v	itsA
Uh4k vsak torr/, IKrtok !n Mbob.
Um P8MMMU) StovOfel K 1"SQ.
■
X
VSKI
j*v
VreJSfrttl#* % i%WWiW^ 3»
cai^pis za TKeomKO, iludustk«**
■Qm*aw* «**< m - A«*MI « »• wa**J». - Številka P'
■c>
t n^viKSSuuK tom&HH*> ***»< tt/l - »*#»** se a» ™at«Jo. - Številka r	'\	?, • *4m v LJaHtml IUB. — Številka tefcrftfla 588.
inmitffflir ■« «u«@t SUSflN 2*«u K *»„ n pifMi (H « *•»» >«** K 50, nmeZo« K 20, r . r,e\ \«-v .m<m K M wl — Hab kMUitv IJnkOH«
."saaa
>V?
v>“ —
LETO IV.
LJUBLJANA, dne 11. septembra 1921.
ŠTEV. 95 a.
Posebna izdaja Ljubljanskega Velikega Semnja.
Železarska in piav-žarska industrija na velesejmu.
V skupini težke železarske industrije so zastopane na razstavišču Kranjska industrijska družba, grof Tumove jeklarne in železarne v Ravnah pri (inštajnu in rudniška družba v Štorah pri Celju.
Kranjska industrijska družba je bila ustanovljena leta 1869 in ima sedaj 18 milijonov kron delniškega kapitala. Ona je pokupila že iz srednjega veka obstajajoče železarne na Savi, v Radovni ter organizirala in razširila rgih obratovanje. Leto na to je nakupila tudi baron Zoisove fužine na Javorniku in v Bohinjski Bistrici. Leta 1896 je začela graditi v Skednju pri 'Prstu moderne plavže, s kateremi je pričela 1897 obratovati. Pozneje je teta 1906 kupila tovarno za tanke žice v Bistrici v Kožu na Koroškem in leta 1916 je ustanovila tovarno elektrov na Dobravi. Podjetja Kranjske industrijske družbe so tehnično najmodemeje opremljena in so imela pri izbruhu vojne pri pol-n.®ln °bratu kapaciteto letne produkcije 200.000 ton surovega železa in 12U.000 ton polfabrikatov iz Siemens Martinovega jekla (ingoti), ki se iz-valjajo, odnosno predelujejo na pločevino, paličasto in obročno železo valjano žico, žičnike ter na Dobravi 7000 ton elektrov za kemične tovarne.
Družba je izvažala po celem svetu, po Balkanu, v Indijo, na Kitajsko, Japonsko, v Egipt, Južno Ameriko in Afriko; dalje v Nemčijo, Švieo in Italijo. Pri polnem obratu zaposluje približno 4000 delavcev, pri reduciranem pa 1400 delavcev in nad 200 ien.sk.
Podjetje izrablja za obrate svojih tovaren bogate vodne sile in sicer na Savi pri Jesenicah 5000 konjskih sil, v Javorniku 2700 k. s. in v Bistrici v Rožu 1000 k. s.
V zadnjem vojnem letu 1917-18 je prenehala s produkcijo grodeljna, po preobratu pa je bila popelnoma odrezana in Skedenjskih plavžev ni mogla več spraviti v obrat. Produkcija Jesenic je bila vsled težav dobave surovega železa i?. inozemstva padla na eno sedmino kapacitete. Vlada podjetja ni ščitila proti vedno bolj se pojavljajoči inozemski konkurenci s piimemo zaščitno Carino.
Podjetje rabi za svoj obrat mesečno 1200 ton surovega železa, 40 ton hematiiovega surovega železa in 40 ton olivnegA surovega železa, 20 ton ferromangana, 400 ton koksa, 650 ton čistega premoga in 2000 ton ruiavega premoga ter 1000 ton starega železa,
Za izdelavo elektrov rabi 80 ton smole ter 80 ton tera in 40 ton grafita. Med železarskimi izdelki, ki so razstavljeni v vzorčni zhirki na sejmišču, omenjamo posebno valjano žico od 5 do 20 mm okrogle ali kvadratne debeline, betonsko paličasto železo od 5 mm dalje, ploho, kvadratno, okroglo, polokroglo in kotno železo, dalje mrzlo in vroče valjano železo v trakovih od 1 mm do 5 mm debelo, svitlo, varjeno, pobakreno in pocinjeno, jamske tračnice, surovo
črno pločevino 21/4 do 85 nun debe-Ijine, fino črno pločevino, vlečene žice od 0.08 do 2 mm debeljine v vseli oblikah, trdnosti, in žice za knjigoveze. — Posebno važen predmet so vzmeti za pohištvo in žičniki za vse vrste obrtov in industrij. Najobičajnejše forme se izdelujejo v 24 različnih oblikah. Dalje izdeluje tovarna čevljarske žeblje in razne predmete iz sive litine, kakor cevi, cilindre, transmisije in stavbene vlitke.
Velik in važen eksportni predmet so žične vrvi iz topljenega železa in jekla za vse sestave in porabe, vseh jakosti in širin. Tovarne razstavljajo tudi trio jeklenih patentnih zvonov, ki jako melodično in harmonično zvenijo in ki so najboljše nadomestilo za bronaste zvonove. Konečno je omeniti jeklene vlitke vsph vrst, za jamska in poljska vozila, za železniške vagone in razne strojne dele.
Želimo, da bi iz teh podatkov in vzorčne zbirke uvideli merodajni faktorji važnost tega našega industrijskega velepodjetja in mu v bodoče posvetili vso pažnjo, da se nam ta stara, slavna industrija ohrani in razširi —
Groi Thurnove jeklarne v Ravnali datirajo že iz 1. 1774 in zaposlu-lejo povprečno 500 delavcev. Njih produkcijska zmožnost znaša 60 do 100 vagonov jekla. Pred vojno je izdelovala vseh vrst jeklo za kose, za izdelovanje orodja, za osovine in peresa in eksportno jeklo v zabojih. Med vojno je izdelovala po večini naboje, od katerih so med zbirko razstavljeni vzorci 38, 30%, 24 in 15 cm za ladijne topove in težko artilerijo. Dalje je razstavljen originalni zaboj pudlancga jekla namenjen za Indijo in okrogel zaboj, kakor je v navadi za poSiljatve na Kitajsko! Jeklarne v Ravnah so prvovrstna izvozna industrija in naša država porabi malt sima lno komaj četrtino produkcije jeki aren. One imajo svoja zastopstva v Carigradu, Sofiji, Solunu in Ruščaku. Izvažale so v Egipt, Le-vanto, Indijo, Kitajsko, Španijo, Italijo in zapadno Evropo.
Mod izdelki je posebno omeniti topilniško orodno jeklo za izdelavo nožev, strugal, svedrov, britev, ki-rurgičnih instrumentov, pil za žage, dlet, rezilnih strojev, prebijačev, za peresa, dalje wolframsko prvovrstno orodno jeklo za obdelovanje trde litine in brzostružno jeklo, sarAoka-lilno jeklo, jeklo ža pnevmatično orodje, za magnete, za novčni kov, za valjce, za slamorezne nože, za vzmeti, jeklo s kromom in nikljem le-' girano in /varljivo pudlano jeklo. Za izdelavo teh specijalnih vrst jekla potrebuje podjetje 30 vagonov ko-ksovega železa, 20 vagonov ogljene-ga surovega železa, zrcalno železo, terromangan in ferrosilicij iz Bosne ter celo vrsto drugih kovinskih surovin.
Slov. Tourist-office
je v svojem paviljonu nasproti sejm-skemu uradu razstavil sliko slovenskih zdravilišč in letovišč ter najvažnejših turističnih točk. Na vpogled je tudi različna potovalna literatura naše kraljevine, prospekti, kažipoti in razglednice.
Slov. Tourist-Office je državni obaveštanji urad ter centrala prometnih društev v Sloveniji, ki daje brezplačna izvestja v vseh zadevah prometa in turistike ter brezplačno posreduje glede letoviških stanovanj, istotako v zadevi zimskega športa.
Jako zanimiva je razstava gorenjskih pip, takozvanih s-čcderc, ki se izdelujejo v Gorjušah v Bohinju. Ki ti e j.še vrste so jako lepo okovane in z bisernico vloženo. Pipe so na prodaj, naročila sprejema Tourist-. Office.
Vsa razstava je okusno in spretno urejena ter lepo okrašena, tako da napravlja na vsakogar najugodnejši vtis.
