-PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE Official Organ Yugoglav Federation, S. P.--Mašilo Jugoslovanske Socialistične Zveze - • GLASILO PROSVETNE MATICE J. S. Z. tr., no. 1565. chicago, ill. 8. sipte mbra . 1937. PublioM Wwkly «t 2301 S. Uwndale Ave. leto—vol. xxxii. DEMOKRATSKA STRANKA IZGUBLJA ZASLOMBO GIBANJE V UNIJAH CIO ZA POLITIČNO AKCIJO PROTI OBEMA STARIMA STRANKAMA linijskim vodjem žal podpore, ki so jo dali v volilni kampanji demokratom Pogazene obljube. — Delavci, ki so služabnike kapitalizma izvolili, jih lahko tudi porazijo Na zadnji konvenciji unije Slabo vračilo za glasove ivtrvih delavcev je predsednik ™ , . . BiGWU David Dubinskv dejal. . '"»»delavstvo v povraei- dt m mora novo ameriško unij- i"; ,ker. J.,h. *"P™yilo k oblo-ko gibanje odločiti tudi za saJ mm' Je. dojal Lcwls m ob mostojno politično akcijo, ako j e"e™ »J™1- ' kak«r1 ■»>' . x 1: 1 1 delavstvo izvolilo, lih bo tudi se hoče uveljaviti, namesto da poraz;j() moleduje pri politikih starrh ( 4 * onosnih katoliških Ba-ro je pomagala španskim re- 'koY č,™r>rej okupira ne glede akčionarnim generalom in bo- n.a \z*" )e v življenjih, in na ga t ase m organizirati katoliška kl jo bodo Povzročili z duhovščina v Španiji, še pre- mest. Apelirali so na dno se je pričela. | Mussolinija za izdatnejšo po- moč-, kajti arn.ada Maročanov Vendar pa se Vatikan ura- in Špancev, ki jo ima general dno ni postavljal na stran fa- « ' / miil * ' «. • • • , . • franco, brez tu e pomoči ne sizma v Španiji. Nadeva si je ^ ' .. J 1 bo mogla zmagati. Mussoliniju nekako masko nepristranosti in i » ; 1 11 . , , .. i m Hitlerju so obljubi l razne le obsojal klanje duhovnikov lmw,fl •• . Mi, . . ' , t . Koncesije 111 Musso lini je na to m nun, katere more / rdeckar- v Španijo odprto posegel s svo-J« . Ko pa je Mussolini nehal «|jo armad<) kateri poveljuje na raznih frontah 18 italijanskih generalov. , kolonije v ameriških mestih so vneto v kam. »nji proti Japon- navideznim 11C11 mešava njem V slu, ki je napadala njihovo deželo. Petdeset Kitajcev je piketiralo pred ja- tr>• Newyoriki in »e w jer se juki Nemci, ki prisegajo xvestobo Hitlerju, imajo na Lorg Islandu, N. Y., veliko kempo, v kateri »e veibajo in navdušujejo za hitlerizem po navodilih, ki jih prejemajo is Berlina. Ampak ame- som. Ali bolje, z volilci jc ne- svobodni kaj narobe. Sicer ni v nobeni i ameriški postavi rečeno, da mora volilec voliti in nobena kazen ni predpisana, če ostane doma. Ali kazen vendar ne izostane. Ako ne glasujejo zave- bodo, da i/.ber« dni volilci,- store to tisti, ki se ke tisti pol ! r, za katerega % dajo goniti na volišče kakor najbolj pi .'rnerne njih lastnosti čreda ovac in oddajo svoje gla- in kjer bi dosegli največ zad> sove iz strahu pred basom ali voljno-ti? Knjige so drage v pa za par kozarcev piva. Tako rudniški "kampi" ni visoka si* sestavljajo večine neumnih, šol in vaeučiliš.:, v velikem me-^ ritki kapitalisti se ne sgraiajo, kot so se, dokler so ko- izvoljeni SO pa potem prehtisa- S t U ji- pa treba plaČCVjlti Slano-munisti dobivali navodila i« Moskve. Nacijske slavnosti. „j kandidatje, ki znajo tudi v- vanje, hrano, obleko V^kdt u ^ v**™**** *««!«,„<>*. im« ................... »«;; črnosra jčnikov. Iz Londona poročajo, da je angleška delavska - strank* svoje tradicionalno nasprotovanje oboroževanju opustila. Vzrok je, ker se je sedanja liga narodov v varovanju miru izkazala neefektivnim in se mora država zanašati le na svojo oboroženo silo. Temeljni vzrok spremembe stališča angleške delavske stranke z ozirom na oboroževanje pa sta provokatorja Mussolini in Hitler. Nemčija in Italija sta mobilizirani ne za obrambo, ampak za osvojevalne vojne. Mussolinijeve podmorske ladje napadajo in potapljajo trgovske parnike po vsem Sredozemskem morju. V Londonu in Parizu natančno vedo. da španski tasistični glavar general Franco nima vojne mornarice. Kar je vojnih ladij pod njegovo zastavo, mu jih je "posodila" Italija. Napadle so v času španske civ ilne vojne že celo število (diktature, trgovskih parnikov nevtralnih dežel, prošlj mesec pa so podmorske ladje izvršile nad dvajset napadov. V Moskvi sicer pre-te, da bo Italija vse sovjetske trgovske ladje, ki jih je potopila, kati svoj profit. — veža je ta svoboda toliko vre-j Ogromno število delavcev vidna, kolikor za mačka orlove Ameriki š<* nikakor ne zna ce«- peroti. niti volitev in ne pozna n jihove- V kapitalistični družbi je Ka pomena. Ce bi priznavali svoboda besede brez vsebine, glasovnici tisto važnost, ki ji U' »)ravico- <>nakost j vsekakor moralno opravičen. I molila kapitalistični diktat £?] w'» ^Ijavljen«. «v«ri Kl>1m ....... ... ,„ !............. v «r*av„i banki ter nsciona.i- država pravo skupnost. — V državah, kjer take skupnosti ni, se vrše boji za različne in- viti, nam najlepše kaže čehoslovaška republika. šale in demokratične dežele njune insulte molče*prenašajo," Ali vsaj dosedaj so jih. Sele ko so se napadi na francoske in angleške trgovske parnike v Sredozemskem morju le preveč množili, sta vladi v Parizu in Londonu izjavili, da mora biti temu konec, njuno vojno brodovje pa je dobilo ukaz, da naj "piratske podmorske ladje potopi" kjerkoli jih izsledi: Anglija bo potrošila za oboroževanje sedem in pol milijarde dolarjev, da dohiti Mussolinija in Hitlerja in ju nato prekosi v graditvi vojnega aparata. Ako pride v vlado delavska stranka, ne bo prenehala z oboroževanjem pravi njena izjava. Nemčija, Italija in Japonska onemogočajo delavskim strankam odločen boj proti militarizmu, zato ker v teh treh deželah ljudstvo ne odločuje, opozicija je zatrta in prebivalci nima jo druge pravice kakor sprejemati povelja in se točno ter pokorno ravnati po njih. Mnoge delavske stranke so še vedno odločno proti oboroževanju, posebno one, ki so v političnem življenju šibke. Kjer pa morajo deliti politično in moralno odgovornost, so le še teoretično nasprotne oboroževanju, kajti hočeš nočeš, nobena izmed njih ne želi storiti ničesar, kar bi vzpodbujalo fašiste k nadalj- nim invazijam. _ kanski koaliciji. In v strahu Ce govorimo o demokraciji. Podpirati oboroževanje v kapitalističnih deželah je za de-'l)r*i(1 t() večino so generali s po- mislimo navadno na politično lavsko gibanje silno težko in s socialističnega stališča protina- m(H'.>° hierarhije in ostalega demokracijo. Cehoslovaško de- bogataškega sloja začeli z re-|lavsko gibanje pa ve, da je si- Kako lepo se da ta grozeča razpoka popravljati in odpra- z,ra,a (,eI vo'ne iftdu Katojiika duhovščina v popolna demokracija in svobo-Spaniji se uradno izre- da. Tam ima delavstvo svoje kla za fašizem 'politične jn strokovne organi-' . zacije, ki so popolnoma svobo- (Nadaljevanj e s 1. strani.) dne> Nih-.e jih ne kontrolira. V šizem) .je tudi katoliška cerkev i parlamentu ima delavstvo zna-ker bo preporodi! Španijo in jo tno zastopstvo, ki je skupno s otel komunističnega zastrup- strokovnimi organizacijami do-ljenja. Tako, zdaj smo na jas- seglo neverjetno socialno za-1 nem. Kako bo "nacionalizem" ščito za vso neprilike, ki lahko preporod i 1 Španijo, vidimo v delavca in'nameščenca zaloti-1 Italiji in Nemčiji, špansko ljud- jo na živi jonski poti. Vse jamstvo noče takega "prerojenja", stvo za izvrševanje socialne i ka jti če bi ga hotelo, ne bi pri preskrbe in delavskega varstva j zadnjih volitvah v parlament prevzema držav a kot demo-j dalo tolikšne večine republi- kratična odgovorna instanca. stri je. V državah ne sme biti dveh .» l, i^.. - u: • i .politik. Kna državna, ki ima v cehoslovaski je uvedena . nni«. jvniwi_ morda navidez demokratično lice in ena. ki jo diktira kapitalizem. To je slabo. V vsaki državi morajo priti do demokratične politike, ki bo vsebinsko gospodarska v interesu skupnosti. To je' tudi naš prvenstveni cilj Po "D. P.", kaj na njegovi stran: je večina. V nobenem - boju ni zma^a za delavce tako lahka, kakor v volilnem, če ne zmagajo, mora jo sami sebi očitati posledice. čelno. Kajti tudi demokratična Francija lahko postane v ugodnih okolščinah fašistična in prav tako Velika Britanija. Njuna oborožena sila bi tedaj služila tiranstvu in imperializmu. Ampak delavstvo v Angliji in Franciji s temi možnostmi ne more špekulirati. Bori se za obvarovanje državljanskih svobodščin, kajti kadar delavci te izgube, so oropani vseh pravic in vrženi v hujše duševno podložništvo kot pa so ga poznali pod cariz-mom. Zavedajo se, da sta Hitler in Mussolini smrtna sovražnika svobode in demokracije. V slučaju, da se odločita provo-ciratii vojno Francijo, ali z Anglijo, ali z obema, se francosko in angleško delavstvo ne more zanašati na pomoč delavskega gibanja Italije in Nemčije, ker delavskega gibanja v njima ni. Zanesti se more torej edino na olniroženo silo svoje dežele, dočim sta Hitler in Mussolini uverjena, da imata v Franciji in v Angliji mnogo oboževalcev in v obema fašistično gibanje, ki j^ na njuni strani. Delavsko gibanje mora zreti tem resnicam v obraz in uravnavati svojo taktiko po zakonih razmer, četudi mora pri tem dostikrat kreniti s svojih starih, tradicionalnih teoretičnih potov. Delavstvo v državah, ki majo politične demokracije, je da) stanov ali razredov. Odtod jska demokracija, ker na go-1 brezposelnosti, bi bila nemojo- rlo, kakor če kdo pri-akuje. da brez prav ic in prepuščeno po- prihajajo potem tudi krivice,ispodarstv u sloni živ ljenje in ča. Zakaj v kongresu in v za- ho volk ovce branil in ^čuka polnoma milosti in nemilosti ker se vladajoči razred ali ka- obstoj družbe. konodajah, bi tedaj sedeli lju- krmila krape. Kakor volk in -ta !ie ozira na interese druge- Naš cilj mora torej biti go-|dje, ki bi vedeli, da (ja 1)() veliko ugovora, iz- Volilčeve zavednosti m vzemši kajpada kapitaliste, ki mogoče izstradati: proti nje-imajo nebeške čase in jim ni volji ni priziva. Kndar bo treba, da bi si želeli izpre- delavstvo delavsko volilo, bo-membe. T do zakoni delavski in v?a upra- Svoboda se namreč ne da u- va mora l)()stati delavska. Za-vel.javfti z nobeno zastavo in uresničiti z nobeno himno. Tudi svoboda je v prvi vrsti odvisna od materialnih razmer. Kapitalist je svoboden, ker mu njegov denar dovoljuje, da se # -- giblje po svoji volji. Kdor ima i "Fight", ki se izplača milijon v banki, je prost skrbi Vojne se ne obnesejo kon-za vsakdanji kruh. za toplo cem konca nikomur! Ameriški peč in za obleko; Zvečer si la- "prajzlajti" pa današnjo do-hko prosto izbira opero, dra-lbiček nekaterim in nikomur mo, komedijo ali koncert; nih- posebne škode. V zadnjem med