Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
Številka v»g.
JOLIET. ILLINOIS, 26. OKTOBRA 191?.
LETNIK XXTI
h
Drugega posojila le $3,000,000,000.
Dan Svobode izpodbudil vso deželo, da podpisala na stotine milijonov k posojilu.
38,000,000 MOŽ POD OROŽJEM.
Aliiranci za vojskovanje med zimo. Priprave za dolgo vojno.
J
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 25, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Posojilo blizu $3,000,000,000.
, Washington, D. C., 24. okt. — Do-cim zaključki Dneva svobode v koneč-nem naporu za podpisovanje drugega Posojila svobode niso bil popolnoma naznanjeni zakladniškemu uradu no-je po izjavi vladnih uradnikov verjetno, da je skupno število doseglo pri-bl'žno $3,000,000,000.
Ali uradnega zagotovila še ni, da je ta meja prekoračena," pravi za--dadniška izjava. ' Eno naznanil Dneva Svobode je bilo °bjava dejstva, da je predsednik Wilson šel v svojo banko zadnji petek in Podpisal za $15,000 obveznic drugega Posojila za svobodo.
True translation filed with the post-master at Joliet, 111., on October 25, '^17, as required by the act of October 6. 191?-.
Aliiranci za vojno med zimo.
Washington, D. C., 22. okt. — Arkade aliirancev nameravajo udarjati Po Nemcih med vso zimo. V zimovi-Sca ne pojdejo, kakor so šli v prejšnjih 'etih svetovne vojne. *
I Vojni tajnik Baker je to naznanil anes v fcvojem tedenskem pregledu vojne.
t Izjavil je, da so aliiranci tako dobro Jtf jfremljeni sedaj, da bi se lahko -voj-sl{ovali med zimo z uspehom, vkljub vsem oviram, ki jih utegnejo nuditi Vremenske razmere.
Doma v vojnem pasu. : 'Naši vojaki na Francoskem so po tr'mesečnem marljivem vežbanju," je rečeno v pregledu, "v sijajnem teles-! ne,T1 stanju in izborni bojni razpoloženji. Brzo so se privadili podnebju sedaj se počutijo doma v vojnem su. Naše čete so bile sprejete naj-Pleje, prisrčno in navdušeno od stra-' armad in francoskega ljudstva. . rfvje naših vojakov onostran morja izvrstno.
' Pravkar končani teden je bil soraz-er"o miren ob vseh frontah, v 'Slabo vreme že prevladuje na za-Un< fronti; zimske razmere kmalu ^ loP'jo in teren postane od dne do s» e težavnejši za napadajoče vojake. K-'?" bojevali se bodo med zifio. i ^kljub temu bodo moč materijala
Vojaštva
aliirancev, nakopičenje teli-
»i.
i.
ničnih sredstev za bojevanje in priprave, ki so se vršile več mesecev, omogočile britanskim in francoskim poveljnikom, premagati vse naravne ovire, in izvzemši nekaj kratkih prestankov, lahko pričakujemo, da bode ofenziva pritiskala naprej.
"Aliiranci letos, kakor domnevajo, ne pojdejo v zimovišča."
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 25, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
38,000,000 mož pod orožjem.
Washington, D. C., 22. okt. — Najmanj 38 milijonov mož nosi orožje v vojni — 27,500,000 na strani svetovnih zaveznikov in 10,600,000 na strani centralnih vlasti, po zadnjih sestavah vojnega departmenta iz objavljenih poročil v raznih deželah. Tem številkam ni prišteta pomorska bojna moč, ki bi povišala skupno število za več milijonov.
Nemčija in Avstrija sta si na vso moč prizadevali, prikriti natančna števila svojih armad, ali skrbne cenitve aliiranih vojaških inteligenčnih de-partmentov so postavile skupno število na okoli 10,000,000; pri tem ima Nemčija več nego dvakrat toliko vojakov, kakor Avstrija.
