemščine posreduje še življenjske nasvete, zato nam je pred skoraj vsako uro povedal en pregovor. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Po končani osnovni šoli sem maturiral na Gimnaziji Ljubljana Šiška, nato sem se vpisal na FDV, vendar sem tam prebil celih deset minut, saj takrat, zaradi treningov, nisem imel ne časa ne prave volje za nadaljnji študij. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Dostikrat imaš v športu občutek, da ni vse pošteno, zato je kar nekaj ljudi, ki so me razočarali, ampak to je pač nogomet, ki ni vedno najbolj pošten. V profesionalnem športu, kjer je v igri veliko denarja, to pač moraš sprejeti. Verjamem pa, da si vsak sam kroji svojo usodo in nisem oseba, ki bi ob neuspehu ali razočaranju krivila druge, ampak napake iščem najprej pri sebi. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Ne. Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Nepozabno je bilo spoznati moje dekle Tamaro, ki mi je podarila naj lepše darilo, sina Marka. S športnega vidika je uvrstitev na svetovno prvenstvo naj lepši dogodek v moji športni karieri. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Zajtrk, trening, kosilo, popoldne različno preživljam prosti čas. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Ko si želim sprostitve, se odpravim na pijačo s prijatelji. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Enkrat do dvakrat na leto se odpravimo na dopust v tujino. Veliko tudi potujem na tekme v druge države. Kje se srečujete s kulturo? Spontano obiščem kakšno kulturno prireditev. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Nekako moje opravilo je nošenje smeti, včasih pa zložim posodo iz pomivalnega stroja, odnesem prati perilo. Večino tega prepuščam svoji boljši polovici. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Mogoče, za kakšen mesec dni. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Sigurno mi je pustilo pečat, ki ga nikoli ne zatajim. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Moj ožji krog prijateljev se ni veliko spremenil, kar me zelo veseli. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Ni važno, kaj se v življenju zgodi, važno je, kako se na te dogodke odzvati, to loči zmagovalce od poražencev. Špegu nastavila: Irena Vozelj Slike: arhiv Mišo B. za ave Šport PiesaLci PS Unšica Zasavje zoper veČKRarm DRžavni PRvaici V Krškem je bilo 29. in 30.5.2010 v organizaciji Plesnega kluba Lukec in Plesno zvezo Slovenije državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih v tekmovalnih skupinah show dance in disco dance. ■yekmovanja so se udeležili tudi plesalci plesne šole Urška I Zasavje in dosegli odlične uvrstitve ter nekaj naslovov državnih prvakov. Disco Dance solo pionirke: Eva Vidmar 3. mesto, Nika Leskovar 8. mesto, Maša Vračevič 9. mesto, Ema Kurent 11. mesto, Tina Baloh 16. mesto Disco Dance pari pionirji: Eva Vidmar in Luka Mravlje 1. mesto, Ema Kurent in Tina Baloh 5. mesto DD male skupine pionirji: Explosion 1. mesto DD formacije pionirji: 1001 noč 1. mesto DD solo pionirji: Luka Mravlje 1. mesto, Luka Kotnik 2. mesto, Maks Denis Hriberšek 3. mesto, Žan Kos 4. mesto DD solo članice: Eva Ševerkar 6. mesto, Explosion DD pari člani: Eva Ševerkar in Nina Jerman 4. mesto, Klara