Po celi moderni Evropi je danes tujski promet organiziran in mu države dajo pokroviteljstvo. V prvi vrsti jc država liiurncijalno interesi-riuni, ker donaša promet izvanredne dohodke. V nekaterih državah, posebno v Franciji, kjer se je že pred vojno predsednik Poincarfe postavil na čelo zvezi turističnih organizacij, se smatra promet kot najvažnejši 'avtor narodne propagande.
V nekdanji Avstriji je bil tujski ptor.iei organiziran državno v ministri v u za javna dela. Brutto dohodek avstrijskega tujskega prometa je uradna stati«tikd cenila na 110 milijonov k; < a na ieio.
V slovenskih krajih imela je le kronovina Kranjska svojo Deželno zvezo v narodnih rokah. Kranjska Deželna zveza delovala je od I. 1906 z velikim uspehom, med katerimi je bil najvažnejši ta, da so že pred vojno skoro vsa prometna podjetja prešla v slovenske roke. Deželna vlada za Slovenijo je 1. 1919 pre-osnovalu /Deželno zvezo« v Generalni komisarijat za tujski promet in tu-ristiko v Sloveniji.
Brezigar je cenil v svoji gospodarski knjigi letni brutto dohodek tujskega prometa v Sloveniji na 5.6 milijonov kron. Ta znesek pa se je dvignil vsled izpremembe novčne vrednosti brezdvomno na 100 milijonov kron.
Ker večinoma produciramo pro-metofe potrebščine sami, se pri nas brutto dohodek ne razločuje od netto dohodka v veliki meri, medtem ko mora n. pr. Švica občuten del prometnih dohodkov oddajati za import.
Pri teh številkah pomeni finančna vrednost tujskega prometa v Sloveniji veliki faktor za državne dohodke Jin jprihod mednarodnih tujcev aktivno postojanko, iednovredno eksportu. Jugoslavija pa bode v prometnem oziru že pri sedanjih razmerah (planinski promet, toplice, slatine in promet ob ;\driji) ena najvažnejših prometnih držav v Evropi.
Iz teh razlogov je prevzela v naši kraljevini organizacijo tujskega prometa država sama ter ustanovila v ministrstvu za trgovino in obrt poseben oddelek za tujski promet, kateremu načeluje naš rojak dr. Žižek.
Razstava pokrajinskih i* planinskih slik v Jakopičevem poviljonu. Od 9. do 12. ure in od pol 15. do 18. ure.
Razstava ženskih rožnih del v po-stapju kmetijske družbe na Turjaškem trgu. Od 8. do 12. ure in od 14. do 17
Pregled obrtne razstave v Mariboru.
(Nadaljevanje.)
Zanimiva je razstava prvega zajčjerejskega društva za Slovenijo, ki jo je aranžiral stavbeni uadkomi-; ar Karl Steinbrenner. Društvo razstavlja kože raznih zajčjih pasem, kakor belgijskega velikana, srebraste-ga Angora, sivošrebrastega, Havana, black and tan, rumeno-srebrastega in modrega. Društvo šteje okrog 55 članov in ima 400 do oou zajcev. Namen društva je propaganda racijo-nelne kulture in ekonomičnega vuov-čenja zajcev. V najkrajši dobi namerava povečati svoje podružnice v fet. liju in Ptuju in drugod po Spodnjem Štajerskem. Med vzorci so razen kož in zajčjega hleva razstavljeni vzorci zajčje dlake, zajčjih kožuhovin, zajčjega usnja in čevljev iz zajčje kože.
Višek užitka na razstavi je zbirka v mali dvorani, ki je posvečena umetni obrti. Tu razstavljajo šolske sestre, ženska obrtna šola, umetni rezbarji, slikarji, ključavničarji, graverji in izdelovalci godbenih instrumentov. V oglju se nahaja krasni, moderno rezbau in ornamentiran oltar kiparja. Ivan Sojča, zraven pa slike raznih njegovih cerkvenih rezbar-skih del iz Vuzenice, Cirkovc, Št. Vida pri l*tuju, Remšnika, Kebelja, Sv. Martina, Sv. Bolfenka, Zagvele, Št Lovrenca in osnutki še ne izvršenih del. Steno krasita dve slike umetnega slikarja g. Kocbeka, ki sta povečane' po stari šoli. Šolske sestre so razstavile mašno obleko in razne vezenine. Na drugi strani sta dva klavirja in delj orgelj od domače to, varne za izdelavo cerkvenih ofrgelj, harmonijev in klavirjev Josipa Brandta iz Maribora. Jako okusni so rezbarski izdelki Josip Tuhtana in graverski Friderik Binderja, dalje pasarski predmeti, cerkveno orodje, električna stojala, svetilke in lestenci Karol Tratnika, Fran Kagerjja, dalje slikarski vzorci in ornamenti Fr. Horvata, ki se bavi specijalno s cerkvenim slikarstvom in Henrika Cof-fon.
Izredno pohvalo zasluži razstava Vesne, ženske obrtne šole in umetne obrtnice gdč. Špelce Mladič. Ženska obrtna šola je v dveh letih svojega obstoja dosegla naravnost presenetljive uspehe.
Oddelek za risanje osnutkov razstavlja kolekcijo risb svojih gojenk za namizne prtiče, soutache-okraske za ženske obleke, bordure, za otroške oblekice, za tortice, za narodne in modeme vezenine v okusni, najdovršenejši izvršbi, ki dokazuje originelno kombinacijo in modno fantazijo risal k.
Oddelek za vezenine, katerega vodi ga. Anica Ašičeva. je razstavil krasno izbrano kolekcijo vezenin s hrvaškimi, slovenskimi in malom-skimi motivi slovenskih peč, modelnih prtičev, srbske tkanine z modernimi okrasi, ročnih torbic, modernih rut, blazin, čipkarskih izdelkov, z vezeninami okrašenih pisalnih map in spominskih knjig s hrvaškimi motivi. Tmd in vnema obeh učiteljic *a
povzdigo zmisla in cenitev ter razvoja ženske umetne obrti je izrednega priznanja in pohvale vreden.
(Dalje prihodnjič).
Razvoj železniškega omrežja v Sloveniji.
(Po uradnih virih sestavil
L Mohorič.)
(Nadaljevanje.)
Sistem državnih železniških subvencij.
Avstrijska vlada je sicer prisiljena prodala celo svoje železniško omrežje in ga žrtvovala finančnemu planu z mnogimi izgubami, vendar je menjala s tem kratkovidnim korakom samo zunanjo obliko odnošaja z železniškimi podjetji in železniškim obratom. Smisel za pomen že-lezništva se je po političnih in administrativnih reformah prehodne dobe od 1848. do 1868. 1. še le začel med gospodarskimi krogi polagoma razvijati. Železništvoje postajalo od dne do dne bolj bistvena sestavina produkcijskega in cirkulacijskega procesa in državi bi bilo moralo, če ne iz splošno gospodarskih vzrokov, vsaj iz najožjih državnih razlogov biti ležeče na smotrenosti razširjeva-nja železniškega omrežja. Toda ona je prepustila široko polje železni-štva privatnemu podjetništvu in podeljevala radodarno koncesije. Vendar same koncesije ne bi bile zadostovale, da bi se bil privatni kapital lotil investicij, ki so imobilizirale relativno enormne svote na dobo dveh generacij in bile, ako ne popolnoma riskirane, pa vsaj za dolgo dobo brez znatne rentabilitete. Morala je toraj / materijelnimi podporami pospešiti podjetniško aktivnost in interes za železniške stavbe. In res, v momentu je nastala nepričakovana konkurenca, projekti so kar rasti i iz tal in država prevzema tekom dveh desetletij privatnega železniškega sistema eno obveznost za drugo, dokler ni zabredla v popolno finančno krizo svojega subvenčnega sistema. Celi dobi manjka vsaka enotnost in smo-trenost, realnu gospodarska in politična kombinacija med glavnimi in »transkimi, krajevnimi progami.