če mu ne more omejevati te Louisom in Tommv Farrom v • | svobode. Njegovi sinovi gredo Nevv Vorku je znašala vstop-lahko študirat pravo ali teh- nina $265,7o.",, ostali dohodki, niko, ali po uganjat šport in kot koncesija filme ceio lisie velike korpora-1(ieli kapitalist, ki mu lahko za- nad 40.000, med njimi okrr>J pre vsaka tovarniška vrata 5,000 z zastonjskimi vstopni- pred nosom. Delo v kapitalisti- cami. "Fight" je bil trgovske- čni družbi ni zabavno; ali pro- ga značaj, kot vsi "prajzfaj- letarec bi rad robotal šest dni ti" sploh, ampak ljudje so z* na teden pod zemljo. Toda ka- ta dokaj drag špas ) »r i pra vije- pitalist je izračunal, da mu to ni plačati, čeprav jih promo- sedaj ne nese, pa ukaže, da se terji vlečejo za nos z izidoi* vol to in povzročili civilno voj-lcer politična demokracija po-no, v kateri je padlo že nad trebna, vendar ne edini končni milijon ljudi. Taka je "krščan- cilj delavskega gibanja. Poljska civilizacija", ki jo pr*>pagi-jtična demokracija je potrebna, ra Vatikan in,cerkev v Španiji, svoboda je naravno pravo člo- SKRB ZA DELAVCA IN KMETA - OBDAVČENJE KAPITALA ________________________ i Delovanje socialistične danske vlade Italija in turisti • Eden najvažnejših dohodkov Italije, ako ne glavni, je denar, ki ga zapravijo v nji turisti iz vseh krajev sveta. Ako bi države, iz katerih prihaja v Italijo največ izletnikov, začele s propagando proti obkskom svojih državljanov v Mussolini-jevo deželo, bi se ji s tem smrtno zamerile. Ampak glasilo italijanskega fašizma "Regime Fascista" biča tiste Italijane, ki hodijo na obiske v Francijo, češ, Italija ima dovolj letovišč in zanimivosti, da jih Italijanom ni treba uskati v Franciji in drugod, zato naj zapravijo svoj denar doma, ne pa v inozemstvu, "ttegime Fascista" poziva vlado, da naj ne izda potnega lista nobenemu Italijanu, ki hoče v inozemstvo radi zabave. Ce bi Francija vračala na enak način, bi bil to težak udarec za italijanske dohodke. bodo po novih sklepih izplačevale po dovršenem šestdesetem letu. Nadalje je izdelal parlament obsežen načrt za finančno izravnavo davkov in izdat k »v Naciji v ameriški politiki t "Ne\v Leader" poroča, da je» dobil nemški nacijski bund v Nevv Vorku naročilo iz Berlina, da naj v volilnem boju agitira za tam man its k ega kandidata Copelanda. Sploh se v Berlinu trudijo, da Nemce v Zed. državah strnejo v močno politično enoto, ki bo služila interesom Hitlerjeve politike in v Zed. državah pa organizirajo močno maščevalno gibauje proti Židom, kakor ga je Hitler v tretjem rajhu. (I. I.) Bolj kakor kdajkoli v osmih letih Stauningove vlade na Danskem je bila prva se zija danskega parlamenta, v katerem ima socialističnoradikal-n a koalicija večino v obeh zbornicah, inici jativny. Nada- j občin, racionalizacijo deželne ljevanje devizne kontrole, ki j hrambe, nov šolski zakon, od-vladi omogoča najboljšo kon- pravo nadurnega dela, uredil trolo nad vsem gospodarstvom,! je učiteljske razmere, poeno-je bila na prvem mestu. Novi stavil je policijske sile pod dr-zakon pa, ki je bil sprejet ll.jžavnim vodstvom, izboljšal za-marca, prilagaja dirigirano go- konodajo o nezaposlenosti in spodarstvo izkušn jam, ki so j izdal vrsto ukrepov za izbolj-bile napravljene v dobi let, od- sanje kmetijstva; kar je svetovna kriza in brit-j Končno je izdelal odbor za-ska carinska politika Dansko kon o izpremembi ustave (gle-prisilila k tem ukrepom. Ide odprave gorenje zbornice). Obenem si je vlada s poseb-! Dne .11. marca je finančni mi- Visoki dobički ponos vseh korporacij "Dobički l \ S. Steel korporaciji4 letos višji kakazmere za delavce. In čim bolj so delavci zaposleni, več lahko zapravijo. Tako oni tolmačijo "prosperi-teto". Ampak stavke v zadnjih mesecih, in priprave na nove, so dokaz, da delavci niso zadovoljni. Etiopci se nočejo podvreči Italiji Italija ima v Etiopiji armado par sto tisoč mož, ki se trudi pripraviti domačine v poslušnost in pokornost, kakršne so navajeni Italijani v Italiji, a brez uspeha. Vsak Italijan v Etiopiji je neprestano v strahu za življenje, kajti domačini jih napadajo iz zasede in nato naglo izginejo. Vlada v Rimu «e; črt o dopolnilnih davkih, s ka-ftrudi pridobiti bivšega cesarja, ♦erimi naj se obremene višji Selassija. da se bi vrnil in pre- gara le po trikrat mi teden. In boksanja. •»I EVANGELIST UBIL 2ENO S KLADIVOM služili za in g o* po- vzel vlogo podkralja., da bi vplival na domačine za pomir- ili deželn > jen.je, a poročajo, da ga ne mo-položaj de- re podkupiti. pravil danski zakon "o stav k o-Starostne pokojnine se kazih \ jc že lani znašal 111.6 milijonov kron. A Obsojati vojno, pa odobravati kapitalizem, je tako, kakor pihati na krop, da n« bi vrel, ko stoji na ognju. N« sliki na d ca ni je 44-lrtni 'Vvan f eli.t" Lloyd Pu»cy v Lindm«. N-J., I«i j« obtošen umora tvoje »ene. Ubil jo jr ■ kladivom. N« druni jc Pr* trkufor A. J. David ki ima v rokah kladivo * kalrnm ji je »«•1 življenj«. V sredi je policijski tef Hickey. — g—; = VALERIJ AN PIDMOC YLN Y J: MESTO 99 R O M A \ Poslovenil za "Proletarca" TONE SELISKAR 1 t LI [ , - ■ i i (Nadaljevanje.) II. Strašno se je mučil s tem pismom, brisal in popravljal, ko pa je končno le napisal, se je čitalo njegovo sporočilo nekako takole: "Spoštovani tovariš! V poslednji številki Vaše revije ste natisnili mojo povest. Odgovorite mi, prosim, če potrebujete še kaj rokopisov. Imam jih še nekaj. Moj naslov: Kijev, Lvovska ulica 51,16. Stepan Radčenko. Toda njegova tiskana povest v reviji je Uko očita, da je prečrtal vrstico, v kateri se je skliceval nanjo. In ko je še dlje premišljeval, se mu je zazdelo celo poniževalno svoje« vrednote ponujati ter je zato napisal samo tole: _Spoštovani tovariš, moj naslov: Kijev, Lvovska ujica 51,16. — Stepan Radčenko. Ko je tako napisal to zadevo na dve poli, ju je zaprl v ovoj in napisal naslov. Prvo pismo je bilo namenjeno reviji v Harkov, drugo v Kijev. Zdaj šele ga je obšlo globoko, trudno olajšanje. Nato se je sprehodil po sobi. Bilo je okoli osme zjutraj. Polovica drugega nadstropja, v katerem se je nahajala njegova soba se je pravkar prebujala. Skozi nekoliko zaprtih vrat je prihajal semkaj iz kuhinje šum treh primusov; troje družin, ki so se stiskale v ostalih štirih sobah, si je kuhalo zajtrk. Svojih sosedov malone da ni poznal. Neprenehoma čepe v svojih sobah, v kuhinjo pa, kjer žari vse življenje domačnosti, ni zahajal. K tem osrednjemu živcu življenja se ni zatekal. Zoperno mu je bilo videti mizo, razsekano od sekača. zamaščeno omaro ter celo rajdo kuhelj, posode in zajemalk ob steni, celo umivat se je hodil k Dnjepru, tado da v resnici ne bi mogel razbrati svoje sostanovalce po njih obrazih. V kuhinjo prihajajo ženske v domačih haljah, moški brez suknjičev in z razmršenimi lasmi ter zaspanimi, krmežlja-vimi očmi. Skupna streha ne zbliža ljudi zaradi tega, ker si lahko drug drugemu razkrivajo svoje plemenite vrline, oh ne, le zato, ker ne morejo drug drugemu prikriti svojih umazanih plati življenja. Vsako stanovanje je majhno gnezdo zarotnikov, ki si molče dovoljujejo razne skupne udobnosti le zaradi dostojnosti, ki jo trmoglavo zahtevajo zase od vsakega, ki ga ni doletela čast z njimi «kupaj prebivati. Poslušal je to jutranjo simfonijo delavnika tembolj, ker je še nikdar ni imel prilike čuti. Običajno je odhajal iz stanovanja že na vse zgodaj. Neprestano so loputali z vrati, možje so kričali, ker se jim je mudilo v službe, žene godrnjale, otroci, ki so se odpravljali v šole so vreščali, novorojenčki vekali. Tu se je razvijalo življenje za petdeset do sto karboncev na mesec, tu je bilo leglo inteligentnega pro-letariata, ki se imenuje meščanstvo. Teh nekaj deset kubičnih metrov zaprtega zraka med stenami, stropom in podom so bile rakve za vse mladeniške polete, tu je umirala sleherna lepota, tu je zamiralo sleherno upanje vseh cvetočih pričakovanj, ki so tako važni za slehernika in čeprav je uverjemda je nad temi povprečnimi ljudmi, je z neKim skritim strahom pomislil: — Le zakaj živijo? čemu? Danes, jutri, ves mesec vedno eno taisto. Blazneži! Po deveti uri, ko so se možje razšli v urade * žene na trg, je zavladala v stanovanju tišina, ki je bila v primeru s prejšnjim hrupom prav občutljiva. Sedel je k mizi pod ovele veje ^tare palme, privlekel iz dna predala s svinčnikom popisane liste in jih skrbno pričel urejevati. Bile so lansko zimo zamišljene povesti, tri že do konca napisane, ena pričeta, toda vse prežete z idejo revolucije in punta. Povrhu pa so se odlikovale vse, prav tako kakor njegova prva povest "Britev," z njegovimi lastnimi misli o meščanski vojni, v vseh ®® je prelivala ogromna množica, v kameri so bili poedinci le neznatni delci, podrejeni »kupni volji, ki jim je odvzemala vse osebno življenje in vse iluzije neodvisnosti posameznika. Ti heroji njegovih povesti so po--vsem naravno postali nositelji mogočne ideje. ki se je v njih vsa utelesila. Vsi ti heroji »osami zgradili oklopni vlak in ga iztirili, sežgali so imetja in postajna poslopja, ti heroji so stali pred človeškim kolektivom kot Povsem razločne osebe. V nobenih drugih po- vestih niso ljudje s tako lahkoto razstrelje-vali, nikjer drugod niso mrliči tako krotko cepali kakor v spisih Stepana Kadčenka; kajti če je dojmil stok in krik razbitega oklopnega vlaka, je pozabil na krik poedin-ca v teh krvavih razbitinah. l)o večera je končal začeto povest in se je začudil svoji utrujenosti, Za strani, ki jih je popreje z lahkoto končal v eni uri, je zdaj porabil pol dneva napornega dela in mučil se je, kadar se mu je svinčnik zataknil. Moral je popravljati, obstal je sredi začete misli, zmotila ga je beseda, ki ni bila primarna vsebini in si poiskati drugo, kar mu irikak >r ni hotelo iti v glavo. Zdaj, ko je poznal jezik, je nenadoma zagledal v njem skritega sovražnika. Razum, ves natrpan z izrazi in slogi prečitanih del, ga je neprestano silil iskati lepših besedi in ga tako spet in spet zadržal v svojem poletu. Ves naphan deoat literarnih večerov je odkrival vodna znova pogreške svojih umetniških,načrtov, tako da je dvakrat spremenil način pripovedovanja, črtal zc marsikaj napisanega in dodal povsem nove domisleke. Ko pa je končal, ga je nadvladalo zlobno zadovoljstvo jahača, ki je konja le ugnal, čeprav ga je poprej nekajkrat vrgel s sedla. ' Dva dneva je žrtvoval za prepisovanje in piljenje. Z doma je šel le k obedu in k lekcijam, celo kopeli v Dnjepru st> je odpovedal. Se poprej ko je pričakoval odgovor, je prejel odgovor kijevskega uredništva — prav tako kratko, kot je bilo njegovo pismo: " — Prosimo, oglasite se v uredništvu dopoldne od 11. do*12. ure. Beseda 'prosimo" ga je razveselila, toda v uredništvo iti se ni upal. Čudna mešanica sramu in ponosa ga je zadrževala od tega. Vsekakor pa se je oblekel, osnažil in jo mahnil pred večerom v gimnazijsko četrt k hiši, v kateri je stanovala Zosjka. Prave želje po njej niti ni bilo, toda samota mu je presedala. Čutil je le potrebo razvedrila po dovršenem delu in leto ga je vleklo tjakaj, kjer bo lahko cul besed ). V resnici pa ni bil željan le besede, kajti telesna slast IX) ženski ga ni zapustila, odkar je odšel od musinjke. Čimbolj je .odrival vse resnična možnosti, da bi ta nago n v sebi uničil, bolj se je-predajal domišljiji. Tako si je vselej pred spanjem dovoljeval predstave tesno spojene z ljubeznijo, kakor da bi si te\pred-vide jemal v plačilo za prestano delo na 1 učenimi knjigami. To sanjarenje mu je pričaralo razun studa tudi veliko ugodje. Zaspal je v nekakšnem umišljenem objemu, ki ga je šele zjutraj razklenil in vedno navdal z željami po resničnem dotiku. Tudi njegove sanje so bile strašno nemoralne. Vsakokrat je grešil z ženo povsem prostaško brez sleherne dostojnosti kakršnekoli odgovornosti. ?A\ ogenj stra.sti se je vnemal v njegovi krvi in če jo je vse do slej zadrževal le v okvirju svoje domišljije, je vendarle povrednotila ta vzdržnost sleherno čednost. Radi Zosjke si ni delal nikakih načrtov. Le upal je, da bo z njeno pomočjo navezal kako poznanstvo, da bi na ta način pretrgal ozka pota samote in domišljije, ki ga je pričela du-šiti. Obrisal si je nos in potrkal na vrata, ki jih je dekle takoj odprlo. — Kaj bi radi? ga je vpraša Fa, ko je stopila na prag. — Videl bi vas rad, je dejal Stepan. — Tega vam nisem dovolila, je povdarila nekako surovo, toda takoj še dodala. K meni ne morete. Počakajte me na cesti. Takoj bom prišla. Se predno je mogel kaj pripomniti, je že zaprla vrata. Užaljen je stopil na cesto, kajti v resnici je zaslužil lepše srečanje. Vendar je hodil počasi vzdolž hiše in prebiral imena nad vhodi v stanovanja, da si prežene dolgčas. Zosjka je bila prav kmalu spodaj. Prišla je z verande v kratkem jopiču in s klobučkom. — Poglejte, kaj sem si kupila! je dejala in mu pokazala majhen ustnik. Lep, kajne? Nenavaden. — Prečudno lep, je potrdil Stepan in si ga ogledal. — Ali veste, kako se razbije? (Dalje prihodnjič.) SANGHAJ, MESTO KLANJA ............. | ...... iii....h.i— . i. " M___ ---jl V NEDELJO 12. SEPTEMBRA PRIDITE NA NAS PIKNIK K STEŽINARJU V slučaju slabega vremena se bo zabava vršila v Slovenskem delavskem centru I Chicago, Ul, — Prihodnjo Ako se je zmotil in bo deževa-jtnedeljo 12. sept'. se vrši letni lo, se pa zberemo v Slov. del. Proletar-j centru in okupiramo za to zabavo vso hišo. Zlet v nedeljo 12. sept. k vrtu v VVillovv Stežinarju bo, kolikor je nam znano, zadnji slovenski piknik {piknik naročnikov ca" in drugih prijateljev delavskega časopisja. Kje? V; Ste ž i nar je vem Springsu. Za tiste, ki nimajo avt >v, v tej seZoni v cikaškem okraju, rmo poskrbeli bus. Ta odpelje j Nadejamo se obilne udeležbe, ob 1. pop. z vogala na Cermak \amen, v katerega se piknik in VVood Sls., in ob 1:15 izpred |vrši, jo tudi zasluži. V seda-Slovenskega delavskega cen-lnjih industrialnih bojih so celo tra. Regularni busi vozijo mi- konservativni unijski voditelji mo Stežinarja iz Chicaga v Jo liet in obratno vsako uro. Ampak za boljšo poslužbo udeležencem smo najeli še poseben bus. Poslužite se ga. Pridite na enega ali drugega omenjenih uvideli, da se za pošteno poročanje na kapitalistične liste rie morejo zanašati. Pripravljalni odbor zagotavlja, da ne bo nikomur treba trpeti lakote in žeje. Poleg re- busovih postaj ob določenem gularne ..bare- bumo imeli še času. One, ki imajo avte, prosimo, posebno stojnico, kjer bo Kristina Turpin servirala likerje da povabijo s sabo toliko ljudi smo jjh .„ na imer pri za kolikor imajo prostora. kaj-j Zalazniku v Ljubijani. ti s tem jim bodo dali priliko u-živati dan v prijazni jesenski Balincarji obljubljajo, da prinesejo s sabo toliko krogelj, naravi in ob enem pomagajo (Ja ,)() jmel piliko igrati vsa Japonci so udarili » »vojo. vojno /.»o pt.ebno na veliko Kitajsko pristaniško mrsto Sanghaj, ki ima 3 in pol milijona prebivalcev. Ubitih in ranjenih je bilo par sto tisoč ljudi. Na sliki je zgradba zaznamovana s sulico, v kateri je velika trgovina. Bila je bombardirana iz aeroplanov. Ubitih je bilo mnogo ljudi, med njimi trije Američani. prireditvi k boljšemu uspehu. Ako bo hladno, bomo kurili in pekli krompir, in pa toliko i več plesali, da se bomo greli. Sicer pa je nam "vremenski mož" obljubil lep, topel dan.t kdo, ki ljubi balincarski šport. Vstopnina je prosta. Torej na svidenje v nedeljo pri Stežinarju. I- Pripravljalni odbor. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA SOCIALISTI HOČEJO SKUŠENJ PRI VSAKEM DELU, ČE LE MOGOČE Zbral Joseph Drasler O smrti bivšega dunajskega Z delom so končali opoldan. Arma, Kans. — Od tu je Ch. nedavn Pogorelec poslal prošli teden in podpornik pet nadaljnih naročnin, ki jih je dobil v Pueblu, in 18 naroč- a. Bil je zvest čitatelj podžupana Maks Winterja smo Ko je bil zvečer konec dela, sta >ornik tega lista. ' ! poročali v "Proletarcu' z dne ta dva obiralca obrala komaj Bridgeport, O. — Jos. Snoy je poslal par oglasov za pri ' poročali 21. julija t. 1. nin,. ki jih je dobil s sodelova- hod nji letnik Koledarja. V tej nje Umrl je v Los po četrt košare hmelja. Kmet je izjavil, da ju mora odpusti- Angelesu, Calif. Bil je socialist tif ker bo sjcer hmelj predrag, njem A. Sulerja in drugih so- številki ima zanimivo poročilo od I)0<:,etka svojega udejstvo-1če bo imel take obiralce. Obi-drugov ter somišljenikov v na- o konferenci na Ubrarvju vanja. Vse svoje življenje je ralca sta bila zadovoljna in sta selbinah, Arma, Girard, Mul- Detroit, Mich. — John Zor- PO«vetil v prvi vrsti proletar- odšla dal j*, da dobita delo dru- berrv, Pittsburg in Frontenac. nik je poslal eno naročnino in Poleg teh novih naročnin je polovico prebitka zleta članov poslal 4 obnovitve in vsoto in prijateljev njihovega kluba ski mladini. Na tem polju je gje. Potovala sta, dela pa ni bil veščak. Ko je govoril na par l>ilo. Končno sta prišla v Selč, naših shodih v Ameriki, se je kjer so bila' posestva pivovarl $;L6o v tiskovni sklad "Prole- št. 111 JSZ. Znaša $10.80 Ta znal mladini vzlic svoji neo- narja Drehcrja. Uprava pose-tarca". Na poti iz Kansasa je delež je dobil tiskovni sklad kretni angleščini in visoki sta- »tva Je rabila, obiralce hmelja, s. Pogorelec obiskal še par na- "proletarca". Dalje John Zor- rosti vseeno prikupiti. Otroke ker je imela obsežrie hmeljske sel bi n in ta teden se vrnil s svo- nik poroča, da se bo lotil iztir-!Je imel-Fart ne samo zaradi njih nasade. Obiralci hmelja so se jo soprogo v Chicago ter- prijel javanja poteklih naročnin in razposajenosti in prikupnosti, natepli tja iz vseh vetrov. Med za delo da kaj! Herminie, Pa. — Anton Zor- nahiranja oglasov. , Cleveland, O. _ Anton Jan- ?kim otr<>ko™ Pomagati v bolj-nik je poslal 12 naročnin in tri kovich je poslal 7 obnovitve- ^, razmere kot pa so Jih imeli njih starši. Zato se je Maks VVinter zanimal za vse in hotel ♦M..............M I M t »»♦♦ t M............. % OGLAŠAJTE V PROLETARCU oglase v koledar. Naročil je j nih in 2 novi naročnini, spet 10 iztisov "Majskega Glasa". Tone je torej vztrajno stalno na agitaciji. Chicago, III. — I)r. J. J. Za- v Clevelandu, oglasil v uradu pač pa ker je hotel proletar- njimi so bili rudarji, tvorniški delavci, rokodelci, potepuhi in tudi cigani. Upravitelj je nova obetajoča obiralca z veseljem sprejel. fnL WTSt A,,if' Wis- ~~ Vincent je v vsakem poklicu dobiti ko- Kekel jima je, da bi takoj la-, Pugelj se je medpotoma na se- jjkor največ ^ sku- • hko začela, če bi imela košare 1.10 gl. odbora SSPZ, ki se vrši: ' s seboj. V zadregi sta se zla- vertnik je prispeval $5 v tis kovni sklad. — Piknik v korist ročnine. ' Proletarca" se vrši v nedeljo "Proletarca" in oddal tri na- ša m. Obiral je tudi hmelj. O tem malem poglavju svojega življenja piše "Delavska Politi-Am. družinski koledar. — ka" pod naslovom "Obiralec 12. sept. pri Stežinarju v \Vil- Glavna briga zastopnikov zdaj hmelja" sledeče-low Springsu. — Naročnin so je poleg agitacije za "Prole-! "Poročali smo,'da je s. Maks do oh, Joseph prask v !:>, An- tarča" nabiranje oglasov v A- VVinter umrl v izgnanstvu. So-gela in Frank Zaitz po dve. — meriški družinski koledar. S i cialisti^ni listi so poročali, da Zlet ki ga je priredila v nede- pomočjo teh in vsled požrtvo- je bil VVinter duša avstrijske-ijo L9. avgusta "^ava za svo- valnosti sotrudnikov ter agita- mladinskega gibanja. V nore člane in prijatelje se je raz- torjev je nam mogoče izdajati j benem poročilu pa ni bilo o-vil v zelo prijetno zabavo. Pro- knjigo katera je nam vsem v menjeno, da je VVinter leta ti večeru so sli mnogi posetiti ponos. še cieerske sosede, ki so imeli piknik pri'Val. Kobalu na Cla-rendon Hillsu. Bon Air, Pa. — Tu obstoji že dolgo let slovenski lovski klub. Toda ne briga se samo za "ja- j u.raja go", ampak tudi za delavsko 190-2. na deškem šel obirat Gary, Ind. — Jacob Krainz hmelj, da bi opazoval živije- je obnovil naročnino in piše, nje in trpljenje delavcev. \Vin-da je naročnik raznih sIoven-(ter in njegov voditelj s.ta v več skih naprednih listov, a štivo krajih iskala službo, končno v "Proletarcu" mu še najbolj pa ju je le sprejel kmet v Tver-aja. jšecu v delo. Dobila sta hrano .. . VT , . . . Milwaukee, VVis. — Jacob in dnino- Vsak obiralec je mo- gibanje. Nedavno je prispeval n ... . , . . nbirati hmpli v *voin knsi- •!. , ... , . Rožic je poslal eno naročnino ,ai ol)irau nmeij \ s\ojo Kosa- nj v tiskovni sklad Proletar- . .. . . , . , rn vn ;P uji« Ln;.,ri nnlnn «o 4 t i u ..m pise, da Je zdai zaposlen z ro- KO 01,a KOSa,a poina, so ca . Poslal ie tO vsoto klubov*!............., , , hm^li vmprili k'mnt in « tnni tajnik Louis Skedel. No. Chicago, III. - Zakovšek je poslala eno naroč- je g\p.J nino in dva oglasa v Am. družinski koledar. L.ibrary, Pa. — V tej števil-| ki so razna poročila o zelo us •nabiranjem oglasov v koledar. — Prošlo nedeljo in na Labor Frances T)av j0 ,(il() tu mladinsko slav- O konferenci Moon Run, Pa. — Na prošli hmelj zmerili. Kmet je s tem kontroliral delo delavcev in ob enem imel pregled, koliko hmelja je pridelal. Novo sprejeta delavca ita prejela od kmeta stolček