Kako se je bogatin naučil moliti
Bogatin pride k gospodu župniku. da bi se izpovedal.
„ Ali znaš moliti ?" vprašajo ga gosp. župnik. — rMoliti ne znam," odgovori bogatin šramujoč se. — nIn zakaj se nisi naučil moliti ?" vprašajo ga dalje gosp. župnik. — ,,Verujte mi, gospod župnik, da sem si dosti glaro nbijal z moliteTJo, ali vse zaman; nič mi ni ostalo v glavi. Vid&č, da je ves moj trud zastonj, nisem se hotel dalje učiti."
Gospod župnik so Tbili žalostni s tacim odgovorom, mislijo nekoliko časa in naposled rek6: ,,Ali znaš vsaj nekoliko brati in pisati ?" — ,,Ne, tudi tega ne znam, gospod," odgovori bogatin. — ,.Pa kako si moreš zap6mneti Ijudi, ki so ti kaj dolžni ?" vprašajo dalje gospod župnik. — .,0 to je prav lehko, ker to je moje vsakdanje delo. v katerem sem izurjen, kakor malo kdo moje vrste ljudi," odgovori bogatin ponosno. — ,,Dobro tedaj; ako je temu tak6 kakor pravis, hočem te izpovedati, iu za pokoro ti hočem naložiti, da odslej posojuješ svoje denarje na obresti posebno tacim ljudem. katere ti jaz pošljem."
Bogatin zadovoljen s tako pokoro poslovi se prav prisrčno od gospoda župnika ter ohde.
Za nekoliko dni pošljejo gosp. župnik k bogatinu neznanega človeka z naročilom, kako naj od njega denarjev na pi5sodo prosi.
102
,,Hvaljen bodi Jezus Kristus!" pozdravi neznani človek bogatina. — ,,Na veke amen!" odzdravi mu bogatin. — ,,Kaj dobrega ste mi prinesli ?" — ,,Poslali me so vaš gosp. žnpuik, da bi mi na njegovo besedo posodili par goldinarjev." — ,,ln kako vam je imč ?" vpraša bogatin. — ,,Meni se pravi ,,Oče naš," odgovori neznanec. — ,,Hin! oče naš," <5udi se bogatinec.
,,In od kod ste?" — ,,Kraju, kjer stanujem pravi se ,,kateri si v nebesih." — ,,Dobro tedaj !'• reče bogatinec zadovoljen ter našteje nezna-nemu človeku zahtevano svoto denarjev.
Osem dni pozneje pošljejo gosp. župnik druzega človeka k bogatinu z naročilom, da se naj imenuje ,,posvečeno bodi tvoje ime" iz kraja ,,pridi k nam tvoje kraljestvo," itd.
Gospod župnik videč, da si bogatin dobro zapomnuje vsa ta imena ter nobenega ne odpravi brez naprošenega denarja, pošljejo mu še druge ne-znance z imeni do konca molitve očenaša." A naposled gred<3 sami k njemu ter ga vprašajo: ,,Povej mi, dragi moj, komu si vse denarje posodil na mojo besedo, da ti jih vrnem z obresti ?
,,Prvi," reče bogatin, imenoval se je „05 e naš", bil je doma iz kraja ,,kateri si v nebesih." Drugi se je zval: ,,Posveč8no bodi tvoje im6" iz kraja ,,pridi k nam tvoje kraljestvo." — Tretjemu je bilo im6: ,,Izidi se tvoja volja," s pridevkom: ,,kakor v nebesih, tako na zemlji." In tako je bogatin povedal vse svoje dolžnike do konca mo-litve ,,očenaša."
Ko gosp. župnik vse to slišijo, prijazno se nasmejejo bogatinu, kateri jih ves začuden vpraša: ,,0emu se smejete gospod ? — ,,Smejem se, ker vidim, da znate prav dobro moliti, kajti izgovarjajoč besede svojih dolžnikov ne izgovarjate nič druzega, nego molitev Gospodovo ali ,,05enaš."
Bogatin spoznavši, da je vse to resnica, podarf vso izposojeno glavnico dolžnikom, a za obr^sti si pridrži molitev ,,Očenaš."
Žalibog, da se še dandenes dcbč ljudje, ki mnogo bolj skrbe za svoje telo nego li za neumrjočo dušo, ter se izgovarjajo, da ne morejo te ali 6ne krščanske dolžnosti izpolnovati zaradi prevelikih vsakdanjih opravkov gledž svojega im^tka, ter bi radi po več sto goldinarjev žrtovali, da bi 9e le od-kupili od te sladke dušne brane. — Takim ljudem so te vrstice napisane v blagovoljno premišljevanje, a nikakor ne v zasmehovanje.     (»Puike Novine.")