" Železniški kredit za stavbo državnih železnic se je ravnal po pravilih ostalih panog državnega kredita in se realiziral pravilno potom izdaje rentnih obligacij. Po krizi je prevzela država pri podržavljenih akcijah nov hipotekarni dolg podjetij in ga zamenila z emisijo lastnih državnih železniških zadolžnic, ki so se zastavno vknjižile v železniški knjigi. Zasebna železniška podjetja pa se financirajo z izdajo osnovnih in prednostnih obligacij. Država se je lahko udeležila financiačije v svr-ho pospeševanja privatnega podjetništva s tem, da je darovala podjetju gotovo svoto (južni železnici 1858), dovolila podjetju posojilo ali mu jamčila gotov surov dobiček na miljo proge (južni 1807), v drugem slučaju je zopet garantirala določe-4 no svoto absolutno, ali pa odstotni čisti. dobiček stavbenih investicij. Pri drugih podjetjih je zopet prevzela država gotov del osnovnih delnic, ki niso nesle nikake dividende in dovoljevala najširše olajšave in opro-ščenja od davkov. Prednosti in hibe vtjeh teh finančnih dejstev in njih posledic oceniti, bi vedlo predaleč. Ostajam toraj pri najvažnejših in najbolj razširjenih oblikah subvencij. Sem spada oblika takozvane »Et-tragsgarantie«, pri kateri se zavezuje država dopolniti čisti donos železniškega podjetja do gotovega maksimalnega zneska. Predujmi, katere da država na ta račun se imajo obrestovati (večinoma s 4%) in vračati v razmerju, kolikor presega čisti donos jamčeni minimum. Pravno definirana je pogodba podobne udeležbe pogojna obljuba pogojno vračljivega posojila. Iz te foranulacije donosnega jamstva sledi dvoje:	prvič,
da se je vse sukalo okrog vprašanja, kako visoko bo določen oni del stavbenih investicij, za katerega bode država prevzela lamstvo obrestova-nja, in drugič, da ni bilo tekom cele
dol)« privatnega železništva bližje determinirano vprašanje, kaj se zgodi s podjetjem, katero se sploh ne povzpe nikdar k aktivnosti in konstantno bilansira s deficitom. Z ozirom na prvi moment ločimo dve obliki donosnega jamstva. Karakteristični moment prve je> da se v koncesij-ni listini na podlagi zakona določi potreba kapitala za stavbo in opremo železnice v absolutnih, pavšalnih svotali in na podlagi teh določi tudi v absolutnem številu jamčen čisti donos, ki predstavlja 4 — 5 % obre-stovanje proračunskega pavšala. V drugem slučaju pa se ne določa maksimalna obveznost države vnaprej absolutno, marveč država^ jamči podjetju gotov odstotek faktično uporabljenega stavbenega kapitala kot čisti dobiček. Ta metoda^ je bila uporabljena na Rudolfovo železnico, kar nas specielno bolj interesira. Pri obeli vrstah obrestnega jamstva je moral nastati prejkoslej med državo in privatnimi podjetniki konflikt, kolizija je nastajala že pri določitvi stavbenega kapitala. Radi tega nastaja dolgotrajno zavlačevanje pogajanj za vsako definitivno koncesijo, in pozneje so nasprotstva rastla leto za letom pri določitvi faktičnega prebitka in višine državne subvencije.
V interesu podjetja je bilo naračunati kar mogoče največ pavšal pri proračunu in pretirati stavbeni obračun, da bi maksimalna^ meja donosnega jamstva, bodisi že v absolutnem številu, ali po gotovi odstotni meri stavbenih investicij, dosegla kar mogoče visoki znesek. Dalje je imelo vsako privatno podjetje interes izkazati v vladi -predloženi letni bilanci zelo medle prebitke, in zelo nizko pod jamčeno maksimalo, da bi državni zaklad plačal pošteno in temeljito na račun svoje garancije. Na kako vračanje državnih predujmov sploh nikdo resno mislil ni in vse pogojne klavzule, ki so stale na kon-cesijnih listinah smatrale so se za stilistična okrasja. Upravni svet in ravnateljstvo sta stremela vedno po tem, da pripišejo kolikor mogoče stroškov in postojanke stavbenega računa, ki so bile pravzaprav nalaganje kapitala, se vknjižujejo na prometno-obratni račun. Interesi države pa so bili v obeh slučajih ravno nasprotni in kot porok si je pridržala država pravico nadzorstva vseh računov in celega obrata podjetja. T opravico v praksi izvršiti, država ni bila kos. Tudi ni mogla onemogočiti računskih manipulacij privatnih podjetnikov. Ako je bil v prvem slu-f?aju pavšal previsoko določen, je podjetje stremelo, da ga je v neresničnih računih izkazalo in izsesavalo trajncf* državno blagalno. Ako pa je bil pavšal prenizko določen, porabilo je podjetje ves svoj vpliv, da je z raznimi spomenicami prepričalo državo in jo pripravilo k daljšim popustom uli pa so nastale v finančni gestiji nepravilnosti, tekoči dolgovi rastejo v nedopustne dimenzije br6z striktnega načrta refundiranja ali pa primanjlca gotovine, da se izplačajo kuponi prioritetnih posojil (južna). S tem pada ugled podjetja in države, ki je soodgovorna kot porok. Ako je doseglo dodatno zvišanje eno podjetje, zahtevalo je takoj mnogo drugih enake ugodnosti, parlament ie čutil smer, v kateri se giblje zavožen sistem subvencij, ne da bi si vedet izhoda in dovoljeval konečno rad nerad še po krizi daljša »posojilo«-(Dalje prihodnji)-
Statistika 'rudarstva v Sloveniji za leto 1920.
(Nadaljevanje.)
A. Bolniške blagajne.
Aktiva bolniških blagajn so znašala koncem leta 1920 1,671,460 K (+ 214.155 K), kojim so stala nasproti pasiva v znesku 481.700 kron (+ 170.474 K), tako, da je znašalo čisto premoženji 1,189.760 K ( + 43.681 K ali 3.81%).
Aktiva so obstojala: a) iz vrednostnih papirjev v kur-zni vrednosti 748.158 K, od tega avstrijskega vojnega posojila v nominalni vrednosti 532.000 K,
b) iz posojil 389.343 K,
c) iz posestev v cenilni vrednosti 30.988 K,
d) iz drugih aktiv 168.549 K in
e) iz blagajniške gotovine 334 tisoč 442 K.
Pasiva so obstojala iz po večini bančnih dolgov za še neplačana avstr, vojna posojila.
Resnični dohodki bolniških blagajn so znašali:
a) tekoči prispevki zavarovanju zavezanih članov za se 2,341.743 K, za svojce 29.053 K, skupni prispevki članov torej 2.370.796 K.
b) prispevki podjetništev 2 milijona 420.731 K,
c) prispevki provizijonistov za se 2.633 K, za svojce 62 K, skupaj 2 tisoč 695 K,
d) denarne kazni 15.82» K,
e) obresti vrednostnih papirjev, posojil in posestev 7.776 K,
f) drugi dohodki 256.228 K.
Skupni resnični dohodki so znašali 5,074.054 K (+ 2,383.416).
Prispevki podjetništev znašajo 102.11 % prispevkov zavarovanju Navezanih članov.
Resnični izdatki so sledeči:
a) boleznina 1,509.008 K,
b) porodniške podpore 56.077 K,
c) premije za dojenje 41.001 K,
d) nosečnostne podpore 244 K,
e) zdravniška oskrba in zdravila članov 1,525.199 K,
f) zdraviliška oskrba in zdravila ostalih zavarovanih oseb 756.071 K,
g) pogrebni stroški članov 28 tisoč 9/3 K,
h) pogrebni stroški svojcev zavarovanih članov 42.163 K,
i) izredne podpore 8.871 K,
j) upravni stroški 482.6y3 K,
k) ostali izdatki 62ti.408 K,
torej skupaj 5,076.908 K (+2,761.889).
Upravne stroške bratovskih skladnic, koji vsi so se plačevali iz bolniških blagajn, so znašali 7.61% vseh prispevkov članov in podjetništev v bolniške in provizijske blagajne ter podporne sklade.
Pri bolniški blagajni je bilo koncem leta 1920 zavarovanih 15.450 (— 437) zavarovanju zavezanih Slanov in 838 (— 192) provizijonitov, oziroma vdov in sirot, 22.494 (+ 3.470) svojcev zavarovanju zavezanih članov in 498 (+ 158) svojcev provizijonistov, vsega skupaj 39.289 ( + 3.099) oseb.
Bolezenskih slučajev med zava rovanju zavezanimi člani je bilovsled nezgode pri delu 2.^u-i, vsled krvnih bolezni 2.437, kožnih bolezni 425, bolezni prebavilnih organov 836, dihalnih organov 2.895 in vsled drugin bolezni 6.851, skupaj 15.648 z 232.380 bolniškimi dnevi; od teh odpade 88.142 dni na obolenja vsled nezgode pri delu in 199.238 dni na druga obolenja. Boleznina je bila izplačana za 217.441 dni.