in- košaro iz jemoma. gala. da gresta po košare. Priliko pa sta izrabila, da sta se razgovarjala z obiralci hmelja in tudi s cigani, ki so imeli tam svojo kolonijo, kjer so kuhali in stanovali. Ko sta si vse ogledala, sta jo popihala proti domu v svoj kraj (Saaz). Isti dan, ko sta prišla vzorna "obiralca hmelja" domov, se je tam vršil jako dobro obiskan shod, na katerem je VVinter na hu-morističen način opisal svojo službo kot "obiralec hmelja" in obenem žalostne razmere hmeljskih delavcev." --r- ' A. F. of l 4, spet deluje v mednarodni zvezi L. 1912. se je A. F. of L. ločila od internacionale strokovnih unij. ker jo je smatrala za preradikalno. Na zboru v Varšavi je bila letos spet sprejeta in eksekutiva A. F. (»f L. je dne ."»1. avgusta • odobrila dogovor za vstop. • peš.i j konferenci klubov JS/ konferenci zastopnikov klubov in društev Prosvetne matice, ki LSZ in društev Prosvetne mati-anccs m Johnnv Rak), vih naročnikov. Z uspehom sc Bndgeporta, O. (Sno.v, Re-nič ne pohvali. Tudi kar se klu-l,)o1' *kof- v,)lk- V0("' »odružic in i ■ ■ ■ ■ ■ p ■ ■ ■ NASE PRIREDBE Prircililev v kori^l '^Prolerarca** in socialistirnrpi kluba v soboto 1 I. srplrmbra. L\TH(HH% PA. Piknik kluba št. 1 JS/ v ncdrljo 12. srpi pri Slr- ba tiče, im«ajo težave, člani se I ^nigih). Zborovanje je bilo res|an. y ^ |IXC)W SPHIMiSU v korisl 4i»rob tarraM. ne udeležujejo zadostno sej,' zanimivo. Poročal bi več. a in tako ni aktivnosti. Poslal je 7(,ai težko pišem, ker sem si Prire«lilrv kluba šl. 118 JSZ v koriti "Proletarca" $2 v tiskovni sklad, ki sta jih|na (iosni rnki P° nesreči ranil - 4,|n. , WTII\ltl\K 1» \ prispevala on in Anton prsta. Naj še d ml am. da je j V sobolo 16. oktobra« SI RAHAI^I% Dratiniska prireditev kluba šl. I JS/ \ nnleljo 17. H..................................t t M I............................... Ročk Springf, Wyo. Jereb j<> poslal dve naročnini. Izmed naročnikov* katerim je naročnina potekla, ?mo morali črtati ime John Dolinar. Pred 11. meseci ga je ubilo v ma.jni. Naročnino je imel plačano do je predsedoval John Terčelj, I , j zapisnik pa ie V(). oktobra prireditev kluna si. I I JSA HHiiH;r:poiM\ OHIO. va izvoljeni. — Prihodnja kon-' ferenca bo zadnjo nedeljo mar- y korist "Prolelarra ca prihodnje leto v Strabanu.__________ ,_.. _ - 1 —^— ............. Jacob Ambroiich. * * * H ■ ■ ■ ■ ■ ■ % h . Prol cl.^rec, Sr.pl emfoer KRITIKUJOCA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • t VTISI S KONFERENCE KLUBOV JSZ »mpresivna demonstracij i, toda ni bila zadostna IN DRUŠTEV PROSVETNE MATICE ' NA LIBRARY, PA. i Bridgeport, O. — V nedeljo > /.da j /a eno zdaj za drugo dc- 29. avgusta /.jutra i se nas je lavsko stvar, odpeljalo tri avte članov in Posel konferenčnega zboro-članic kluba st. 11 JSZ na k »n- vanju je bil obilen. Razprave j ferenco klubov JSZ in društev -JSZ so bile omejene, kar je Prosvetne matic e /.a zapadno pra*'i'no. Ne mislim s tem raz- .1 IN nnsyl\aniio. Vršila se .}<• v prave o JSZ kot taki, ampak o naselbini Librarv, Pa. Dospeli vnanjih problemih, ki se tičejo | smo tja dokaj zgodaj. Kmalu zgolj s<»c. stranke. Zborovale)'| nato je tajnik konferenčne »r- so smatrali, da je JSZ v soc.: ganizac? je s. Jacob Ambrozich stranki danes edina narod nost-otvoril zborovanje. Oznanil j', na skupina, ki ne trati energij da predno se seja prične. zap>- - frakeijskimi boji, ampak po-; je par pesmi ondotni pev-ki maga; graditi delavsko gibanje zbor. In res, tako j se je dvig- k jer in kolikor more. Naši sta-1 nilo zagrinjalo in pred si boj ri bojevniki-se bodo, tako upa-smo videli skupino pevcev in mo. vrnili nazaj med nas in popevk v narodnih nošah. Na vse mahali buditi slovensko delav-j navzoče so napravili jako do- sko maso k razredni zavesti, ber vtis. Zapeli so eno domačo V razpravi o Prosvetni main eno delavsko pesem. Obe so tiči so bile zelo laskavo ome Poročali »mo i« v prejšnji številki o demonstraciji brezposelnih, ki so jo vprizorili v Washi'n«tonu v pro- predvajali jako ,io„ro in želi ni,a, Molkov« knj.iKe. ki *o iz-| £ G^C^^VT^« za svoj uspeh močan aplavz. sle tri leta zaporedoma. Za predsednika konference Xa konferenci je bil izvoljen John Terčelj. in ^m dobil vtis za zapisnikarja s. Anton Kod- ,vc V Pennsylvaniji nak iz Braddocka, Pa. Ko je ^ombo. Vsi so obljubili sode-|in malo 0asa /a kaj drugega. M-enci v Librarvju aplayz ^ is da ima Proleta- ven> čeprav V ■ vlvaniii veliko za- _________• je še vedno akti- so naselbine v Penni za naše bratu je in dela v gibanje najplodnejše polje. Alliance, katere predsednik je socialist David Lasser. Udejeiilo te j« je nad tri tisoč brezposelnih iz vseh krajev dežele. Kako so bili sprejeti v Beli bi*i in kaj jim ie odfovoril Rooseveltov tajn,k, smo že poročali. 6 p|| (>nj ^ ^^ • Af Iitc|iri. •j k i List" izhaja. 'CANKARJEV GLASNIK" Po mnogih letih smo Sloven- karjev Glasnik) krasen izde- ci v Ameriki spet dobili 1 po- lek ti je bil namen ta, da se revi- "pouku, izobrazbi in zabavi .jo tiska tako. da se gradivo ameriških Slovencev". Izšle sta koncem letnika veže v knjigo dve številki. Odslej je bil "Maj- lahkfr brez oglasov, bo v tem ski (ilas" (založba "Proletar- slučaju štirideseta stran vse- ca") edina revija, namenjena eno oglas, ker ga vsled gradiva širši javnosti, toda izide le en- na 39. strani ni mogoče izločiti krat na leto. SNPJ izdaja me- iz knjige. "Cankarjev Glas- sečno revijo "Mladinski List", nik" tiska tiskarna "Enako- katero pošilja članom svojega pravnosti". mladinskega oddelka. Vsebuje Zame je v prvi številki "C. pa poleg drugega tudi tako G." najvažnejši urednikov čl*, gradivo, ki ga odrasli lahko či- nek "Za uvod". Napisal ga je tajo z večjim užitk mi, kakor \ človek, ki ni nikoli pisal tja ven dan in brez smotra. Napi- Tisti dan,"krt je po navodilu Mussolinija in Vatikana kanc- sal ga je književnik, ki ne na- bil predlagan, sem si pred>av- ^vanje ako uprava "Proletar- Ravno tako UnRerholc. dohr m kosilom stregle Ijal, da je to pač naš stari , >- ™ M« Potovalnega za-, konferenci in no w i/'b°r* x llHr.odmh mašlienik Red na k. B ie ao- ^Pnika, Po glavnih razpra- ' ^ *H glasno izvoljen. Tedaj ollfuss opo/ieionalno voj- hajala bo mesečno. Njen ured-(karja osebno poznal in ga ra- poldne na pikniku pevskega „jk pevskega zbora, ki je bil korenjaki f t it in»)**<>«*> ako imajo oni kak? manjkalo, je bil zastop- jak() ----------------------. . _ . .... .......... U ' nik Proletarca. Ne vem. kje >mo v skupine, se zabavali, firaI- Nacisti si s,- niso osvojili Katka Zupančič, Anton Car- sko soc. demokracije izzval nik je Ktbin Kristan, in to je zumel takšnega kakor je bil ter tistajo suebunda v krvi za- glavno, kar ji daje pomen. Iz- trl, tisti dan je odprl vrata Hit- daja jo Cankarjeva ustanova lenjanstvu. v Clevelandu. V prvi številki I oda ta še ni končno trium- imajo spise poleg urednika gre k zapisnikarje vi mizi. Nak. 1'^očila. Podpisan* je sprego- ^ ^fa ^nton /ornik in Zi T n " T*""' * * to ni stari Rednak. ampak nt - ^ par besed v prid Prole-j^' ™ ™™ f 1 n £ , razpra Kov mladi ,in. Bil sen, presene-P"l>oročal, da naj da- ™}• *:o b b 1 ede v na- raznih problemih nas, čen th jako vesel. "^emu potovalnemu za- P^^^j' ^iliral vSk ' K -T * ^ 1 ' - rtopniku s. Louis Zorkotu pn pravil agitira i. vitko- p,kmku je bilo mnogo ........., Vodil je zapisnik v nas m delovanje povsod kjer se bo, Je dohl1 nekaJ naro^nm starih soclrugov in somišljeni- zmoto P,acaI z 7 jeziku. Mislil sem si: "V v za- nahaja! na agitaciji "Napreju", jaz pa sem prodal kov, ki so prišli na konferenco da ta neproatov padni Penni ste srečni in še bo- zastopnik na konferenci je'18 vstoPnK» za.(priredbo kluba ;z daljnjih krajev.' Pričakoval nu'' koristila, ste napredovali, ker imate so-!bi, tudj l1rtHlnik -\apreja" G 11 JS/" kl 1)0 M) »ktobra v Sem. da bo pevski zbor z; delovanje takih mladih članov \vitkovjch iz Pittsburgha ki v korist Proletar- Ae kako pesem. Morda jo je in somišljenikov. Iz Braddocka je ffovorU 0 kampanji za'/bi- Ca; VstoPmce ^ ^ v vse na- tem. ko smo mi odšli, ak< je prišla na to zborovanje sa- ?anje prjspevkov s katerimi bi ;e,bme zapadne Pa. m v Point bi-io že prepozno. Zelo v Prepričan sem, da bo pod njegovim vodstvom "Cankarjev Glasnik" vreden imena, in da bo res mesečnik za leposlovje in pouk. — F. Z. -1______ piiiiitiHii: KLUBOV •trn S. tj* mo "mlada kri' dež Rožanc, Kori-h, Rednak. razpravljali o!vseh Poveljniških mostičkov. j den, Ivan Molek, Milan Med- sega de- To Pa »eveda ni zasluga jezui- vešek. Anna P. Krasna, Jacob ................ ............................_ „ . ___________ gosti na ta ^Ilfusaa. On je svoj zlo< i# Zupančič in Janezov Janez. -topniku s. Louis Zorkotu ^ | jaz pripravil in agitiral. Vitko- pikniku je bilo mnogo naših ,n sv'ojo nesrečno politično štiv a je v nji 39 strani, z ogla-! somišljeni- zmoto P,acal 2 življenjem. To- sj in naslovno stranjo vred pa ..........stovoljna žrtev ni jma revija 52 strani. Naročili-' «topnik na konferenci je10 """V11" ^..in-h-finm kiuuh daljnjih krajev. Pričakoval "ll na je na ]eto# Posamezen i * 11 ' l " "" 1 zanei Dejansko nista ne Dollfuss i/Vod stane 30e m % j * ^''P1 1 • | . . * ,, . ., " V sledečem seznamu so pnredk« p;>. m ne njegov naslednik Susnik "Enakopravnost" z dne 1. klubov jsz. konferenčnih or,!^ ako ni do (,anes re*i\a avstrijske sept. poroča v članku na prvi c,'i »'» »ociali.tičnih kulturnih dr.. . . .......... vesel neodvisnosti. Imeli smo za Hit- strani, da je "mesečnik (Can- i,eT: mla" ipli ambulančni voz z o Dre- r.no,n\ k,er sta ;,jh vz"la bil snidenja z J. Rakom in jerja neugoden mednarodni po- =======__september m o za Vpoštovajuč aedanie razin,- fli, jt. tudj dikuturo j„ teror v r« m metez v dolavsk. m tf.ba- ju^.vjjj in izvajal. kako po- ili ambulantni voz z opre- „ .. ' . , , " sem 1,1' "nidenja z J. K;iko ca lojaliste v Španiji. Ome-! Pet |a.k in /1"l'iim k'' Akn h'"1.1' I.anjrerholeem, ki sta tudi res vsi prišli na to važno pri- š|a f)d daiPf. 0ba ;i sta tudi pri- K,,lil<" fasa pa bo? Ali d re(,u , , n , | latrobe. pa. - Prir.aiu. , a sta zaintere- nP 1)0 'zpremenil v njegov ' ^ ' " '" 'l- ,^ ,? ,' , , kori" "P'ol.urc." ■„ ,oc. kl.b. , reditev, kakor so obljubili, bo- sirana v delavsko jribanje v ka- Prifl? A,i sp nasprotja med ■ 1 1 ».»'ranKini siiuaciji, ,oboto ,, ,«.pllmbr. nju, poročila zastopnikov na l^i ^^'iT mo "»orali dvorano razriniti. terem sta že veliko nomairal i "'lcejem in Hitlerjem ne bodo katero se je bavila zadnje dni chicago, ill, — Pifc.i* M.b. tej konferenci niso bila rsvn . \ X t tU J.