Lenart in Nika Šunta 5. mesto DD mala skupina člani: Select 4. mesto DD solo mladinke: Lara Turšič 4. mesto, Nina Jerman 5. mesto, Anja Šurina 6. mesto, Izza Bebar 8. mesto, Sara Kovač 13. mesto, Staša Majcen 16. mesto, Tania Hriberšek 16. mesto, Neža Gošte 18. mesto DD solo mladinci: Aljaž Strmljan 1. mesto DD pari mladinci: Eva Kotnik in Mia Volasko 4. mesto, Iza Bebar in Lara Turšič 6. mesto, Sara Kovač in Neža Gošte 8. mesto, Ana Mikolič in Tania Hriberšek 9. mesto, DD male skupine mladinci: Dive 3. mesto, Attack 8. mesto, Energy 11. mesto, Disco mix 11. mesto DD velike formacije mladinci: Love Soldiers 3. mesto Dive V \ «'v S—- •* <-.V* 1001 noč Besedilo in slike: J.M. Plavanje 41. luČKin poicaL Plavalni klub Lafarge Cement Trbovlje se v soboto ni izneveril tradiciji in je kljub težkem položaju v katerem seje znašel, že enainštiridesetič, toliko let je namreč minilo od nesreče odlične plavalke Lučke Vodišek, organiziral jubilejni plavalni miting 19. junija 2010. I deležih' so se ga vsi mladi plavalci iz U Slovenije in gostje plavalnega kluba Olimp iz Banja Luke. Posebno slovesnost ob tako visokem jubileju so popestrile tudi nekdanje plavalke trboveljskega kluba in župan Bogdan Barovič, ki je tekmovanje tudi uradno odprl. V konkurenci 211 plavalcev sta najboljša posameznika postala Nina Sovinek iz Olimpije, sicer stalna udeleženka največjih tekmovanj ter Gregor Šerbec iz Maribora. V seštevku treh rezultatov sta dosegla najvišje število točk na Fina lestvicah. Najboljši posamični izid je z 58,68 dosegla prav tako Nina Sovinek v memorialni disciplini na 100 prosto. Pri fantih je za najboljši dosežek poskrbel Gašper Žurman iz Marines - Celja na 200 prosto. Jan, Mario in Nejc - 200 m delfin Po najboljših odplavanih rezultatih v posamičnih disciplinah so se med deseterico uvrstili kar štirje domači plavalci: Primož Podbregar je dosegel 4. rezultat za zmago na 100 prosto, Alen Firšt 6. za zmago na 50 delfin, Peter Vozel 8. za drugo mesto na 50 prosto, ter Luka Zupan 10. za 100 prosto. Odlični so dosežki mladih trboveljskih plavalcev, ki so v mlajših kategorijah osvojili kar 36 kolajn, kar je Trboveljčane uvrstilo med najboljše na tem tekmovanju.. Najuspešnejša domača plavalca v osvojenih kolajnah sta Klara Volaj in Jan Burgar, ki sta prav po vsakem nastopu stopila na oder za zmagovalce. Klara je dosegla kar 5 prvih mest v svoji kategoriji v disciplinah 100 in 200 prosto, 100 in 200 hrbtno, ter 200 mešano, na 50 prosto pa je bila 2. Jan je dosegel štiri druga mesta na 200 prosto, 200 hrbtno, 200 delfin in 200 mešano. Zmage in uvrstitve na stopničke so dosegli še naslednji domači plavalci: - Primož Podbregar, ki je z zmago na 100 prosto kot smo že omenili, dosegel tudi 4. točkovno najuspešnejši rezultat tega mitinga. Slavil pa je tudi na 50 prosto, na 200 prosto pa je bil 3. - Alen Firšt je dosegel dve zmagi na 50 in 100 delfin - Rok Leskovec 1. mesto na 100 prsno, ter 2. mesto na 50 prsno - Peter Vozel prvi na 50 hrbtno in 2. na 50 prosto - Mario Budimir je osvojil prvo mesto na 200 delfin in 2. na 100 delfin - Karmen Zmrzlak, ki se je 2 x uvrstila na 2. mesto na 200 prsno in 200 prosto - Žiga Kovačič je osvojil dve 2. mesti na 100 delfin in 100 prsno - Luka Zupan 2 x drugo