Povprečno je trajalo eno obolenje vsled nezgode 16, vsled drugih vzrokov 15, eno obolenje sploh 15 dni ter je odpadlo nanj 194 kron stroškov za boleznino, zdravniško skrb in zdravila.
Umrlo je 134 (—) članov bolniška! blagajn in sicer 8 (— 7) vsled nezgode in 135 (+ 7) iz drugih vz-
Pregled neposrednih
davkov
s stališča novega financ, zakona.
(Konec).
V	splošnem omenjamo tu, da se je na navedeni način pri obrtnem davku tudi že doslej tako postopalo. Ako je davčna oblast kakega davčnega zavezanca tudi še posebe, t. j. individualno pozvala k napovedi za odmero občne pridoonine, ie to storila večinoma le v lastnem interesu, ker ni imela primernih in zadovoljivih po drobnih odmemih podatkov. Pri tem bo menda ostalo tudi še v bodoče. —-Drugačne uoločbe so pa veljale pri dohodnini. (Glej spodaj pri dohodnini). Ker hočemo podati kolikor možno popolno sliko, hočemo še navesti, kaka davčna bremena se bodo pobirala k občni pridobnini.
Pobirala e bode:
a) občna pridobnina,
b) 130% ni oziroma 170 % ni enotni državni pribitek, in
c) doklade za avtonomne oblasti.
Podlago za ugotovitev enotnega
državnega priuitka in za avtonomne doklade bode tvoril iznos davčnega j zneska na obrtnem davku. Davčni znesek se dobi, ako odbijemo (odnosno pribijemo) reparticijski odbitek (odnosno reparticijski pribitek) od določenega davčnega postavka.
IV. Posebna pridobnina.
Glede tega davka vsebuje novi finančni zakon le sledeče važnejše spremembe.
Posebna pridobnina se bode odmerjala odslej naprej za Slovenijo le v Ljubljani (za Kranjsko) in pa še v Mariboru (za Štajersko in Koroško).
Za Dalmacijo bodo ta davek odmerjala davčna oblastva v Splitu oziroma v Dubrovniku. Davčne napovedi s predpisanimi prilogami, dalje prizive itd. bode odslej naprej vlagati za Kranjsko pri davčni administraciji v Ljtibijani, za štajersko in Koroško pa pri davčnem okrajnem oblastvu V Mariboru.
bitxinje oblasti bodo tudi izvrševale kontrolo o pravilni in pravočasni odpremi rentnine za podjetja, ki so zavezana javno pokazati račune. Imela bodo tudi kontrolo o odpremi lantijemnega davka pri delniških j družbah (Glej $§ 134 do 136 zakona o osebnin davkih oziroma člen III. zakona z dne 23. januarja 1914, drž. zak. št. 13. glede tantijemnega davka).
Odrezke izkaza >C< o rentnem davku (člen 10, št. 3. izvriiln. predpisa k j 11. poglavju zakona o osebnih davkih in pa odrezke ;>B<: o davku, ria tantijeme po členu 4. št. 2 izvršilnega predpisa 111. člena zakona z dne 23. januarja 1914, drž. zak. št. 13, bodo od sedaj naprej pošiljali davčni uradi sami neposredno onemu davčnemu oblastvu, ki je pristojno za odmero posebne pridobnine.
Doslej je veljala določba, da je stranka bila dolžna en del izkazat (odrezek), katerega ji je vročil davCnl urad s potrdilom o vplačani rentilini oziroma o vplačanem tantijemnem davku, odposlati radi kontrole na pristojno davčno oblastvo. Odslej bodo pa davčni uradi sami odpremili doti-čne odrezke na pristojno davčno oblast. Davčne stranke so se s tem znebile ene davčne dolžnosti.^
Domnevno bodo davčne oblasti v Ljubljani oziroma v Mariboru odmerjale posebno pridobnino tudi za one družbe z omejeno zavezo, ki imajo napravno glavnico nad en milijon kron, in katerim se radi tega ne odmerja občna ampak posebna pridobnina. Podjetja, ki polagajo javno račune, bodo tudi za davčno leto 1921 plačevale:
a) posebno pridobnino,
b) .a/ i> ni enotni državni pribi-
tek
c) rentabilitetni pribitek (30%
80 % ni) in pa še
d) doklade za avtonomne oblati..
Podlago za državne in nedržavne
pribitke (točke b, c in d) tvori višina, državnega davka, torej pod točko a) navedena posebna pridobnina.
Opombe: Da ne bo zmot, omenjamo tu, da smo zgoraj navedli le one davke in pribitke, ki so v neposredni zvezi s posebno pridobnino. Poleg zgoraj navedenih davčnih bremen odmerjajo se jim še drugi s«111®' stojni davki kot so invalidski davek, davek na poslovni promet, rentni davek, davek na tantijeme itd. Vse te samostojne davščine bomo pa itak posebe obravnavali.
Trgovec in zavarovalna vprašanje.
(Konec.)
Mnogo je namreč takih slučajev, da ima trgovec svoje zaloge vredne
500.000 K in je zavarovan samo za
100.000 K, ker je mnenja, da ta zavarovana svota zadostuje za slučaj požarne škode. Če bi tedaj nastal pri tem trgovcu požar m bi se pri ugotovitvi škode precenila odškodnina
\
za 30.000 K ue more dobiti trgovec polne odškodnine, ker je zavaroval »vojo zalogo samo ».a eno petino vrednosti.
Gornji primer namreč kaže, da je potrebno opozoriti slovenske trgovske kroge, da zavarujejo p<flno j vrednost svojih zalog, ker le tedaj je mogoče izplačati odškodnino v polnem znesku škode. Omeniti nam je še, da zamore trgovec zaloge zavarovati tudi samo za prehodno dobo n. pr.:
Trgovšc deželnih pridelkov zaiti ure zavarovati svojo zalogo tudi samo za pol leta, četrt leta ali tudi samo za en mesec, katera ugodnost je marsikateremu trgovcu neznana.
Trgovske korporacije, ki so poklicane ščititi korist trgovcev, bi storile jako dobro, če bi pozvale zavarovalne faktorje, ki bi ob gotovih prilikah s praktičnim predavanjem o zavarovalnem vprašanju nudile trgovcem priložnost se o tej, za njih tako važni stanovski zadevi popolnoma informirati.
Gotovo je, da se bode brez težave našlo strokovnjaka, ki bi se ra-devolje odzval takemu pozivu in s predavanjem poučil trgovske kroge o zavarovalnem vprašanju.
Velike važnosti za trgovca je pa tudi, da mora v polni vrednosti zavarovati tudi svoje stanovanje, (pohištvo in ves v stanovanju se nahajajoči inventar.
Zelo pogosti so slučaji, da je trgovec celi dan v trgovini in v svojih trgovskih prostorih, medtem ko ne ve,, kaj vse se doma v stanovanju godi in niso osamljeni slučaji, da kaj lahko nastane požar v stanovanju ali v kuhinji, ki ga je povzročila nerodnost ali lahkomiselnost poslov ali otrok.
Zlasti danes, ko je cena pohi-šlva, obleke, perila in drugih stanovanjskih predmetov, tako zelo visoka, je za vsakega trgovca važno, da v polni vrednosti zavaruje svoje stanovanje proti požaru, kakor tudi proti vlomu, ker se zelo rado dogaja, da se v času, ko je .stanovanje prazno in brez varstva (ob nedeljah)
dog«j«jo vlomi v privatna stanovanja.
Tudi opozarjamo one slovenske
trgovce, ki so lastniki avtomobilov, da zavarujejo svoje avtomobile proti škodi, ki more nastati na avtomobilu kjerkoli (ibi ubi), t. j., bodisi v garaži ali med vožnjo vsled eksplozije ali kake druge požarne nesreče. ‘ * * *
Slovenski trgovec napram sebi in svoji družini še ni izpolnil svoje dolžnosti, ako je sklenil zavarovanje samo proti požaru in vlomu, temveč hočemo opozoriti slovenske trgovce tudi na zavarovanje proti telesnim nezgodam. Tako zavarovanje sklepa se za tri slučaje in sicer za slučaj smrti, ki je nastal vsled telesne nezgode (padec z voza, kolesa, avtomobila itd.) ali za slučaj trajne delanezmožnosti, ponesrečenj^ rok, nog, oglušenje in živčne bolezni) in za slučaj mimoidoče delanezmožnosti t- l za čas zdravljenja (n. pr. izpah-“enje roke, zlomijenje noge i. t. d.). vužno je to za vsakega trgovca, zla-st' pa za onega, ki ima opravila v skladišču, ali je lastnik konj, ki sam zaprega in kučira, ki se vozi s kolesom in je lastnik avtomobila.