* v K«r ,« na to obrt razumejo V - t ? zmanjšala, katerim bo sledilo narodi« «ks«kut.v. na seji v ..-.t J3Z » ,w.lj„ ,2. , Kibnieani. se bomo nanje obr- ,z »»f«« oh^skega kraja ,kUvno ,()dP|ovanje. ali vsa, Nevv ^ orku. Ta sjtuaoja je na- Pn s, Wilt.„ Mili za pomoč. Mladi Rednak I"'" Pfecej na tem pose- ,poredna akcifl, ol)eh faSjz: stala valed "upora" trockistov.l . . , ., rajo proti takim režimom. K slaba. U eden je napravil e,- Prn„ govoril nato John Ter- ntcen Kovor. Ako konferenčna i4,,j in v raz,(ravi Več drugih, organizacija posije na sejo do- ,„ kaj mi,Hte_ kdo M wl| že ticnega društva svojega za- poievam k ,)esedi, John jn .sto pni k a, da stvar popravi, bo ,,raiu.ei Rak ter John ,,anKer. glede Prosvetne matice razja-i h„k. jz j(lhnslowna, ter Ullis Springsu. je dejal: "Snov, nič se ne čudi, tU» kar-,e dol\r0' Še t0,lk° bolj* mov v Avstriji? Ni ma- a , v bojih /a delavski z '^n Hp ul V kampanji, ki je za socialiste sevanj udeležujejo skoro vedno ni matici in JSZ dobro znane. fat ' ža ' da ^ Za razred. Nas vseh je dolžnost ' dr"' posebno zamotana vsled opor-eni In isti ljudje, ki prispevajo Za svoja izvajanja je žel M P^el. vsaj toliko časa ne, (h>lovati zaMapiV(1,k nih ne morejo imeti Ne 1 --------— dokler mi bo zdravje nagajalo. samf) nekaterih ki ,p trudi i^amuje se. delavce, nameščen- STRABANE. PA. — Prir.dit«* kluba st. 118 jsz v voboto 18. okta-tiiil« br* V kori,t "Proletarca*'. CHICAGO. ILL. — Dramska pri. reditev kluba st. 1 JSZ v nedelj« 11. oktobra. BRIDGEPORT, O. — Veselic« f korist "Proletarca" v soboto 30. oktobra v društveni dvorani. Na tem zborovanju sem vi- dostikrAt osamljeni, in se bore HLADILNICA ZA TRGOVINE kot so mesnice, pekarije, cvetličarne, restavracije, gostilne, grocerije, krzna-rije, delikatesne trgovine itd. ce. intelektualce, ki so napravili "zločin", da so čitali "Ar- del precej takih, ki jih nisem doUvsko inten^r. v v<-ik.>m .......... "" "" poznal ali oa /e /vrrešil /ato /a • u, i , T f,eiter Zeitung", obsojati na po/oidi, K i pa ze zgrtsn,,zaio slučaju in v kakršnihkoli okol- • , . ^ » ' • u sem že m s reči oredsednikn u ^ . . , eno ,n vrc let zapora in jih . , mni , »^u I ' o ni k u jicmah, cepraT so nm se tako : . , , •• , 1 te, nakar Terče iu da nai vsak / »>i >i> •• ,. , , odganjati v koncentracijska ta- , u) •ii I neprijazne. Torej rojaki delav- . nik, ko vstane, pove svoje ime. j tif kooperirajmo drug z dru- I>okler bodo te vrste zboro- gim. .Stako metodo bo tudi na- tunizma ameriške (nevvvor-ske) delavske stranke, ki išče "prijatelje" med republikanci in demokrati, namesto da bi postavila svoje lastne kandida-bi tudi socialisti z njo lahko sodelovali. A. Garden. NOVEMBER CHICAGO, ILL. — V nedeljo 21 spevoigra soc. pevsk«|* v dvorani ČSPS. novembra zbora "Sava vanja tako dobro obiskana, je ša prireditev v nedeljo ok- , x se veliko upanja za naš pokret. tobra velik uspeh. Razpečavaj-1 dvp «tranki k ^ Zapreka je nam najbolj po- mo vstopnice, ker s tem poma- hoiniet-i- vi l ' • manjkanje potovalnih agita- gamo našemu gibanju in ob e- i Uganka • Ne flede kak-Me vrste hladilni sistem potrebujete,. da vam ga Commonvvealth Edison električna poslužba. Naši skušenj inženirji so pomagali že tisočem trgovcev v Chicagu v planiranju, v izbiran ju in instaliran ju vsakovrstne opreme za ledenife, za hlajenje in za mrzle shrambe. Njihove skušnje so vam na razpolago brez obveznosti za vas. Pokličite telefonsko številko UAN-dolf 1200, Local 17o aii 17 1. HLADILNICE ZA TRGOVINE HLADILNE IZLOŽBENE SHRAMBE ZA OGLAŠANJE HLADILNIKI ZA PIJAČE ; HLADILNIKI ZA VODO HLADILNIKI ZA SOBE commonvvealth EDISON COMPANV 72 West Adoms StVoet torjev. Ne rečem, da je v Penni nem nudimo gmotno pomoč vse z rožicami postlano. Tudi "Proletarcu". ki jo je vreden tam je še veliko ledine za ora- m jo zasluži. Kajti list deluje ti. A vzlic temu smatram, da v prid nas. — Joneph Snoy. Nastalo je stanje, ki ga nai Ifunaju označu jejo s tem izre- obstojata med seboj j Mussolini in Hitler trdita, ljudstvo". ! da se borita za civilizacijo in Situacija postaja tudi zara-|S tem proti boljševizmu. Kaj di tega težavnejša, kep avstrij- pravzaprav je civilizacija sko ljudstvo, ki ga tlačijo kle- kaj je boljševizem? in AVSTRIJA BOLJ IN BOLJ V NE-VARNOSTI NACIJSKE POPLAVE rikalci, čuti v tem nekakšno za-: doščenje, ker Hitler v Nemčiji r vodi boj proti cerkvi. Prezira se pri tem jako lahko nevarnost. ki zaradi tega nastane, če si delavstvo reče: Vse, kar nam bi Hitler mogel vzeti, nam je že vzela avstrijska diktatura Od kar sta Hitler in Musso-j.j,. k temu priobčil« slrdeči čla- »,,z,lit.ov: v*e-?» kwr bi. "?s lini v zavezništvu, je Avstrija ; nek : .Je 550 glede svoje bodočnosti #e veli- .... , o - m • . . .oropala klerikalna diktatura; Kancler Susnik ie sel na po- j lfJ„ . , . . . k« bolj v ntrotavnrti. Prej jelčitnice. Ze pr,,l «,lh«,l«m V^ZT-A TmT' -T™ avstrijski fašistični režim šči- hi bil mtfral «„a/.ltu ,la p«,ta- » m|lh • • J r . ' ze naprtil moz V atikana, kanc- jajo nacionalno - soeialis ticne n V;a i- x M , .. . ler Susnik. Nič ne izgubimo, če organizacije nevarne bo j in til Mussolini in Nemčiji pretil celo z vojno, ako bi se drznila Milwaukee Leader Največji amcriAki snciali««ti^i dnevnik. — Naročniaa: IR.00 na leto, J3.00 za v^l leta, $1.50 ia tri meneče. Naslov: 540 W. Juneau Ava. MILWAUKEE, WIS. »»»•♦•»»»♦♦»»•»»a ( < pomakniti nogo na avstrijska bolj. zamenjamo gospodstvo itali-janskoavstrijskega z nemškim bo nas Hitle** da spravi kle- bo mogla Nemčija za to dovolj! jih polastili nacisti. Prepove- i "V!^vlni^"*,'-odškodovati. Avstrijski kane- dal je društva. Obsodil je iz- ' , , n' ler Susnik je v skrbeh radi te-!grede. ter zagrozil, da bo pre- , 'ak r S,,snik na.) bi razmišljal o Si,:nik ne more ukrotiti 11 it -potem angleške in francoske | lerjevske agitacije. (*e misli diplomate, ki mu tudi niso pri- dmgače, če upa, da bo agenti segli, da bodo varovali nedo- j tretjega cesarstva ugnal v ko-takljivost avstrijskih mej v slu- zji rog, se silno moti. čaju naeijskega puča. Italija V Avstriji kakor tudi dru-' pa je od Sušnika še posebe j za-; god se proti fašizmu brez de- četrtek. 9. septembra, ob os-htevala. da naj neha s pnja- lahkega razreda ni mogoče mjh zvečer je eksekutiva o-teljsko taktiko do rehoslova-'boriti. Delavski kadri so v tem krajne organizacije socialisti-ske. Tako je ker smo šibki."; boju potrebni. j čne stranke sklicala važno ie rekel Susnik in šel na "od- Se manj uspešen je boj proti člansko sejo. Vršila se bo v (lih. * »lasno francoske soeia-j fašizmu, če režim preganja ob- dvorani Pocketbook VVorkers liaticn« stranke "Le PopulaireM| enem delavce. I unije, 417 So. Dearborn. Na Važno zborovanje članov S. p. Chic*Ko, III. — Za prihodnji FEX(rs RESTAVR/ CIJA IN I« KAVARNA 2609 So. Lawnd U Ave. Chicago, 111. Tal. Cra wf ord I 3§W ! I Pristna ia okusna domala jedil. \ j[ C«na interne. Pnstreiha to^na i > DECEMBER CHICAGO. ILL., — Dne 31. J* cembra Silvestrova zabava kluba It 1 JSZ v dvorani SNPJ. 1938. CHICAGO, ▼ nedeljo 13. lr.br* • rja dramska predstava. STRABANE. PA. — Konferenc, klubov JSZ in društev Prosve tne milice zadnjo nedeljo v marcu. CHICAGO. v nedeljo 10. april« koncert "Save". CHICAGO, v nedeljo 1. maja prvomajsko slavje. (Tajnike klubov in koltvrn. ods» ke klubov ter tajnike kanferM« prosimo, da nam sporoča vse svej« prireditve za uvrstitev v to kaloa« in da nam pošljejo popravka, ako N podatki o priredbah napačno zabeleženi. ) I PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNII «6 Stana .a calo leto $6 00. pol lata 13.00 Ustanavljajte nota druAtva. Deset članov(ic) jc treba i» novo druitvo. Naslov sa list i* trn tajniftvo J« t 2657 S. Lavrndale A r* CHICAGO, ILL. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBPNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 n. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tet. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. IVAN CANKAR V RAZPRAVAH kaj je in kaj NI bil Čezdalje več zanimanja za najodličnejšega prvaka na slovenskem pisateljskem polju V starem kmju izdali Ctnk.ir-jev* v n«vih knjigah. V "kul- turnem" vrtu v Clevelandu mi mu postavili spomenik. TUti |»h, k tudi b*rrj«> Cankarju. so uj»-mu v slovt-> astunovilt "Cankarjev (ila»nik". Ke-vija "Njiva" v Južni Ameriki se Csnkarju Opominja * olunk v vsaki itevilki. Ivan Cankar je umrl zlomljen te pod klobuka kita. ki se ji jo pri hoji premetavala kakor živa kača po hrhlu. Stopil sem k njej iu jo opozoril na to. £.d wem potem* zp njo v v> /to, kier si je poravnala kito. Ta k j sv h se seznanila. Od takrat v i ^i večkrat shajala. Ona je govori- "Vprašajte 7. tpanciea, kaj ii njih kai ustvaril, lja za znanstvenika in muje vsake umetniške ne, ki mu nehote zdvkn« pir. dasi ie to <[> | vrednosti kot v s« e^al, | tvero razpravljanje/* Nato «mo zašli v daljne pristane tujih literatur m (anknr - e je ustav il pri Shake^pcarju, KONVENCIJA DVOJČKOV nobenega en čl »vek 1, a ta iv- in se >ra-e dr>bt> ne na pu-. nai! jaz dobro zahvaliti a je-same letno in uničen duševno v dneh, ko la imenitno frane »\ko iu da ob kotirava U vetovna vojna. Ampak tisti Cankar, ki je ustvarjal .svoji duševne proizvode, nikdar ae umre. Julija i U Iti je bi! pri njemu s svojim p« jateljem Albert ftirok. O tem svojem poset u podaja sle leče ▼ti«*: (Nadaljevanje.) "Ali v matematiki, tosood Cankar, niste bili tako trdni, zatekati ste se-moral po pomoč celo h Ketteju, vsaj takt) mi je pravil vaš sošolec." Cankar se je skoro jezil: Ni res!