Na strani centralnih vlasti so armade precenjene takole:
Nemčija ................ .7,000,000
Avstrija ...................3,000,000
Turčija.................... 300,000
Bolgarija ................. 300,000
Bojna moč proti Nemčiji. Proti tem so razvrščene sledeče o-borožene sile:
Rusija ...	..... ., . .-.9.000,000
Francija ..................6,000,000
Velika Britanija...........5,000,000
Italija .....................3,000,000
Japonija ..................1,400,000
Združene Države nad......1,000,000
Kitaj ..................... 541,000
Rumunija ................. 320,000
Srbija ..................... 300,000
Belgija ................... 300,000
Grško ..................... 300,000
Portugalsko ............... 200,000
Črnogorsko ............... 40,000
Siam ....................... 36,000
Kuba ..................... 11,000
Liberija ................... 400
San Marino in Panama imata tudi nekaj vojakov pod orožjem.
Le okrogle številke objavljene.
Vojaški veščaki ne smatrajo teh številk za popolnoma natančne, a mislijo, da predstavljajo v okroglih številkah sorazmerne bojne moči tekmujočih armad, kakor .so bile objavljene pred kratkim. Vojni department ima mnogo zaupnih poročil o bojnih močeh aliirancev in dokaj podatkov o sovražnih armadah, ali iz vojaških razlogbv se to poučilo ne objavi.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 25, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Rušivec "Cassin" zadet.
Washington, D. C., 22. okt. — Hladnokrvnost in hitro kretanje poveljnika Walter H. Vernou sta prejkone rešila ameriški rušivec "Cassin" potopa v spopadu z nemškim podmorskim čolnom v vojnem pasu dne 16. okt., kakor je bil pomorski department obveščen danes po podadmiralu Simsu v njegovem polnem poročilu o bitki, katere pičle podrobnosti so bile prejete zadnji teden.
Preden je imel priložnost ustreliti le enkrat, je bil rušivec zadet v zadnji del po torpedu, kateri je usmrtil top-ničarja Osmond Kelley Ingrama, lahko ranil pet drugih mož posadke in stri en stroj.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 25, 1917, as required by the act of'October 6, 1917.
Načrt za dolgo vojno.
Washington, D. C., 23. okt. — Včerajšnja izjava britanskega prvega ministra Lloyd George-a, da "je način o-krajšanja vojne v pripravi za c^algo
Francozi ujeli do
8,000 Nemcev.
Prodrli v nemške linije severno reke Aisne in osvojili več važnih vasi.
od
RUS HRABRO ODBIJA NEMCA.
Avstro-Nemci se pripravljajo za ofenzivo ob laški fronti.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 25, 1917, as required by the act of October 6, 191*.
Laška fronta.
t
Rim, 23. okt. — Včeraj je bila naša postojanka na Monte Plana v Cadoru močno napadena po avstro-nemških četah. Po težkem boju je bil sovražnik pognan nazaj s težkimi izgubami. Pavi so naši naskočni oddelki zopet osvojili del našega zakopa, ki je bil
vojno," je bila sprejeta v Washingtonu danes kot ključ za medaliirsko konferenco, ki bo otvorjena v Parizu dne 15. nov.
Njegova izjava, da je konferenca namenjena za določitev končnega izida vojne, ni izzvala pooblaščenega pojasnila, ali v nekem ententinem poslaništvu so rekli, da ima biti konferenca bolj vojaška nego politična, in da se je prvega ministra izjava nanašala prejkone na vojaški izid, ne pa na politična vprašanja.
Ta vtis, je rečeno, so dobili po uradnem naznanilu pred nekaj dnevi, da manjši narodi, združeni z aliiranci, ne bodo zastopani na konferenci.
J9^an,lation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 25, r, ' as required by the act of October 6, 1917. P
' r«tain podeljuje bolniški strežnici častno znamenje.