Zavarovanje zoper nezgode je med slovenskim trgovstvom še zelo malo razsiijeno in to vsled preslabe organizacije. Bilance zavarovalnih družb izkazujejo, da je na veliko korist klijenta, če je zavarovan zoper nezgode, ker malokatero leto mine, da ne bi zavarovanec prijavil kake škode. Zlasti je potrebno, da se trgovec, ki jma skrbeti za svojo družino, zavaruje za nezgode in je s tem njegova rodbina z zavarovanim zneskom pokrita, ako bi se zgodila trgovcu smrtna nezgoda ali pa nezgoda trajne delanezmožnosti.
Dana je pa možnost trgovcu zavarovati fee samo za nezgode, ki ga zamorejo zadeti na železnici in pa-robrodu in drugih javnih prometnih sredstvih.
Za tako zavarovanje plača trgovec enkratno premijo za celo življenje.
UnUUifnshl Veliki Senen).
250 mil jard kron. Velike kupčije na
ljubljanskem velikem semnju. Kupčije so bile tudi včeraj zelo živahne. Posebno velika naročila je dobila kemična industrija. Vinogradarji so včeraj dobili naročila za ca. H milijone kron. Po zanimanju kupcev se zamore soditi, da bodo kupčije še večje. Mnogo vina je bilo prodanega v Bosno, Srbijo in zapadno Banovino. Velika naročila je dobila tudi pletarska obrt in trgovina s pohištvom. Trajno dobiva največja naročila manu-fakturna stroka. Omeniti moramo, da je semenj v obče prinesel vsemu mestu neobičajen promet. Zagrebška kinematografska stroka »Jugoslavija« je odposlala v Ljubljano svoje operaterje, da kine-matografirajo ves semenj v propagandne svrhe: Do včeraj zvečer je po dosedanjih dovolj točnih informacijah skupna svota sklenjenih naročil presegla 250 milijonov kron, od tega odpade na manufakturo ena petina.
Tvrdka Golob & Ko., tovarna kemičnih izdelkov je bila ustanovljena leta 1908. Ker ni bilo enakih podjetij v Sloveniji, je bilo mogoče tvrdki se lepo razvijati, kljub veliki konkurenci nemško-avstrijskih tovaren. Podjetje je že 1. 1910 s solidno postrežbo in konkurenčnimi cenami pokazalo, da je zmožno konkurirati starim tvrdkam te stroke bi\;še Avstrije. Od tega časa dalje, se je obrat od leta do leta Siril. Podjetje je izdelovalo pred vojno naslednje predmete: kremo za čevlje črno, rumeno in belo, mast za usnje črno in rumeno, čistilo za kovine, konsistent. in tekoče, parketno voščilo, lak za usnje in železo, apreturo modrilni esenc, navadno ličilo in kolomaz. V tem obsegu je šel obrat tudi med vojno dalje, dokler ni pričelo pomanjkanje surovin; pozneje je podjetje izdelovalo v večjem obsegu vazelino, mast ža puške in kolomaz, za vojno opravo. Po preobratu se delovanje Ijodjetja ni moglo dokončal. 1919 vsled pomanjkanja surovin in različnih odredb razviti. Ti nedostatki in ovire so polagoma ponehali, ter je pričelo podjetje po-četkom leta 1920 zopet v velikem obsegu obratovati. Koncem leta 1920 je postalo dosedanje obratovališče premajhno. Z dozidavo novega velikega tovamiSkega poslopja se je omogočilo podjetju še obširneje delovanje v letu 1921. Podjetje sedaj izdeluje iste predmete, kot pred vojno, seveda v še večjem obsegu. Delovanje te tvrdke, ki izdeluje prvovrstne izdelke, se razteza po ceh državi. Vsled izborne kakovosti izdelkov te tovarne, se ob sebi umevno, tudi krog odjemalcev vedno bolj širi in postaja podjetje vedno večje. Kakor čujemo, se bodo obratni prostori prihodnje leto zopet izdatno povečali in opremili' z najmodernejšimi aparati Tvrdka Golob & Ko. se je udeležila ljubljanskega vzorčnega semnja. Dodeljen ji je bil prostor številka 426, v paviljonu J., kjer so razstavljeni naslednji predmeti: krema za čevlje, mast za usnje m puške, čistilo za kovine, parketno voščilo, ličilo, modrilna esenca, najfinejši kolomaz. Vse predmete izdeluje tvrdka Golob & Ko., v prvovrstni predvojni kakovosti.
Progres, tvorniea igrač v Ljubljani. Tvornica igrač > Prog res < v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1920 in je začela izdelovati primitivne igrače. Manjkalo .ji je od začetka raznih mehaničnih priprav in orodja. Kljub temu pa je takoj zasigu-rala svojemu solidnemu in okusnemu izdelku velik odjemalski krog širom cele jugoslovanske domovine. Začetkom letošnjega leta se je podjetje temeljito reorganiziralo tako v tehničnem vodstvu, kakor tudi v mehanični uredbi tvornice same. Podjetje je kupilo v inozemstvu kompletno tvornico s špecijalnimi stroji in jo opremilo z vsemi potrebnimi napra' vami, tako da more danes izdelovati različne igrače v vsaki množini, vrsti in kvaliteti. Tvornica izdeluje igrače iz lesa iz papirne mase in iz kovin. Specijalni produkt tvornice so norimberške igrače (sloni, zajci itd.), ki nosijo sicer nemško ime po izdelkih slavnih tvornic za igrače v Norinbergu. ki pa so pristno domači izdelek slovenskih rok in slovenskega kapitala. V podjetju se nahaja na vodilnih mestih pet strokovnjakov, med temi zaposlenih pa je vsega nad 30 oseb, katerih število pa se veča dnevno vsled velikih naročil iz vseh delov naše države. Na sejmišču je razstavila tvrdka v paviljonu št. 40 najraznovrstnejše prikup-ljive igrače, od katerih posebno ugajajo
one iz kovin. Razstavljene kovinske igrače, ki predstavljajo jugoslovanske vojake, pešadijo, konjenico, so privabile že dokaj interesentov in kupcev, poseb-iz oddaljenejših krajev. Podjetju je danes zasiguran razvoj in bodočnost.
Novo električno uro z nihalom in brez nihala je izumil urar Ferdo Motui-kar v Zagorju ob Savi, ki je tako uro razstavil v paviljonu E, na skupnem oddelku urarjev in zlatarjev. Ura ima obliko salonske ure z nihalom, s pregibajočo ploščo, na kateri so arabske številke do £4. Najglavneje pri iznajdbi je to, da gre ura točno na vsak tok, od 3 in pol volta in več in ker se od take ure proizvaja po žici pravi in jednaki čas po večjih sobah. Te ure so posebno pripravne za šole, urade, postaje itd., kakor tudi za gostilne, družinske sobe, ker so varne pred otroci in ker gredo tudi; če visijo ali stojijo postrani. Izumitelj bode izdeloval tudi električne budilke. Cene glej v današnjem oglasu.
Izvoz in uvoz.
Izvoz petroleja iz Francije zabra-■jen. Po nekem poročilu iz Pariza je izdala francoska vlada naredbo, po kateri je zabranjen izvoz in reeksport petroleja in mineralnih olj.
Mro gospodarske zadeve.
Trgovina.
Novi družabniki tvrdke >JADRAN«.
V	znano izvozno in uvozno tvrdko »Jadran« d. z o. z. v Ljubljani ,sta vstopila 1. t m. kot družabnika g. Ivan Pfeifer, do sedaj ravnatelj Slov. trgovske delniške družbe v Ljubljani in naš odgovorni urednik g. Fran Zebal, trgovec Rudnik— Ljubljana, katerega zasluge so, da se je izvedla stanovsko-strokovna organizacij« trgovskega stanu. Novima družabnikoma želimo obilo uspeha v novem podjetju, katero našim trgovcem toplo priporočamo pri nakupu kolonijalnega in špecerijskega blaga. Vef pove oglas v današnji številki.
Trgovina in evakuacija Baranje. Vsled hitre evakuacije Baranje, je prišlo mnogo domačih trgovcev in industrijal-eev v težek položaj, ker jim je odvzeta možnost, realizirati svoja, po večini že plačana naročila.
Razstava vin v Bolgariji. 28. -25. t m. se bo vršila v Plevni razstava vin, grozdja, amerikanskih trt in drugih produktov vinarske stroke.
Intfustrlla.