—Manjkal sem mnogo, a v najkrajšem času sem vse dohitel, predelal sem vso zaostalo snov sam. Matematike pa res ne sovražim, saj pravi celo Schoppenhauer, da je to veda, ki stoji umetnosti najbli-ije." Cankar je udaril s palico ob tla, ustavil se je in je pogledal navzdol. Pod nami je valov el park v zelenih valovih dreves. Morje zelenja je pljuskalo v mirnih valih proti beli Ljub-jani, ki je medlela v s dneu. Cankarjev pogled- je sel po tej solnčni ravani dal je, dalje, do belih gor, ki se zaletavajo v nebo ... meji je rmgoial v veselem plesu roj music. — Tam daleč nekje je gučal vlak. — Tu, tam začivkal ptič. Sapica je zganila vejo. In zopet nič, mir in solnce. Cankar si je odpel še bolj naširoko odprto poletno srajco, obrisal si je potni obraz, ^»gladil brke. Nato smo se spustili spet naglo navzdol. Palica je 8pet švigala veselo po zraku. Pri nagli hoji pa se je Cankarju vrvica na čevljih odvezala in se mu je opletala okrog nog. Cankar se začetkoma ni brigal zato, a ko mu je le preveč ov irala hojo, ga je to dražilo, v r- v ladujem tudi zik, -e imam njej." Strma pot rav nino. Stali no in smo tih mizah, vrat. poklical je natakarico imenu: 'Mi, pot >m n M ist »j 'V- • v rniii do t sf! ( an- ve j«» raz vil •» v mo pred g >st 1-ie ozirali po se učna-('ankar je "stopil ti poj "Trdina ie jera jezika /< "Hej, piva nam pritiesi!" Prišla je skočna, p brisala in pogrnila nam ie >>n< nat mizo, šalila s,, j,- s Cankarjem, potem pa nam je pr nesla piva. Pili smo, nato smo se naslonili in brez besed mo uživali hladno senco. Cankar je iskal cigaret**. m »i p»-; mu j., ponudil najfinejših ejript »v-kih, on je raje kadil svoje "dame". "Teh sem naibolj vajen." je dejal, "in zame so te najbolj- buia " ! "Ku Pili smo i i-to sami. Tih > smo kadili.Kostanji so bili nemi ka-kor uliti. I e. tu pa -am ie zdrknil £/trek' kakor velika biserna I kaplja po listju navzd >1, za-; m les« 1 jp po bob m ortti, poz'a-t til kozarce s piv o ni in ie ugas-j nit L | Počasi smo lezli v razg >v »r o literaturi. Cankar je izpil v j enem požirku nad p d k za rea tliva, obrisal si je brke in je reke!: - "Veste, kaj berem zdaj naj-s rajši — Grške in latinske kla-! .-ike. —- O, :o je zdrava in tečna hrana! Vam se ne /Ji? Pokvarili >o vas na gimnaziji, ^ai teh stvari ne berejo tam zaradi lepot, ampak amo raditegaJ da določajo kakšen i" ta in oni odvisnik v tej in oni periodi. Dicken u. O, \Vili uri M ae ter line k u eni. (KI teh • m o m o v. r "Kateri si> pa na jb » venski pisatelji, gOsp m kar?" /•t hip je pomiril in rekel: "'Vttnk, Lev tik, Men.iior»i in Trdina." I n k. i nt;l m • i I o in »r oosb Jnjem, je hitro dodal: mo zaradi sv j-\ reden, da ga beremo in beremo. (>m» ii i 1 eni Miška. "Meška ne morem brati v miru," je dejal Cankar. Vob 'j jrovih stvareh čutim nujno ! >t're1>o, se i po p> odi, da pr *-strežem solze, ki silijo izza njegovih vrstic navzdol. Izmed naših mlajših sta obdarjejia z eliko tehniko posebno Kraigher in Vladimir Levstik, predvsem zadnji, ki pa do zdaj ".i nok. zal vsega svojega ta- rnati jsil "Izid on 1 iik. krog seb o pa Sodite o naših ju: i-t pri "Domu iu Svetu." lor ie sila spodoben 1 šk »da, da nima št bolj nadarjenih Nrdavno te i*- vr»iU v Fort Wayi»». i a., i « dn.. Lorvencij« o-C«nix«. rije dvojčkov in dvojčic. Na sl-ki tla 8! L-tn: dvoj«. ici F. V, C wly it North Jud»on«, Ind., .n HmriflU Bill ngt it T.o» Angel«*«, ta!. ol>j omoicni, ki »ta bil; na l*to.,nji konvenciji , ajtUrtj i članici; v rok »h poatujeU dvojčka, ki »ta »e rAdila v Wo»fo*i dtužini v indiani nekoliko dni pred pričrtkom konvencije. Ta dv* tla b»la na zborovanju najmlajta "dc-ltgata". Zapisnik Konference klubov JSZ in Prosvetne matice, vršeče se dne 29. avgusta 1937 na Library, Pa. Konferenčni tajnik Jacob trinja z delom Prosvetne ma-Ambrožič otvori *ejo ob 1<>. tiče: št. ■>('», VVillock, zastopa dop. in pozdravi vse navzoče. Frank Sede}. Njih društvo je Vato pevsko društvo Med i/ podpiralo Prosvetno matico od Librarv zapoje "Dobrodošli", u !ano\itvi»; št. C»l, VVest Nevv in socialistično himno, za kar ton. Jov. n pravi, da njih dru-st» želi buren aplavz. sh n , brinju s Prosvetno ma- Za predsednika seje je bili i(Mt • št. 8S, Mooo Kun, poroča->og!a-no izvoljen s. John Ter- ta M Jerala in Jac. Ambrožič, či Ij. Zapisnikar pa je Anton ;o v i včla'njen; čita zapisnik prejšnji seje, ka- v Prosvitni matici in sodeluje Sender City Street ljudi. Joža Lovrenčšč nas je < -lenaril za upanje. — Morda -e najmočnejši v tem krogu je S anK ) Majcen." K!ical; ri .i«' l»ii sprejet kakor čifan. i«» ko i! »r n. ibolj mogoče: št.jra/p^ala že nad 60,000 knjig. Strabane-Canonsburg. poznati, kak., ljubi Cankar Tajnik in blagajnik poroča H'<; Imper i!; Augu'tin pravi,. I>0vdarja. da je P. M. edina bo pa določil odbor, vojo !astn » tlečo, katero nje- rezultat p knika, ki se je vr>i!'fia .ie n h društvo do edaj bi-j C(.ntralna jugoslovanska kul-j S tem je bil dnevni red izčr-najbolj živi v v Moon Runu. Pa. Prebitek ' * BOOKS BOOKS . VVe are asking ali loyal readera of PROLF.TAREC to rrdrr yotn booka from our bookthop and also, to aolicit ordrrf from among your friends. Use the follc wing coupon in sending in your order: PROLETAREC 2301 So. Lavndal« Ave. CliiC^KO, lil. ] Ai.i«rican Outpust, l»V Upton Sinclair, $2.00. American Cumiuu.>i»in, by 'lani«- Oneal, $1.25. J Ancient Society, l>y Lewi> H. Morgan. $1.15. ] America'« Wiy Out, by Norman Thomas, $J.00. Anatciii rn and Socialiam, b>' Cioi/e Pit hanoff, tiOe. Hr«j| CKerk, by Upton K n-rlair, $1.00. D« hi, Hi* A ii tli or i zed Life and I.eitert, by l>avid Kursner, 78e. D< !>• and the War. 2he. Drugieat Health. I»\ Joseph H. (Jreer, M. IV, 7.ric. Dynuiuite, l»y LuuL<* Adamič The story of class violenee in America, $2.00. J End of the VVorld, hy. Dr. M. VVilhelm Hoel.vhe, t>0c. E volu t ion of Property, f>0c. Grandfton«, by Louis Adamič, $'2.50. Gooae-Step, by Upton Sinclair, $1.50. ] (..<>»! in g *, by Upton Sinclair, II.50. ' Hundred Per Cent, b.V Upton Sinclair, $1.00. , June le, by Upton Sinclair, $1.50. Jimmi« Higgins, by Upton Sin-, clair, $1.5(1. Kari Mam. f lliogra|rhical Me-moirs), VVillielm Lit-bknecbt, GOc. K n-» Coal, by Upton Sinclair, $1.25. 'J La** uf Hiogt-net.it, h\ J. Ilovv- ard Maore, »lOc. J Life and D» a»h, hy Dr. K. Teichmann, 00c. [ J Laughing in the Jungle, by Louis Adamič, $2.50. : ] Mun»'y Changer«, ( Roberta Rulet of Order, $1.50. j Roman Holiduy, by t pton Sinclair, $2.00. ] Science and Revolution. b.V Ernest Ottermann, fiOc. ] Se* Scirnc«, b> Jo eph H. CJreer, M. D., 75c. ] Thc Social Revolution, by Kari Kaut>ky, HO c. j Struggle Betvveen Science and Superatition, by A. M. Lew'is, COc, H Englith-Slovene Reader, . by Dr. F. J. Kern, $1.50. They Call Me Carpenter, by Upton Sinclair. 75c. ] The Cry for Juttice, by Upton Sinclair. $1.50. The Profita of Religion, by Upton Sinclair, 50c. Ihe Wet Pai*tode, by Upton Sinclair, $2.00. "] Yertiey'% Juatice, bv Ivan Cankar, tran-lated by I^ouis Adamič, 50<-. _______— □ The Tr in it y of Plunder, 25c. "] The Cradle of Life, by Louis Adamič, $2.50. ] The Social Evil, 25c. State Send in your order TODAY Datum govo (li- lo mu zelo aktivno in pominu, katera njegova knji- zna-a $52.15. Od te vsote gre ga se mu zdi najboljša. Idagajni Konference in Izmed dramatikov pa prebiram Moliera." 'Jp knjijre so brez dvoma t ist >, ki jim je kumovala M ici: "Za križem*'* "Na klancu", "Hla-c Jernej" .. . (*e bi se že m;>- u^tanov >: >i. 118. Ptitsburgh, za-trpa Oeo. VVitkovich; š). 'Glejte," ie rekel Cankar za- $22.15 pa ostane blagajni klu- u Aliquippa. poroča mišljeno; "težko je to določiti, ba st. 175 JSZ v Moon Runu,'('(M)- Smrekar, da so vedno prirej sam ne vem. za katero naj Pa. Predlagano in p »dpirauo,. M! ovljeni -odelovati za delav-bi se odločil. — Na boljše mo- da se poročilo o pikniku od »- ^o stvar in -e -triniajo s Pro- jugoslov anska podoira u-Uurna organizacija v Ameriki, part. Predsednik se zahvali na- In ves navdušen nama ie pripovedoval vsebino najbolj ]>o-srečenih njegovih komedij. 1 . .. .. . gel je palico jezno v grm. tla j najznačilnejša me*ta teh nama 7a vn;l: Poten\b» so se vauli z njega zeleni listi, | je podal celo napamet. bra! "Hlapca Jerne- in nato se je skTonil in si je za- "Moliera orevaja,;." ie na vezal čevelj. daljeval, "ie silno težko. Jaz "Strela!" je rekel v jezi, ki bi ga prevedel, in sicer dobro, pa se je že topila v smehu, če bi me tudi dobro plačali. A "kako je to včasih nerodno! takega dela naši za'ožniki ne Šel sem pred časom skoz Tivoli plačajo." in — kakor danes — odvezal In nato se je spravil na zase mi je čevelj tudi teda j. I)o- ložuike in jezil st- je cel » na bro sem to videl, a kdo bi si ve- Selivventner ja. češ. tla je žiti dno zavezaval. šel sem dalje kakor v^i drugi; le Z »rmanu in se nisem zmenil za vse svr- ie prizanese!, kanje in opletavanje vrvice. Pa "I)'An.nunzio je *edaj raz-prisopiha za mano gospod, ves bobnan p<> vetu," >em zasukal rejen in poten: -pet pt jtov or, "kai mislite v- o — Gospod Cankar, gospod njem, gospod Cankar?" Cankar, čevelj se vam je ,od- "Meni ne gre." "Imajo .ira za enega izmed najboljših stilistov na svetu." "Ho," je dejal Cankar, "a umetnik zame li-i!" "ritali ste ga morda v slabih prevodih." ""11 fuoco" in "Tri»mt) della morte'" a zdi Rosseg-ger?"' Skoro jezno je odgovo- vezal! — — A tako — hvala! — Kaj sem pa hotel drugače, zahvaliti sem se mu mora! za to uslugo in čevelj sem si moral zavezati!" Cankarjev obraz se je prožil v vesel nasmeh: "Včasih je pa vendarle takle slučaj tudi v korist. Pred leti sem sel po obljudeni dunajski ulici. Pred mano je šla ja". Ta i' naibolj dovršen.'Moja najbolj v cnju pisana knji-ra pa je "KurerU". Ko ga je dobil Schvventner, mi je pisal: "Kurenta" ne razumem. Pošlji mi epilog, v katerem delo vsaj nekoliko razjasniš. — In poslal mu tiste tri sonete, ki so tiskani na zadn jih straneh, iti on mi je odpisal: Sedaj razumem "Kurenta", a teh pesmi zdaj ne razumem!" Za-mejali smo so s Cankarjem.. ki je smeh prvi intoniral: "Nino" se spisal, ker sem bral pri nekem nemškem kritiku. da se kaj takega ne da u-• t varit i. A glejte: pri "Nini" se mi je zgodilo, kar se mi prej jni. tla je delo na sredi obstalo: bri. V Konferenčni blagajni se nahaja $!>7.8.6. Nadzornik s. P». Jerant so strinja z računi in se potem -oglasno od >bre. Druga poročila. Konferenčni -organizator s. John Torčelj pravi, da ie njemu težko poročati. Meni, da b« morali vsi organizatorji d (do-> vati za razširjenje socialističnih idej in ob enem agitirati zn Proletarca, ki je najstarejši in najboljši delavski 1 ired-| laga kolekto na seji. Ambrožič podpira. Nabralo se je v podporo Proletarcu $13.65. ~ , . t4....... -:■■, . . ,, Zdi se. da bo "čiščenje v Geo. VVitkovich predlaga, RlJsiji ^ d0,R0 trajaIo. Nedav. da se naj ta konferenca izjavi no je j7vr^, samomor premier proti stališču gl. odbora in po- Ukrajine, ker je bil osumljen rt t nega odbora JSKJ, ki sta 7aveznifHva s trockijevci in odločila, daje pripadanje njih drugimi sovražniki sovjetske društev k Prosvetni matici pro-!Uniie y sibiriji je bilo obso- ti pravilom njih jednote Za- jenih v smrt že par stf) bivših ir- John Terčelj. Terčelj poroča da njih društvo vsako' let > naroči več iztisov Majskega G!a", Britlg-ville, za-toiiata J. K v a rtič in J. Glažar: št. 300, Braddcck, Anton Rožanec, ki Anton Rednak, zapisnikar. čiščenje v Rusiji poroča, da ie društvo aktivno 1\ ^ifv ikov radi enakih preiti nodnir-1 Pn, vetu., mutien ' na L,,)rar>Ju. stopkov. Aretiranih je bi o v od / i •(•tka Iobyoiajo Pr,'stranost prošlih tednih vsled sabotaže ' . odbora in porotnega odbora oseb. A. P. poroča v retleraciio SNPJ v zapadni. JSKJ, kajti s tem, tla sta se od- depeši z dne 2. sept. iz Moskve, da je bilo v Leningradu spet ustreljenih 10 trockijevcev. ne vrstice naprej nisem m »trol na ist<>m tališču kot par let .. .. .. .. : r/ . i ■ .. i ..'i da nima nikakih navodil, pa ga veseli, da jo tako veliko zastopnikov navzočih in je vedno pripravljen delati za delavsko tvar. Geo. VV itkovich povdar-ia, da i" SNPJ najbližja in dama, kateri se je prerila iz-j ril Cankar: ne besede. Iu raztrgal som napol končano delo in začel sem znova. (Dalje prihodnjič.) Ce pridobivaj* svojemu liftu nnrečnike, pridrbivaš nove vojake svoji armadi. I I II S ZLET V VVILLOVV SPRINGS NA PIKNIK V KORIST •PHOLETAHCir MIMIIO 12. v sri:/iNAR.)i;vi:M M KUKA \ RIL h 9 DOBRA GODBA — IGRE - VSTOPNINA PROSTA T Vabi jeni vsi prijatelji delavskega časopisja. m m m m m m m « nazaj. Za veselico v korist Proletarca še nimajo določe-ga dneva; bodo naznanili v Proletarcu in Prosveti. št. -U. Imperial. s. F. Auguštin nima nič post bnega..