mesto na 50 in 100 delfin - Pavao Cvitič 2. mesto na 100 hrbtno in 3. mesto na 50 hrbtno - Nejc Kos 2x3. mesto na 200 mešano in 200 delfin - Lara Hodej druga na 200 hrbtno in tretja na 100 hrbtno - Karmen Zmrzlak 2. mesto na 200 prosto - Žiga Kovačič pa je bil drugi na 200 delfin Za največje presenečenje pa so poskrbeli najmlajši plavalci, ki dokazujejo, da v Trbovljah, kljub težkim časom, še obstajajo potenciali za razvoj vrhunskih plavalcev. Živa Brglez, ki se je klubu pridružila šele v tej sezoni, z velikimi in močnimi zavesljaji, pridobljenimi tudi na treningih kajaka, plava k najboljšim v Sloveniji v kategoriji mlajših deklic. Zvesto pa ji sledi njena kolegica, prav tako Hrastničanka Karin Stražar. Živa je Primož - 200 m prosto zmagala na 50 hrbtno, ter bila 2. na 200 prsno, Karin pa je zasedla 2. mesto na 50 delfin. Pri mlajših se je izkazal Tilen Šintler z zmago na 200 mešano, ter Marko Laharnar s tretjim mestom na 100 prsno. Le za las pa so ostali brez odličij plavalci Tjaša Božič, Neža Kurnik in Žan Jerman, a so dosegali os. rekorde, ki so osnova za optimizem v bodoče. Vsekakor pa ne gre pozabiti ostalih mladih trboveljskih plavalcev, ki so jim stotinke preprečile, da bi prvič v svoji karieri občutili medaljo okrog vratu. Ni daleč čas, ko bodo Karmen Kovač, Nina Kos, Žiga Šintler, Luka Zajc in Luka Laharnar, korenito posegali med vrstni red najboljših. Svoj napredek pa so pokazali tudi naj-mlajši iz nadaljevalne šole plavanja. Blaž Hodej, Andraž Kovačič in Nika Todorovič, ki se bodo ob resnejšem delu v prihodnje pridružili najboljšim. Ob resnično vrhunski organizaciji tega tekmovanja, za katerega izvedbo so zaslužni prav vsi plavalni delavci, sponzorji in starši domačih plavalcev, se bodo plavalci z veliko vnemo podali v mesec julij, ko bodo na programu vsa Državna prvenstva. Do takrat pa jim zaželimo dobre pogoje za treninge in pa veliko volje, ki jo po tako dolgi in naporni sezoni še kako potrebujejo. Besedilo in stike: PK LCT Meoaue IzLačanom na sverovnem po Kam V petek, 4. junija 2010, se je sedmerica izbranih izlaških borcev skupaj z ostalimi reprezentanti Slovenije pogumno podala na 15 Best Figter World Cup v organizaciji svetovnega združenja kickboksing zvez WAK0. Ekipa v Riminiju Ho dolgi vožnji v obmorsko mesto Rimini (Italija) so vsi F borci opravili obvezno preverjanje teže. Po tehtanju so tekmovalci v ekipnih borbah in füll contactu ostali v dvo- Maruša rani skupaj z nekaj navijači. V ekipi juniorjev je slovenske barve zastopal tudi izlaški borec Tilen Zajc. Ekipa je šele v polfinalu izgubila proti domači italijanski ekipi, a Tilen je priboril kar nekaj točk. Na koncu so zasedli 3. mesto. V soboto je tekmovalce čakalo še posamično tekmovanje v disciplini semi-contact. Prva sta na tatami ponosno in z veliko mero poguma skočila Aleksander Maselj in Maruša Izlakar. Aleks je prvo borbo z odličnimi udarci z nogo ugnal nasprotnika iz Italije. Na sosednjem tatamiju je Maruša, prav tako z dobrimi udarci z nogo, premagala domačinko. Naslednjo borbo je Alex spretno ugnal Čeha, Maruša pa Hrvatico. V polfinalih je Alex na žalost klonil proti veliko bolj izkušenemu Bolgaru. V polfinalih je izgubila tudi Maruša proti lanskoletni znanki Martini Lanzialo. Oba borca sta dosegla