Zagrebške zgradbe za velesejem. Na
seji .upravnega sveta »Zagrebačkog zbo ra«, ki se je vršila 2 .t. m., je bil sprejet načrt glavnega velesejniskega paviljona, katerega je izdelal odbor tehnikov z gradb. nadsvetnikom ing. Vajdo na čelu. Z delom bodo začeli še ta mesec, da bo do prihodnjega poletja, ko se bo vršil vzorčni semenj, vse gotovo.
Anglija kupuje gozdove. Auglija je kupita od norveške vlade gozdove. Cene od »sej ojsja OA.td nz auajojop a[iq os
31.5 f., i za drugo vrsto 28.5 f., za tretjo
25.5 f., za četrto po 19.5 f. V to svrho je dala Anglija na račun 34 milijonov norveških kron v zlatu.
Povišanje cen gumijevih izdelkov v Nemčiji. Merodajne nemške tvornice gumijevih izdelkov so zvišale z ozirom na produkcijsko podraženje cene tehničnih gumijevih izdelkov za 10—15%. Ravno tako se nameravajo zvišati cene gumijevih plaščev za kolesa in avtomobile.
Zvišanje cen barvani za svilo. Mednarodna zveza barvarn za svilo zviša z 12. t. m. draginjske doklade za barvanje svile za 2Q0—350 %, za barvanje umetne svile pa za 100 odstotkov.
Položaj ameriške jeklene industrije se je polagoma zopet zboljšal .Delavstvo se stalno zopet sprejema na delo, seveda z znižanimi mezdami. Znižanja znašajo od 10 do 15 odstotkov, v posameznih slučajih tudi 20 odstotkov. Jeklarne in sorodni obrati dobivajo zopet naročila, vsled česar vlada med lastniki optimizem. Pričakuje se redukcija cen jeklarskih proizvodov.
Obrl.
Razstava vseh vrst domačih pletar-skih izdelkov. Prvo pletarsko podjetje Franc Janež v Dolskem pri Ljubljani (postaja Laze), razstavi od dne 8. do 25.
t. m. poleg lastne delavnice v Dolske« bogato izbiro najfinejše umetne in vsa v to stroko spadajoče izdelke. Da se p. n. občinstvo zlasti trgovci s tem prvim podjetjem na Kranjskem, ki obstoja ravnokar 20 let, bližje seznanijo, se priporo-roča, da to prvo razstavo pletarske industrije v največjeni številu posetijo.
Denarstvo.
Zamenjavanje tujih valut in deviz po državnem kurzu velja le še do 1. oktobra 1.1. Vsi odloki glede zamenjave tujih deviz in valut po državnem kurzu veljajo le še do 1. oktobra, po preteku tega roka jih ministrstvo financ ne bo več zamenjavalo f>o navedenem tečaju.
Nove banknote po 20 dinarjev, katere izdelujejo v Ameriki, so gotove in bodo v kratkem odposlane v Jugoslavijo.
Kroženje bankovcev v Čehoslovaški. znaša po izkazu bančnega urada 31. avgusta 11.455,175.000 Č..K. Od 23. do 31. avgusta je narastel promet bankovcev za 492,693.000 č. K.
Cirkulacija bankovcev v Bolgarski, znaša po izkazu od 1. t. m. 3.150,000.000 levov proti 8.400,000.000 levov v istem času lanskega leta.	?'
Otrina. *
Carina na sladkor ne bo zvišana. Na
predlog nekaterih domačih tvornic slad*-korja, da bi se zvišala uvozna carina na. sladkor, je finančni svet sklenil, da carina na sladkor ne bo zvišana, ker bi ta-’ ka mera zvišala ceno sladkorju.' Ta sklep finančnega sveta je predložen ministru financ v rešenje.
Revizija izvoznih carin. Finančni odsek zakonodajnega odbora se bo prihodnje dni pečal z vprašanjem revizije izvoznih carinskih postavk. V ospredju stoji vprašanje znižanja izvozne carine za pšenico, ki ga zahtevajo agrarni krogi' ter odprave izvozne carine na les in les-; ne produkte, izvzemši okrogel les.
Davki.
Zvišanje davka na špirit in pivo v Italiji. Službeni list je objavil v soboto dekret, na podlagi katerega se zvišajo davki na špirit in pivo. Dekret zahteva, da se prijavi vsaka količina alkohola nad 100 litrov. Za pivo bo znašala taksa 4 lire po hektolitru. Večje količine piva marajo lastniki tudi prijaviti.
Karatllstvo.
Haloški vinogradi Vinska letina v
Halozah bo letos glede množine srednja, a kakevost vina bo prvovrstna. Grozdje je zdravo in je že sedaj sladko. Vročina je polju sicer škodovala, vinogradom pa je koristila, kar se kakovosti tiče. Vinski kupci ponujajo že sedaj od trsa 18 do 20 K za liter.
Razno.
Stambolinski na poti skozi Beodrad.
Bolgarski ministrski predsednik, ki je tia potu v Švico, da doseže nekatere olaj* šave mirovne pogodbe, ki se v glavnem tičejo gospodarskih obveznosti, je 9. t. m. prispel v Beograd.	1
Stavbena delavnost v Beogradu. Kakor javlja gradbeno odelenje mestne občine beograjske, bo do konca tekočega, leta zgrajenih, oziroma prezidanih v Beogradu 900 hiš. Prihodnje leto pa se bo nanovo zgradilo, oziroma prenovilo 2500 hiš.
Trgovska pogodba med Avstrijo int Madžarsko ne bo obnovljena. Radi do-, godkov v zapadni Madžarski, trgovska pogodba med Avstrijo in Madžarsko, ki je potekla pred par dnevi, ne bo obnovljena. Prepovedan je izvoz 4000 vagonov krompirja, ki so bili pripravljeni za izvoz v Avstrijo.
Regulacija Poljskave. Občine Dravskega polja so poslale ponovno vladi peticije za regulacijo potoka Poljskve. Od Pragerskega do Št. Vida je močvirje, ker voda nima odtoka. Sedaj se je prošnji ugodilo', lnženjerji merijo novo strugo in delajo načrte.
Požar v Londonski ladjedelnici. V Londonski ladjedelnici je izbruhnil velik požar, ki je povzročil škodo, katera se ceni nad pol milijona funtov.
Lesene jermenice. Tvrdka Grajsko-Kolovška lesna industrija Feliks Stare, katera je pričela pred enim letom z izdelovanjem lesenih jermenic, je svoj obrat v toliko uredila, da zamore sedaj glede kakovosti konkurirati s tujimi proizvodi.
^Ttomobilna imeza Ljubij&aa-Celje.
fta željo interesentov se spremeni od pondeljka dne 12. septembra vozni red v toliko, da bo odhajal avtobus iz Celja ob 3.30 pop. (in ne kot sedaj ob 1.30). Prihod v Ljubljano približno ob 6.30 popoldne. Otvori se zopet postaja pri >Ur-bančku;, Stožice pri Ljubljani in stane vožnja do tja 7 K. Prednoct pa imajo potniki na oddaljenejše postaje.
Borza.
ac 250, franki 1500, napoleoni 675 —880, marko 205—207, leji 215, Ure 850. Banka za Primorje 740—770,.
Jadranska banka 1850—1920. .lugoslovenska banka 487—495.
Ljub. kreditna banka 810;
Narodna banka 520.
Beograd, valute: dolar 49, fiuiti ‘186, franki 273, marke 51.75, leji ">4.50,, levi 38.75, devize: London 188, Pariz 375, Ženeva 835, Praga 60, Dunaj 1, Berlin 51.65, Solun 252. Milan 214.
Z«gr«>b, devize: Berlin 204—206, BuJvituežia 214—216. Milan 865—885, London 780—790, Newyorlc ček 197, Pariz 1510—1525, Praga 242—248, Sofija, 152. Švica 3250—3300, Dunaj 15,30 -15.60. Budimpešto 46.25—47. valute: dolar 196—198, avstrijske krone .'0.50—17.50, rublji 22-23, češke krone 16.50-17.50, rublji 22—23, češke kro-
Razpošilialna
na
Dvorni trg 3 LJUBLJANA Dvornifrg3
Špecfjama zaloga angleškega sukna, dežnih pla-ičev in vseh krojaiklh potrebščin. Promenadne, modne In Športne obleke, površniki, raglanl Itd. Konfekcija za gospode In dečke ter moderna Izdelava oblek po meri v lastnem modnem salonu po najnovelilh krojih.
Solidne cene!	Soliden	Izdelek!