št. 1 IS. Canonsburg. zastopata s. J >.» Maurich in John Terčelj. S. Terčelj poudarja, da je niih klub najbolj aktiven v Pa. Vrši voje aktiv-noFti in člani imajo ugled v naselbini. Delujejo skupno in če imajo veselico, se zabavajo skupno iti pustijo politiko na • tran v tistem času. Priporoča udi drugim klubom, da napravijo nekak sistem v tem praven. st. 175, Moon Run, zasto~ >ata s, M. Jerala in Jacob A m h rožič. S. Jerala poroča, da so aktivni kar jim je v sedanjih m z m era h mogoče. S. Ambrožič -■e zahvaljuje v imenu kluba •sem udeležencem piknika Kar se pa tiče pridobivanja članstva je pa bolj težko. št. 211. Alit|uippa, zn«?opa s. Bartol Jerant. Porabijo ves prosti I čas za razširjenje Proletarca. 1 Nato govori še Frank Bolte iz !lib»arv, da nimajo kluba, pač j pa so zelo aktivni za delavsko 4var in izobrazbo. Prosvetni ma!»ca: Dnlštva SNPJ: Za At. (». Svgan, por »ča Pa. zastopata r'p ;č, ki pravi, | ločila proti Prosvetni matici, sta ustregla nazadnjaštvu in udarila po naprednih idejah in izobrazbi, katero goji Prosvetna matica. Sledila je k temu predlogu razprava, v kateri so zastopni-naibo! iša delavska organizaci-l ki poudarjali, da nimajo niče-ja. Ker ima sedaj Proletarec sar proti katerikoli slovenski kampanjo. pript)roČa. da gre- pmlporni jednoti, kajti mnogi mo - kupno na delo za nove na- naši člani so v eni ali v drugi, v*-črnke, in bi bilo dobro, da bi vendar pa je očividno, tla je ta prišel ok ili zastopnik od tiru- napad na Prosvetno matico otl-trod. da bo imel več vpliva na sev klerikalizma pod masko ljudi, fiovori tudi o španskih pravil, ki se jih lahko tolmači, bon ih in priporoča, da bi p >-, kakor tolmačijo vrhovni sodni- j magali clevelandski Federaciji ki postave vsak po svoje: reak-| SNPJ pri nabiranju za nabavo eionarji za kapitalizem in pro mbulance, Br. Kavčič želi. da gresivni sodniki v luči soeial-bi v a društva pristopila v Prosvetno matico. Govoi ima tudi br. Rart d Jerant. Dr. š!. SSPZ v N. Br id-doi k, zastopata John Baraga in I /0 u i s KWish. Drintvo ji> novo iti ie takoj pristopilo k Pri-vetni matici. Dr. st. 2<>3 SNPJ v Bishop z i topa L. Bartel. Nav/oč na zborovanju je s. los. Snov iz Bridporta. O., ki pozdravi vse navzoče in govori jt. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOUR&: At 3724 W. 26th Streat 2:00—4:00; 7:00—M:.10 Daily Tel. Crowford 2212 At 1858 VV. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. I>aily Tel. Ca na I 1100 W*dn«!«day and Sunday be appointments only Ro«ivithr< port u priredbo v korist Proletarca. Vabi na udeležbo. N^tvze i« pozdravi tudi s. J. 1 angt » ho'c iz Jdhnstovvna. Pa. Govori tudi s. John Rak, ki i>o-ja fviuje, koliko je dela pri Proletarcu, in dalje o razpeča-vanju knjig Prosvetne matie;». Pustovrh. Pravi, da se društvo Pove, da je Prosvetna matica 1 aterim se velika večina odbornikov JSKJ sploh ne strinja. Torej čemu jim igrati v roke, st> vpraševali. Na podlagi teh in sličnih izvajanj je bila sprejeta proti stališču gl. odbora in porotnega odbora JSKJ graja v smislu, kot jo je predložil George VVit kovich. Prihodnja konferenca se bo vršila meseca marca 1H38 v DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira v-ak dan razen -»rede od - H. zjutraj do 9. t večer. V nedeljo po dogovoru. PHONE: CfCKRO filO 2125 SO. 52 N D STREET CICERO, ILL. A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of tne VVorker« OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC EUUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM M ON VVEALTH 1 j NO. 1565. Publ».h.d w—k\j mt 2301 S. LavndaU Af*. CHICAGO, ILL , September 8, 1937. VOL. XXXII. POLITICAL ACTION II i; A II V K! Picnic of Branch No. 1, Political action started and developed the publie school JSF, on September 12 system, vvhich h f untold benefit. s r Lots of othiv good things have come from political action.! Chicago, lil. Our Doings J/ere and There SACCO AIXD VAJSZKTTl By Joseph Drasler (From The Nt w Rcpublic) Ali toutl* W ill lru.l I hi» year'i Almanac Thi' f i r -1 is>Ue of th<" Družintki Koledar (Fumily Almanae) wa pub-li*hed_.in Kurope in 11*13 and wa> A full day of sports and iramc.H i.s ciiculated aniona a vvide f«ill<>\v n«: of vai th« vva In in «P a. The minute* are published in Slo vi* ne seetion of thi« insuc, It decided t h at tht* conference in j 1938 will bi- held in Strabane during i tin- moiit h of M are h. A eollection of $13.65 was made for th - Sustaining Fund of Proletarec. M others' pensioiu, for example, have kept mothers and child- !f stezinar'* (:,OVr out in wUow-ren together an l prevented many a boy from becomin« a eri- ^ST-m'* minal and many a girl from becoming a prostitute. VVork men'* | held. compensation ha preserved hundreds of thousands of families i A full day of sports and gamw is from destitution and degeneration. Maternity and infancy lavvs schedulcd, a i orchestra will be Jugo-lav reader* m America. have dec rea sc d infant mortality. Public parka, publie play- Iu th*",ar7's »««* .the Koledar wa publi i.ed „,„...... ...., ,; • . 1 . .. . 1 *> there Will be no admission charge. America h here it ha made its i ground s, publie llbrane«, publie natatoriums, pubhc beaches, lWt let the tran-porUtioii prob- pearamv regularl.v everv year Hinče publie health departments, factory inspeetion, safety recjuire- lom keep you away " ments, etc., have given incalculable pleasure and benefit to the mas«es and saved innumerable lives and limbs, as vvell as the people aetual experience in ovvning and doing things gether. Every pubiicly ovvned vvater vvorks, elcctric plant plant, street railvvay, etc., is a schooling in doing thing?. gether, and is a mental, emotional and spiritual preparation i fT 1.p,cnic have t'ha,l*tl of th«Tt>'»- vvh eh amount, to thou uul of c« • i ii ,. • .bula (tanie or some other equal v in- t »j«. ^ Contract hlarks for ad- huve Wldf. aml closer cooperation as well as an immediate „„,, Th, h....... Ji„, hav, !.!...„ "ut '"n I™ , ......... .......... cause ot inerease in welbein*. Ali the.se thinjts—and man/. « »■•» ni» »hi,h th«y ar, K»inK t« ,„„•:, - ti.......-h.,,t tho «.umry. That j",,, ..,".',1" ' m.« .. .. ■. m. . .. ^.. .. u 1 ... a. _ .. 1 ! I _ . a. * . WT% _ . a l itih'(iilii ut fin.' »..»«,. » It is 10 yea rs ago > nee the shoe-maker and the fish peddler were put to death by the stale of Massaehu-setts, not for the erime of murdtr, which the.v had not conimitted, but for the tripple erime <»f being poor and alien and holding radical vievvs. court* to consider new evidence *tj|I do so; vvhere there have been chang. es, there is poproof that the Sacco« Vanzetti čase vvas responsible. Of the principa! actors in the fam-ous affair, some are dead antl nioft ot the others are retired. VVe are avvare of no instance in vvhich any H of the participants • in the judical VVe w;sh -ome thoughtful študent murder has expres*ed regret or doubt of social alfairs would spend a yeai |aa to his part in it. or tvvo in research trying to ansvver j (>n the face of the record, there-the <|Uestx,n vvheth. r the.^Sa ;ro-Van- i f,„-,.t W1. »hould have to say that \monj» our visitors last vveek vvere: H'1'11' t'aM> l,u> ha'1 an.v beneficial ef- j Sacco and t anzetti died in vain 50 fects up<>n publie opinion or ju lical { far as the lesson to America i» con- cerned. Hut the face of the record us not aH. No on«- knovv.s hovv many mher, [similar cases, in M a sxa c h u se 11 s ' or elsevvhere, may not have l»een pre-■,'^roit, John I proveinent. Most <»1 ih»- stati - vv h ch vented because the prsoecutorg re-iiorsek, Jr., Springfield. ill. John »s then refused to permit the higher I membered Sacco and Vanzetti. »n otvlw«tn IcAtkr and eam« io chi-aln» ori busints«. .Josephine Hizjak, manv more—are due to political action. Even the shorter h >urs iintroduče at th < picn c of labor, and the consequent extremely valuable development ®?,'fnch mvmlwn •4r,,i ,l,iv f 1 1. 1 a• , * . . .... . .. 1 mK their own cars are asked to op of adult education, are largelv due to political agitation. at the Slovene Labor c nter on their A glance at the lists Of men and vvomen vvho vvork f or j «ay out to the picn; ground« anl peace, for thc maintenance of civil liberties, for the abolition ')itk UP as Mian- pH>-enaers a th«> fraternal of capital punishment, for proportional representation, for old ^ ^Th!^' ^ co,,perBtion vvll! wh,ch tht>> fl iro IVOn^lAn j T t \ o n 11 I A/l nnn t iaiv f/\M /t «\0 ........., 1 neiP Us a ,nl- thi i *ue. they are bysy at vv«».»'k gathering a' coming out to stezinar'* ,»<,.. hiv be sold much of their idealism at the hands of the idealistic ploitical (Vt>Ve10#n ^Ptember LJth for a da» and nJmU Th. age pensions, for adult education, for co-operation, and other '-fhe men e »ea«M>n com™* to » . 1 », v r 1^.1 . , it . ' , - . 1" c !MttiM,n is commg to a tvvo inehes. Also have vour organ- Iines ol unselfish endeavor, reveals the fact that a great many close so lets make the bt-t .f what ■ 1/at ,.