°ifb|,0 »etain podeljuje vojni križec eni bolniških strežnic, ki so s svojo 'trosijo rešile življenja mnogih ranjenih vojakov v francoski boleha. X
u8<iy, ko so jo Nemci bombardirali in je bila strežnica sama ra-
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 25, 1917, as required by the act of October 6. 1917......................,....
Nemška lastnina zaplenjena.
Washington, D. C., 22. okt. — Lastnina in denar, znašajoč $200,000,000 ali več, pripadajoč nemškim podanikom ali dolžen jim po korporacijah ali posameznikih v Združenih Državah, bosta zasežena in rabljena za nakup obveznic svobode, s katerimi se bo financirala vojna proti Nemčiji.
Priprave že dela A. Mitchell Palmer, oskrbnik sovražnikove lastnine, da se porabi ta denar proti Nemčiji.
začalno zaseden po sovražniku.
Ob ostali fronti tamkaj so bili živahni "hltejevnl spopadi. V Cordevolski dolini in na čelu Padolske doline smo odbili sovražne oddelke.
Ob julijski fronti se je topniško bojevanje nadaljevalo silno ves dan. Vremenske razmere so bile ugodne za zra-koplovce. Dva sovražna zrakoplova -ta bila zbita po enem naših zrako-plovcev. Eden teh strojev je bil nemški in je padel v naše linije blizu Gr-garja, drugi pred našimi postojankami severno od Podloke.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 25, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Ruski socializem je izpodletel.
Neka atlantska luka, 22. okt. — Samuel N. Harper, sin pokojnega predsednika Harperja chicaškega vseučilišča, se je vrnil na parniku (jlanes s potovanja po Ruskem, kjer je bil neuradno prideljen ameriški misiji, z Elihu Rootom na čelu. Socializem je bil preizkušen v Rusiji in se je izjalovil, je rekel. Pravili so mu,'je rekel, da je revolucijo začel ruski car kot izgovor za poseben mir z Nemčijo, a da je šla revolucija prek nadzorstva. Prvi minister Kerenskij je postal briljan-ten voditelj, in sedaj ni nevarnosti za poseben mir.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 25, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Avstrijci pripravljajo ofenzivo.
-K'24-. -nlct. ——Savraznik je B&ra-l močne oddelke ob naši fronti za ofenzivne svrhe: Velik del teh čet in materijala je nemški. Ampak udarec sovražnikov nas najde trdne in pripravljene.
Ponoči je povečana silnost topniškega streljanja na raznih delih julijske fronte in močno bombardiranje, veči noma s posebnimi plinovimi izstrelki, med Rombononj in severnimi deli visoke planote pri Banjšicah zaznamovalo začetek napada. Vsled .slabega vremena pa se je sovražno streljanje zmanjšalo proti jutru, obenem pa so začeli silno pokati streli iz naših baterij.
poškodoval, ako ne pogreznil, nemški dreadnaught, proti kateremu sta bila sprožena dva torpeda. Naznanilo se glasi deloma:
"Vkljub težavnim razmeram in sovražnim naredbam v preprečenje našega izpada iz Mesečne morske ožine se nam je posrečilo, brez izgube in v popolnem redu, zapustiti Mesečno morsko ožino ne le z glavnim delom naših vojaških sil, marveč tudi z vsemi pomorskimi pomočki, zlasti s prevoznimi in manjšimi ladjami.
"Zapustili smo vse opuščeno opirali-šče in sosednji okoliš v stanju, ki je popolnoma neporabno za vojaške svrhe. Naše pomorske sile ščitijo severni vhod v Mesečni preliv proti novim napadom.	v
Submarinka napadla dreadnaught.
"Med bojevanjem v Rigskem zalivu je eden naših podmorskih čolnov prišel nasproti sovražnemu oddelku, obstoječemu iz štirih dreadnaughtov vzorca "Markgraf" (1. 1914. zgrajene ladje 25,293 ton, s posadkami po 1,150 mož), križark in velikega števila tor-pedovk.