Zunanja naročila se Izvršujejo točno po poitnem
povzetju I Zahtevajte vzorce l ==========
Razstava lastnih izdelkov
»Liubllanskem veleselmu“
od 3. do 12. septembra 1921
(paviljon H. ilav. 270).
Tovarna zamaškov — Tvornica čepova. Telefon interurban štev. 7.
Na Ljubljanskem velikem sejmu Paviljon E, oddelek številka 57.
SEMENA
vse vrste priporoča tvrdka
Josip Urbanič
LJUBNIM A, Vil I Vil lotil Union.
Kupuje tudi suhe gobe, laneno seme in druge domače pridelke.
TRGOVCU
Ne pozabite ob priliki Ljubljanskega velesejma obiskati tvidko
VASO PETRIČIČ
22SLI. SAMEC
MESTNI TRG ŠT. 21.
veletrgovina galanterijskega in norlm-berSkega blaga, Šolskih potrebiCIn, sukanca, nogavic, Igrač itd. itd. itd.
Prazne nove in rabljene vreče (djakove) v vsaki množini najnižje pri FR. SIRC, KRANJ.
Kupujem suhe gobe, fižol, bri-njevo olje/
POHIŠTVO Hi TAPETNIŠKA DELAVNICA
spalne In jedilne sobe, pisamiike oprave, fotele, klub garniture, Sim« ntae in kuhinje po najnižjlh dnevnih cenah.
BRATA SEVER
LJUBLJANA, Kolizei.
Prevzamem
zastopstvo
prvovrstne tovarne tekstilne ali galanterijske stroke, eventuelno konii-
predmeta in ’—*
,ZA,
DRUGO BESEUAK & Drog. Sodna ol. 5. Ljobijana.
vprašanja naj se \STOPSTVO‘ anončni ekspediciji
xl Jaslovi pošljejo pod ‘ ‘ liclji
/WV\AAA
> l /
N
/ Veletrgovina
> A. Šarabon
\
/
\
/
>
>
\
/
\
/
\
✓
\
v Ljubljani
prlporoCa
ipeceriisko blago ^
raznovrstno žganje moko In deželne pridelke raznovrstno rudninsko 22, 10-10 VOdO,
Lastna praSarna za kavo (n mlin xa dišave z električnim obratom.
Cento) na razpolago.
>
\
/
\
/
\
> \
LJUBLJANA Stritarjevo ul 4. iingarjeva al. 2.
Trgovina s suknenim, modnim in manufakturnim blagom
Na debelo! Na drobno!
iun
registrevana zadruga z o. z. ::
Postaja taja loka - Slovenija.
Izdeluje se raznovrstna posoda iz mehkega lesa, kot sodi za zelje, repo, sadje, med m ribe, nadalje sodi za mast, barve, cement itd. Naročila te izvršujejo v vseh poljubnih velikostih; izvršitev naročil točna in po ugodnih dnevnih cenah.
Za cenj. naročila se priporoča podpisana
Sodarska zadruga v Železnikih.
.MERKUR,
veletrgovina * vnanu-: fakturo na debelo :
Maribor.
Priporočamo našo zalogo prvovrstnih fabrikatov čeho-slovaškega proizvoda vseh vrst manufakturnega blaga po dnevni konkurenčni ceni.
Puškama v Kranju r. z. z o. z.
Oddelek za prodalo municiie, revolverjev, pištol itd.
Popravila se izvršujejo strokovnjaško.	Ceniki	na	zahtevo.
strojno in elektro tehnično podjetje
i LjuMjaBi. Resljeva inta 4.
Telefon št. 442.
Projekti in proračuni. Oradba električnih central in naprav za visoko in nizko napetost. Popravljanje vsakovrstnih motorjev. — Lastna preiskuševalnica za aparate in števce (Alstation). Prodaja motorjev in elektrotehničnega materijala.
LJUBLJANSKI VELIKI SEMENJ
Hcjuečln jugosl. teRstllnu tvornim v Harllioru.
Ruška cesta št. 45.
izdeluje konfekcijo za moške, obleke za delavce, dečke šport in perilo.	Naročite	takoj!
Vsako količino samo na debelo.
Tehnični odcjelek Beograd zida elektr. centrale dobavlja vse stroje. Oglejte si Paviljon E stojišče 30 in 49.
Pozor!
Pozor!
Električna salonska ur« z nihalom 1 m visoka z pregibajočo ploščo na 24 St. stane K 6000
*	*	*	»	» »	»	»	»»12»»	K580o
» okrogla na vse strani idoča	»	»	>	24	•	»	K 2000
*	»»»»,.,»	»	»	12	»	»	K1800
z žarečimi radijevimi številkami K 400 več!
MODNA TRGOVINA
A. PERSCHE
pred iKoruo St. 21.
priporoča svojo najvejšo izbiro
vsakovrstne svile,
vse modne predmete,
perilo In trikotažo.
razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom rie-izrabljive steki, plošče.
Glavno
astopstvp^za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradi«« 10. 8
Moderno grdeno poprooimica vseh pisalnih strojev, j
i88a8B:aaa«::aags;a;!;a:iaa8iii88iii;a;g5ggg~Mwm.°.~.A
15 , 20-20
d. d., tovarna finih ko2 v Sisku Izdeluje prvovrstno ševro, Sevret, boks, glase Itd. v vsaki barvi
#
I. JUGOSLOV. TOVARNA + GUMBOV V SLOV. BISTRICI t
I; SPREJEMA NAROČILA TUDI V RAZSTAVLJALNICI. |
L	*
^pppqppppppppppppppppppppf:yyx
ENGROS. Double amerik., double srebrna bižuterija Ure stenske, budilke tovarne »Becker«. Zlato in srebro, izdelki »Zlatarke« (Pacchiaffo), tovarne v Celju in Zagrebu. China-srebrni jedilni pribori »Sandrlk«. Alpaka jedilni pribori za
hotele in restavracije.
Zlomljeno zlato v vsaki množini, kupujemo po najvišjih cenah.
za rodbinsko obrt in industrijo
Mirnu iiinrrrunnnu
Semena
jsa, plašče in cevi ter vse v stroko spadajoče predmete priporoča
Ljubljana.
. Kupujemo
suhe gobe
in vse',v našo stroko spadajoče predmete.
LJUBLJANA, MO Ulita 11.1
podružnica:
K0V0HEST0, Gloonl trt St. 73.
Razstavni paviljon H, št. 282
ŠOLSKI ZVEZKI
za ljudske in srednje šole, na razpolago v vsaki množini. Priznano najboljši lastni izdelki iz belega, finega papirja.
Frančiškanska ulica št. 6.
Zahtevajte ceniki Najniije cenel	Točna	postrežba! ,
Ljubljanski veliki semenj, paviljon E, štev. 4.
Papir na veliko
prodaj« tvrdka
KASTELIC IN DRUG
y LJUBLJANI Miklošičeva cesta Itev. 6/1.
(nasproti hotelu »Union«.)
ZDRUŽENE PAPIRNICE
GORIČANE IN MEDVODE
delniška družba
LJUBLJANI	M
Telefon št. 1—67 (Ljubljana).
Brzojavi PAPIRNICA VEVČE.
t. č. centrala PAPIRNICA V VEVČAH. Pošta D. M. v Polju pri Ljubljani. Postaja južne železnice ZALOG.
Papirnice v Vevčah, papirnica — tvornica celuloze in lesovine v Goričanah in tvornica lesovine
v Medvodah.
Mesečno proizvajanje 100 vagonov raznih vrst papirja: Papir iz tkaninb, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost, karton in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept — meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). — Navadni tiskovni kular in papir za lepake v vseh barvah. Rotacijski — tiskovni — papir. Ovojni papir iz čiste celoluze in navadni ovojni papir.
Lastni razstavni paviljon na »LJUBLJANSKEM VELIKEM SEMNJU« 3. — 12. septembra 1921.
OTROCI,EVO BIZJAKO
K FKSPin
CWW.»*||J* MMfrUHttOvi iV
NAJFINEJŠI IZDELKI TVORNICE KEKSOV, PREPEČENCEV, VAFEUNOV IN SLASČIC.
V. BIZJAK & DRUG
ZDRAVILIŠČE ROGJteKA SLATINA,
Prvovrstne
kolesa, to
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufaktumega blaga.
S E.SHABERHE
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
oaaaaat
I
TRGOVSKI LIST
7
Vulkanlslranjd gumija
PETER ŠKAFAR, Rimska cesta št. 11.
:; '	'	Importno	in	ekspertno	podjetje.