za tako veliko in pomembno tekmovanje izvrstno tretje mesto. Prav tako je tretje mesto dosegel Rok Vrtačnik, ki se je odlično spopadel z Italijanom in Bolgarom na koncu pa žal klonil proti še Nataru iz Italije z minimalno razliko 3:2. Tilen Zajc je letos prvič nastopal v kategoriji juniorjev. Tilen je v prvem kolu ugnal Hrvata, v drugem Nemca, tretjem pa Čeha. V finalih je izgubil proti borcu, ki ga je že poznal iz petkovih ekipnih borb, Sclolpitu iz Italije. Tako je zasedel odlično drugo mesto. Vita Hudi in Sara Smrekar sta prvo borbo na žalost izgubili, a sta si obe priborili izkušnjo več na tekmovanjih najvišjega ranga, kar tudi veliko pomeni. Miloš Rozman se je kot zadnji borec spopadel v zelo močni kategoriji seniorjev. Prvo borbo je ugnal Italijana, nato pa je na žalost izgubil proti Italijanu. Besedilo in slike: Maruša Dnžavno PRvensrvo vspoirrnem Plezanju M soboto, 12. in v nedeljo 15. junija 2010 se je odvijala v Športni dvorani Pungart v Šmartnem pri Litiji v organizaciji društva Prosti čas druga tekma državnega prvenstva v športnem plezanju za vse kategorije (od cicibanov do članov). \/moški konkurenci je prvo mesto zasedel Jure Bečan (Tr-V žič), drugi je bil Jure Raztresen (Škofja Loka) in tretji Domen Škofič (Radovljica). Pri ženskah pa je najhitreje in najvišje priplezala naša najboljša plezalka zadnjih let Ško-fjeločanka Maja Vidmar, druga je bila Mina Markovič. Tretje mesto pa je zasedla mlada tekmovalka iz Kranja Tina Šušteršič. Na tekmovanju je nastopilo tudi sedem tekmovalcev iz domačega društva „Prosti čas“ in trije med njimi so se uvrstili med prvo deseterico: mladinka Karin Tomažič je zasedla tretje mesto, starejša deklica Veronika Meke peto mesto, v kategoriji starejših dečkov pa Jernej Celestina osmo mesto. (ŠkL) Karate 5. meča klubski pikhik Glede na današnji zelo hiter tempo življenja, kjer imajo velikokrat družine zelo skopo odmerjen skupni čas, so se v trboveljskem klubu že pred leti odločili, da bodo poskrbeli tudi za to, in sicer z organizacijo skupnega piknika. \/soboto, 12. junija 2010, se je v prekrasnem sončnem V vremenu zbralo v Lontovžu nad Trbovljami veliko število članov kluba, njihovih sorodnikov ter ostalih simpatizerjev trboveljskega Karate kluba na 5. MEGA PIKNIKU. Dan je minil zelo aktivno, za kar so poskrbeli klubski trenerji in vaditelji. Vsak je lahko našel svoje zadovoljstvo v pestrih aktivnostih: nogometu, balinanju, pikadu, metanju jajc, zabijanju žebljev, štafetnih igrah in podobno. Ob dobrotah z žara je za dobro razpoloženje skrbel DJ Goran. Imeli so tudi možnost pokramljati v miru, brez naglice, kar je njihov vsakdanjik v telovadnici. Večer in s tem konec prekrasnega piknika je minil prehitro in večina sodelujočih je poleg pohvale izrazila željo za ponovitev druženja. Kljub temu, da zaradi različnih razlogov skoraj vsako leto preneha z rednimi treningi in tekmovanji kakšen odličen tekmovalec, tega v trboveljskem klubu ne občutijo precej, saj jih nenehno zamenjujejo mlajši, ki uspešno korakajo po stopinjah starejših in mednarodno uveljavljenih klubskih prijateljev. Glavni razlog je v tem, da v klubu že vrsto let izvajajo klubska pokalna tekmovanja. Vsak mesec izvedejo po eno ter na koncu šolskega leta, na slavnostni prireditvi