'Izstrelil je dva torpeda proti dread-naughtu-voditelju, toda, ker so ga bom bardirali pomorski zrakoplovi in obstreljevale vojne ladje, je bil prisiljen, pogroziti se, ne da bi opazil posledke. Razpok enega vtorpeda pa je bil slišati, in ko se je podmorski čoln nekoliko oddaljil in potem vzdignil, so bili videti oblaki dima skozi periskop subma-rinke. Velik transport, v spremstvu torpedovk, je zasledoval submarinko. Ta se je obrnila k napadu in je po-greznila eno prevoznih ladij s torpedom.
Na izpuščene ujetnike streljajo.
Brzojavka, ki jo je prejela polurad-na agencija za novice, pravi, da Estonci, ki so utekli z Oesela in Mesečnega otoka, osvojenega pred kratkim po Nemcih, poročajo, da Nemci nakladajo ruske ujetnike v čolne in jim pravijo: "Ničesar nimamo, s čimer bi vas preživljali. Odidite."
Brž ko čolni odrinejo, streljajo Nemci naftje s strojnimi puškami.
True translation tiled with the postmaster at Joliet, 111,, on October 25, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Michaelis odstopil.
London, 24. okt. — Dr. Georg Michaelis, nemški državni kancelar, je položil svoj portfelj v roke cesarja Viljema, po brezžični brzojavki iz Amsterdama.
Kinematograf v tovarni.
Neka tovarna v Pennsylvaniji bi bila ,rada povečala urnost in spretnost svojih delavcev. V to svrho je uporabila kinematograf, in sicer na ta-le način: Najboljšega in najspretnejšega delavca je postavila pred aparat, ki je na lilm zvesto beležil vsak gib njegovih rok. Pred aparatom je stala tudi posebne vrste ura, ki je natančno zaznamovala ča«, ki ga je rabil delavec za vsak gib pri svojem delu. Tako dobljeni film se je nato v kinematografski predstavi kazal delavcem v tvorniških delavnicah, ki so se nii ta način naučili hitreje in bolje delati. Pokazalo se je, da zadostuje za delo, ki je preje trajald 37 minut, samo 9 minut. Delavci so vsled tega toliko več naredili, da se jim je zaslužek zvišal za celili 20 odstotkov.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 25 1917, a< required by the act of October 6, 1917.
Makedonska fronta.
Pariz, 22. okt. — Naše topništvo je nadalje bombardiralo sovražne postojanke blizu Dojrana, Vardarja in severno od Bitolja. Na gotovih točkah so naše patrole prodrle v sovražne za-kope in prinesle nazaj nekaj plena. Tekom podjetij, izvršenih severozapadno od Podgradca v svrho očiščenja pri-hodnih potov do naših novih postojank so naše čete ujele 50 Avstrijcev.
Amsterdam, 22. okt. — Bolgarski vojni urad je izdal sledeče uradno na znanik) v nedeljo: Topništvo je bilo delavno a raznih točkah, zlasti zapad-no od Bitilime, južno od Ifumca ter med reko Vardar in Dojranskim jezerom. Sovražno kretanje zapadno od Bitilime je bilo ustavljeno.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 25, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Rusko-rumunska fronta.
Amsterdam, 22. okt. — Bolgarski vojni urad je izdal sledeče naznanilo v nedeljo: Streljanje je bilo blizu Tul če. Poskus po sovražnem poizvedovalnem oddelku, zasesti več brodov in se približati desnemu bregu Donave blizu Parleša, je bil izjalovljen.
True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on October 25, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Rusko ,brodov je uteklo iz pasti.
Petrograd, 22. okt. — Vse ruske po morske enote, izvzeinši opazovalne ladje, so srečno utekle iz Mesečne morske ožine brez izgub in ščitijo severni vhod preliva, kakor uradno naznanja pomorsko ministrstvo.