„ „Mi r a- mam- co» a> cm ...........................u f ., V,,-; ,,, ', >|»onforing a picnic ali proeeed« to go Pu,cha;^ «'f ,aml >ees. ,ngaged in d.gg.ng, loading, om among >out memtKr* n,o thc Suatjlinilltf FuI'ul of pro|t.ta. | rental of safety lamps or other and conveying the mined coal to the - movement ot the lastquarter of a century. If political action " ' un had accomplished nothing but this alone, it vvould be im-mensely vvorth vvhile. Ali the problems of society can be solved by means of political action follovved by the industrial action vvhich it provides' Tht> travelet for, if a little reasonableness Koledar u>aa!lv COll- tatns about L'25 page s most of vvhich JT'' h hv out aL StezinarV .s f Ked vvith the l>est vvork of the Cl,OVV in U ll,ow Jugoslav vvriters in America and Kuroi>c. t THEDOOM OF EMPIRES standing amid the October 16, Branch No. 118, in Canonsburg, Pa., is nponsoring a picnic for the benefit of Proletarec. upport that our publication, s«turday, October 30. Branch No. B industrial action vvhich lt provides ! travtler standing amid the Thr upiw.rt that our j»ublication, s.turdav Oct„h^r m ur(in„K v ss is used by contending elements. ^n^T' PR(>I ha — ' n. in BrC ? oh:" i*^^ .... , . . seeing on every >ide the fal len pillai f10m th- member h p of Branci, No. t ,)1CMH. ,. th». b..n..fit J pI i V Milvvaukee Leader. I and the prostrate Wall, asks why ' »nto the S usta in nx Fund of Prole- It waa li^h^nidJle of September. | weather sleeping on the hard cold j and injustice. The hands that build tarec f.,r wharh r > b.- n- ,|M„H„, | The back > that — With the vv eat her permittinj Sunday, October 17th, Branch No. 1. vvill put on a play at the SNPJ Mali. equ pment vvhich some miners must surface and in various maintenance pay for out of their ovvn pocket. operationsi-make-ttp thc bu4k of the Those vvho had employment through- er>.ployees in b tuminous-coal min- out the entire year 1 earned ing. Underground employees vvho re- $1.145 on the average. Nearly 4 out ceived some pay at each pay period o.* every 5 miners had emplovment • thioughout the year averaged ap- f»r {J months or more during the proximately $1,135 in 1935. The year and averaged approximately average for ali underground einploy- $1.045 during 1^35. ees, regardless of the amount of their Miners are generally paid on a employment during the year, vvas semi-monthly hasis. VVorkers receiv- $^05. ing vvage.s in each of the 24 semi- About one-eigth of the total num- Lutvn ItiMvlin^ Slovene Labor Center, Chicago 191D that the great steel strike was I floor and getting by without even as them were unpaid. . IiC „„„ _ Wlin in, w,,tlner p.-m:tting anl called tieing up most of the largest much as drinking vvater m the plant; | bore the burd^ne also bore the mark tne ful t ro K- -u o , for ,1; ,,u ' on steel plants unt l January, 1020, the miners suffered and sacrificed of the ltfsh. They vvere built by slaves ,a of men. an ! 175«» \\ < rniak at 1 m a- i the drift back to vvork and the strike hecause the company believe that the mournful vvind *>f desolation. Slovene' Labor Center 2301 South ,in<1 thr l P1^'^' Kvt n the top team, was lost. Why? Because a strike has' y°u needed one. But l»ave you a con- sigh.ng amid their erumbling rums. I^vvntlalv \ve fifs » n i»"iutes 'ate- aht5»y a margin of three tract garanteeing that this raise vvill is a voice of proph-tic waming to Then vvill* l»e no ad .r .n chvge' he in effect for a year or two years? thos<" vvho vvould repe a t the infamous ^ Have you a security on the job? experiment, uttering the great truth. Oh, no, you haven't. Where there j that no "ation founded U]H>n slaVery, is no union there is no security and 1 c,ther of bu,1>' or mmd' can stan never vvill be. —-Robeft (i. Ingersoll. got to be vvon in a shorter per od than that in order to save the morale of the strikers. The capitalist press played up the strike as being revo-lutionary in character and called for the purpose of setting up a Soviet form of Government in this country-These stories vvere very widely c:r-culated anl had the desired effect upon the American masses. The result vvas that the strike vvas lost. At that time men vvorked 12 hours a day, and 7 days a vveek at very lovv vvages. The very same thing that happened to the steel strike of 1919 is again being attempted today. The press is even more vicious vvith its propaganda and 'red scare" and thcy ex-pect us to believe their lies, but we are not so vve a k and foolish. We learn a lot vvhen vve see Tom Girdler spend millions for gas and amunition to use in gasing, shooting and Drovv-beatng vvorkers into submission. monthlv pay per ods are considered b*'C of vvorkers employed at under- to have vvorked throughout the en,- ground mineš have surface or out- tire year. The aetual hours vvorked i< 1 o jobs. The average annual gross in half-month pay-rolI perioiay have received paied vvith inside vvorkers is due during the year from another em- largely to the somevvhat greater rc- ployer in th«* coal-mining industry gu)arity of their emplojrment. or from an employer outside the in- Earning«. in Major Coal Fields.— distry are not included in the estb About 6 percent of the bituminous- mates. c »al miners in the United States Nearly two-third< of the bitumin- rk in thv three Statcs of pay tournament left vvhich means that there is till time for some big up-sets e."pecially among the teams that are junning neck to neck f<» second The company gave these raises be- j cause they tlo not vvant the people to join uninos. Wake up, look around. VVhy did 10 people get shot and club-bed to death? VVorkmen organized into unions is thc one thing the companies do not vvant and they are doing everything they possible can .to diseourage it. But vve have got to vvake up and fight for our rights. —Mary Grubith. Insolvent Strictly on the Inside The reason why Johnny Buli is not taking any steps to stop the Civil VVar in Spain is because the vvise old codger is hoping that by the time H tler and Mussolini have done ali they can helping the Spanish people to exterminate each other, he can step in and take what's left mineš of Spain. — A. (i. About 70 de legate < and vis tor-from Pa. an 1 Ohio attended the JSF Conference in Libra v, Pa. on Au* gu.st 29. John Tercefl acted as chairman, Jac.d, A -i'ere-t'ary and Frank Rednak. record Ing sec-retary. Re|x»rts of th»- delegates co-vered every phase of the vvork (»f the Jugoslav Socialist Federation ann*t VVon I>o.st 1 29 15 25 19 16 20 6 10 7 21 11 17 17 13 27 23 ous-coal vvorkers vvho received pav vania- West Virginia, and Illinois, in each of the 24 semi-monthly pay- Tl,ese States produced 63 percent of rool periods in 1935 earned more a]i the bituminous coal m.ned in the than $1,000. Most of these vvoiker.- c<>untry in 1935. Miners employed earned less than $1.400 and on!v a l!u' -vt,ar rounercent «>f ali bituminous- , , , , *. ' . , ...... Pennsylvania sample vvorked some time in each pay-roll period during c >al miners earned les> than $800 Many are praying for better vvorld |°f their employment; ant only in South 1 Chicago but ali over the country. Unionism is grovving. The C. I. O. has doubled its membership and is stili grovving. But in vievv of ali th s,! so many, many vvorkers are stili a*-1 W.P.A. VVorker: "Say, foreman, lecp and refuse to join a union. ■ vvill you please give me a shovel? Just recently a vvorker told me, I'm the only one in the gang who vvhen I asked him to join the union, ain't got one." 4T am satisfied, I received my raise l Foreman: *4Don't vou knovv that if so why should I jo n the union". |you ain't got a shovel you don't have I told him in no uncertain terms j to dig?" that someone has sacrificed their VV.P.A. VVorker: "Veah, I knovv health and homes, for instance, the that, but ali the rest of the guys have boys in the Auto Strike in Flint sat something to lean on and I have to for 44 hours in the plants during cold stand up."—Annapolis Log. t,»» THE SELF APPOINTED TRAFFIC COP! & i ' ^ • I - r.'. IfiT^N ATlON AL 1AW DOtSM^ APPLVWE2E{ vvl o received pay at some time or other (luring 1935 — i 3 I III] >1\\ lli: Kll l l l» By THOMAS HARDY "Had hc and I but met By some old ancient Inn, VVe should have sat us dovvn to wet Right many a nipperkin! - "But ranged as infantry, And starting face to face, I »hot at him as he at me, And killed him in his plače. "I shot him dead because— Bccause he was my foe, Just so: My foe of course he vvas; That's clear enough; although "He thought he'd 'list, perhaps, Offhand like—just as 1— Was out of vvork—had sold his trapi No other reason why. "Yes; quaint and curious war is! You shoot a fellow dovvn You'd treat if met where «ny bar is, Or help to half-a-crown." ti 1 r "t?-** IlMnois. The average yearly vvage income ali , , • .u • 1 . b tuminuos-coal employees, regard- everv 1,000 vvorkers in the mdustry , P . J ,' . . . , , . . .. * le-s of the amount of vvork they ob- ta;ned during the year, amounted to $t»80 in Pennsylvania, compared 216 earned le-< than $600. vvith $945 in Illinois and $935 in 175 earned $600 and under $800. West Virginia. Out of ever.v 1.000 bi-218 eatned $800 and under tumious-coal miners employed in $1.000. each of these three States in 1935, 171 earned $1.000 and under 1 in Penns.vlvaina, 332 in Illinois, $1,200. anu 361 in VVest Virgina averaged 99 earned $1,200 and under k than $800 per year. $1,400. Bureal of Labor Statistics. SCIENCE AND MEDICINE I)r, Victor (i. Oeiser, absent six as toes, fingers, vvhole hands—for- months exaniining 2,000 of th" merly controled by these ner\'es, de- (multiplving) 80,000 lepers in Basu- cay an(1 ,,rop °/f; This "smoothM y*' . ,«.... , netv '.s regaided as more c 11 rab le toland, South Africa. comes'ashore tha' thp noduI||r> Nevertheless, no at Nevv Vork. sixty-eight but .vouth- true specific has as yet been dis- fully ardent. to start a nevv chapter covered — though chaulmoogra oil j in his remarkable "Odyssey"—of unsware But leprosy s novv on the inerease vvhether or not the inn' vroin' °n ,(i0 y*rn- " hat k n lo for you?" "I am looking for a eriminal law- Florida, Louisiana, and in Nevv Vork v,'r'" sli<0,..th,, !,tran,?,'r' "ll*Vi' yoU IiCprosy, piobablv catised by the an> rod-like Bacillus ieprae, ha.-' tvvo "^ejl," said the other, main forma. In one, nodules o r»,<>tty sure vve have, ,but vve lumpv areas develop — frequently. giving the head a hideous. leonirie " y i sppearance. In ihe other, the Take it easy! The cemeteries ar? w /rfs?/C ^ 1 "smooth" t.vpe, nerves are attacked. f ,'l of 1^'ople vvho vvish the.v hadn't £ "'i (rs**.-* Jan<| the portions of thc body_sucii '^n in such a hurry to get there. we're can't