razglasijo najboljše. Ta tekmovanja izvajajo že vrsto let in kontinuirani uspehi trboveljskih karateistov kažejo pravilno usmeritev, saj trenirajoči pridobijo prve tekmovalne izkušnje ravno na teh tekmovanjih. Namen teh tekmovanj je, da iz široke baze trenirajočih poiščejo tekmovalce, ki se kasneje v Tekmovalni skupini usposobijo za doseganje vrhunskih rezultatov. V šolskem letu 2009/2010 so v klubu izvedli 6 pokalnih tekmovanj. Skupno je nastopilo preko sto tekmovalcev. V sredo, 16 junija, so se zbrali v telovadnici OŠ Ivana Cankarja v Trbovljah, kjer je vsaka skupina izvedla demonstracijsko točko. Prireditev si je ogledalo preko 100 navdušenih staršev otrok, sorodnikov in prijateljev karateja. Na prireditvi so podelili priznanja najboljšim tekmovalcem v skupni razvrstitvi klubskih pokalnih tekmovanj. Zmagovalci po skupinah so postali Anamari Vran, Ervin Salkič, Senaid Selimovič, Patricija Kočnar, Eva Krajšič in Tadej Kolander. Poleg tega so podelili še diplome za uspešno opravljene Podelitev diplom izpite za višje pasove ter medalje za ekipne uvrstitve na pokalnih tekmovanjih Karate zveze Slovenije. Na koncu so vse prisotne v dvorani navdušili najboljši trboveljski kataši Almin Salkič, Žiga Rozina in Timi Umek, ki so ob glasbeni spremljavi izvedli kato ekipno, nato pa še v borbi z nasprotnikom. Omenjeni trije tekmovalci so pred dnevi ubranili naslov članskega državnega prvaka, ki so ga prvič osvojili lansko leto in s tem postali najmlajši ekipni državni prvaki v katah v samostojni Sloveniji. Začele so se zaslužene počitnice in v trboveljskem klubu ne Nastop tekmovalne skupine bodo mirovali, saj že konec prihodnjega tedna potujejo v Puntiželo pri Puli, kjer bodo letos izvedli karate kamp, že sedmi po vrsti. Besedilo in slike: Bogdan Simerl, KK Trbovlje REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1.500 € Rešitve iz prejšnje številke. =. "E" .i. "S- „"Ji š P A p R|E -ONE AL H- R A F K O J, E ; G ! O = DREVO pp A|S|o;R NEM E Z A jiH-jt; U Ž W' R | E D HPlojDBOJ g| M r I L A O B V E Z A IN E C =~i — KR I Z A U. L j T M j G I. O G O R j|| P A TrE R J čN A Ap -S-| F A L | A U K O R =j O P O M I , N - KAL K U L ’ I RAT I A R E A l7.pK A R A T 5 1 6 3 9 4 8 7 2 2 4 3 5 7 8 1 9 6 7 9 8 1 6 2 3 4 5 8 5 7 2 1 3 9 6 4 1 6 4 9 8 7 2 5 3 9 3 2 4 5 6 7 1 8 4 8 1 6 2 9 5 3 7 3 2 5 7 4 1 6 8 9 6 7 9 8 3 5 4 2 1 SUDOKU 1 6 9 2 3 7 3 8 7 2 6 3 1 2 8 7 4 6 9 7 4 9 2 1 NURIKABE 4 7 1 2 3 1 5 4 2 5 3 3 4 Razvedrilo Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 03. 07. 2010 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 13/2010. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 12/2010 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Viola Prosen, Gladež 22, 1411 Izlake - 20,86 € 2. Mojca Hubman, Maistrova 14, 1270 Litija - 12,52 € 3. Benko Zdenka, Šentgotard 12 a, 1222 Trojane - 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO KO SI SLADKO ZAŽELITE... NI BOLJŠEGA OD BRGLEZOVE SLAŠČICE POSEBNA PONUDBA V TRGOVINAH JAKA IN MAJ V ZAGORJU 1 KOM SLAŠČICA, RAZLIČNI OKUSI SAMO 1,30€ POSEBNA PONUDBA TRAJA od 24.06. do 07.07.2010 Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 02.07.2010 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZCRIfl ČCBEUCfl YRAČCYIČ m