Inž. Rud. Pečlin.
Trubarjeva ulica št. 4. MARIBOR Trubarjeva ulica št. 4.
Telefon št. 82.
Velesejem paviljon I 385.
PRODA SE
KOMPLETNA MODERNA KAVARNIŠKA UPRAVA V KRANJU PRI TISKARNI »SAVA« D. D.
Raznovrstno pohištvo nudi po jako ugodnih cenah, stara, po celi Sloveniji znana tvrdka
IVIN DOGAH
LJUBLJANA,
DUNAJSKA C. 17,
(Medjatova hiša).
sSl
Detajlna prodaja izdelkov iz tovarne upognjenega pohištva I. Bahovec, nasl. Duplica.
Trgovina a klobuki In perilom
O. ČADEŽ,
Mestni trg.
Galanterija, pletenino
I. KORENČAN Mestni trg št 20 in reklamni paviljon
H — 263.
Popolno opremo industrijskih podjetij.
Stroji za vsako industrijo — lestlO in fcovlniko, Poljedelski stroji in orodje — hldragsične in ročne stiskalnice, Lokontoblll in motorji,
Sta|beno in konstrukcijsko želeso — Jeklo,
fockA v sedani°st' najboljši %cSDO sveder za kovine.
S&r PEIKHIIM.
= TRŽIČ =
/	Pisarna, zaloga in prodaja na debelo in drobno
/	LJUBLJANA, Breg pt. 20.
izdeluje vsakovrstne čevlje za gospode, dame, dečke, deklice in otroke iz boks, ševro in iak usnja ter druzega materijala. Prvovrstna kvaliteta!
Najmodernejše oblike! Konkurenčne cene!
Modna trgovina
FRAN EGER Sv. Petra cesta 2.
Modna In Iportna trgovina
P. MAGD.Č Šelenburgova ul in Aleksandrova cesta
telef. št. 438.
Papirna in galanterijska trgovina
IVAN GAJŠEK,
Sv. Petra cesta 2.
kemična TOVARNA SHS
2v£0©te pri Lj-u.Tolja.ao.i
priporoča
aluminijev hydrat, aluminijev ^sulfat, glinozem, galun. Telefon: 351. - - Brzojavi: Kemična Moste — Ljubljana.
ptaskarjl In slikarji
JOSIP JUG, Rimska cesta 16.
-	mehanična vrvarna -in terilnica, predilnica
KRANJ - GROSUPLJE
CENTRALA GROSUPLJE.
priporoča
svoje vrvarske izdelke vsake vrste in množine.
■•MM •OIMOMMOMMMMai
■■•■••MM
Ivan Jelačin
Ljubljana
Uvoz kolonijalne robe
Telefon interurban številka 7.
Na Ljubljanskem velikem sejmu Paviljon H, oddelek številka 284a.
•^•cao»=3oc3#caocataoc3oc3o
‘1’' ,'L u .Trgovskem u$fu‘f
CIGARETNI PAPIR
žimnate in usnjate vezalke, čistilo (krema), ličilo, mast za usnje, pralno in toaletno milo, fine sveče; nadalje
krtače
za obleko in likanje, ribanje brez in z korenino, konjske, mazalke, zobne, omela, motvoz (špaga), čevljarsko prejo,
TRŽAŠKE BIČEVNIKE
Iz prave koprive, razne biče,
NOGAVICE
ženske in moške, sukanec, „Moderc",
,	kvačkanec.
ŽLICE
nože, vilice, plpce Itd. nudi po najnižjih cenah veletrgovina
L Sl.
Trgovina s poljskimi prldolkl
PATERNOST &REM1C,
Rimska cesta 2.
Trgovina s Soioznlno
ERJAVC&TURK »pri zlati lopati«,
Valvazorjev trg 7.
Papir in galanterija
IVAN BAHOVEC,
Sv. Jakoba trg 7.
Trgovina s urami, zlatom In srebrom.
IVAN PAKIŽ,
Stari trg 20.
ipocorljska in delikatesna trgovina
J. FON,
Stari trg 6.
Konfekcijska trgovina za damo, gospodo, dečke In deklice ~
FRAN LUKIČ Ljubljana, pred Škofijo 19,
-	       ...................
A. SCHUMI
damska konfekcija samo na debelo.
LJliBUflHfl, Giudliče žt. 8.
Galanterija, drobnarija, papir in pletarski izdelki na debelo. Jurjevo, Ilirija, Cipulln-krema
po tovarniških cenah.
Baloh In Rosina
MARIBOR, Grajski trg it. 3.
J. KORENČAN
Galanterija, pletenine
MESTNI TRG ŠTEV. 20.
In razstavni paviljon H, itev. 263.
Josip Vidmar
tovnnu dežnikov In solnčnlko« Ljubljana pred Škofijo.
Volih! 7Sllnna dvokoles, otroških vozičkov, Vollnd LulUgd šivalnih in različnih strojev, pnevmatike in vsakovrstnih delov. F. Bajtel, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se v popolno popravo, za emajliranje z ognjem in ponlkljanje: dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji in deli. Mehanična delavnica: Karlovška cesta 4.
TBIRUMA*' tovarna dvokoles in **	otroških	vozičkov.
LJOBLUIU, Karlovška costa štev. 4, Zvonarska alka
polarno v Todražlci
Slovenija
priporoča svoje izdelke, kakor politirane gostilniške in kavarniške stole, vrtne, zaklopne stole, mize itd. Ceniki na razpplago.
proizvaja in razpošilja Oddelek za galanterijsko na debelo:	blago	na debelo:
Razne vrste čevljev za	Pletene č/pke, sukno, vezivo,
dečke, deklice, mladeniče,	razne čevljarske potrebščine,
dame, moške, proste in fine	jedilni pribor, šolske potreb-
kakovosti; za delavce po-	- - ščine, krtače i. t. d. - -
- sebno trpežna izdelava. -	« « «
fltpj po teni Ura konkurence.	Eksport zobotrebcev.
Pristna terpentinova s krema la čevlje s
NEOSAN
najboljša
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku.
Ministrstvo financ Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
7°|« državno investicijsko posojilo 1. 1921 v iznosu 500,000.000 din.
POZIV NA VPIS.
Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju > redbe z dne 27. junija 192T, D št. 7941, vzako-njene s členom Ustave, pozivlje na vpis	,
IM
To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra, kakor popravilo, izvršitev in razširjenje žel. prometa, stavbo novih in dovršenje započetih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd.
Nominalni iznos posojila je 500,000.000 Din. izdan al pari po 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7% na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega: odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15( septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitk? kakoršnega
koli davka, koleka in takse.	.	.	...	.	,	,
Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna
mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 tet Amortizacija pečenje 4Jeta po emisiji,ter se vrši enkrat na leto pr Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amorTizacijskeni načrtu, ki je na obveznici natisnjien. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služiii predvsem dohodki dotičnega investicijskega objekta. Kuponi zastarajo 5 let potem, ko co zapadli, a izžrebane obveznice 30 )et po žrebanju. Posojiso bo kotirano na vseh domačih borzah. Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupiiarno varnost, morejo se pelagati kakor kavcije, upotrebljavati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih puduzetjih. Obveznice se morejo lombar-dirati pri Narodni banki 'kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njih podružnicah po zakonskih propisih.
Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakof tudi vseh taks in pristojb v kraljevini.
Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921.
pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev -pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil poseben parlamentarni ^odbor. !<o bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo o skupni porabi istega.
BEOGRAD, meseca julija 1921.
Minister financ
Dr. KOSTA KUMANUDI I. r.
Lastnik: Konzorcij n itaaianj« »Ttfovekefa Lista*. — Olavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tlaka tiskarna Makse Hrovatin v Uobiianl
NAJNIŽJE CEHE« || NAJNIŽJE CEMEi
VULKAN tvomica gumijevih
izdelkov v Kranju
c
izdeluje
prvovrstne podpetnike
in druge gumijeve izdelke.
CENIK NA RAZPOLAOO
illTO DOMAČE PODJETJE!
Volnene obleke za gospode, kostume, plašče za dama izvršuje po nafnovefših modelih
S. POTOČNIK
v Angliji in Franciji izpraSani konc. krojni krojae
Šelenbursova ul. št. 6, l. nadstr.
Zaloga angleškega blage.
Strankam, ki same prineso blago, ista postrežba Za tujce se izvršujejo naročila v 8 dneh, na željo v 48 urah.
Izdelava športnih suknenlh klobukov Iz vsakega poljubnega
blaga.