Med bojevanjem v Rigskem zalivu jc neki ruski podmorski čoln pogreznil eno nemško prevozno ladjo in baje
napredujejo zadovoljivo. Francoske .e-te so baje sodelovale na naši levi.
True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on October 25, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Francozi ujeli 7,500 Nemcev.
Pariz, 23. okt. — V enem najhitrejših in najsilnejših udarcev med vojno so rfancoske čete danes prodrle skozi nemške linije severno od reke Aisne v daljavo več nego dveh milj na neki točki, prizadele sovražniku težkih izgub ter ujele več nego 7,500 Nemcev in uplenile 25 težkih topov in nekaj lahkih.
Več važnih vasi je tudi prišlo v francoske roke, kakor naznanja vojni urad nocoj.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 25, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Živilski izgredi v Ljubljani.
London, 23. okt. — Avstro-švicarsko mejo so zaprli vsled resnega notranjega položaja v Avstriji, po neki današnji brzojavki iz Berna na Exchange Telegraph Co. Več tvornic za strelivo je bilo porušenih pri nedavnih živilskih izgredih na Dunaju, v Požunu, Brnu in Ljubljani. Med izgredniki so bile večinoma ženske, pravijo brzojavke. Policija je, kakor poročajo, streljala na množice, usmrtila in ranila mnogo oseb.
True translation filed with the postmaster at Joliet^ 111., on October 25, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Nemci izgubili 15 vojnih ladij.
Petrograd, 23. okt. — Nemci so poskušali drugo izkrcanje na estonski brežini. Vojni urad naznanja, da so jih Rusi prepodili. Poskušali so se izkrcati blizu Moisekull Manorja, o-sem milj severno od Werderja.
Nemoi so zapustili zopet nekaj za-kopov na severnem koncu bojne fronte. Zasedli so jih Rusi. Zakope v odseku severno od Hinsenberga so o-svojili Rusi po spopadu.
Dva nemška dreadnaughta, eno križanko, dvanajst torpedovk in eno prevozno ladjo so Rusi pogreznili ali hudo poškodovali v bojih okrog otokov v Rigskem zalivu zadnji teden, pravi uradno naznanilo, izdano snoči po ruskem admiralstvu.
Ugotovljeno je, da je bilo najmanj šest nemških torpedovk pogreznjenih
v bojevanju, usoda ostalih zadetih nemških ladij je neznana. Rusi" so izgubili bojno ladjo "Slava" in velika torpedovko.
Admiralski štab pravi v svojem pregledu o bojevanju, da so se ruske enote bojevale izvrstno proti mnogo močnejšemu nemškemu brodovju.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 25, 1917, as required by the act of October 6. 1917.
4,000 usmrčenih.
Washington, D. C„ 22. okt. — Stiri-tisoč oseb je bilo usmrčenih in 10,000 ranjenih v Stefeldu, avstrijskem velikem arzenalu, v vrsti eksplozij dne 16. junija, po uradnih brzojavkah iz Rima, prejetih tukaj danes. Delavci, ki so čudežno utekli, so bili prisiljeni po o-borože^i straži, vrniti se k svojemu delu.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 25, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Položaj v Nemčiji kritičen.
Washington, D. C., 23. okt. — Uradno poročilo o razmerah v Nemčiji, prejeto tukaj po kablu danes, pravi, da je položaj bolj kritičen, nego so ga opisala kaka dosedanja poročila. Poročilo pravi med drugim:
"Prebivalstvo v Nemčiji hoče mir, in ljudje izjavljajo, da bo mir sklenjen v novembru, ker čutijo, da je nemška zmaga z orožjem nemogoča za uresničenje. Nemški delavci, podpihnjeni do Velike nezadovoljnosti po socialistih, drzno izjavljajo, da bodo zapustili tovarne, potrebne za vojskovanje, če se bo vojna nadaljevala med zimo.
"Med tem zahtevajo nemški delavci \povišbo v plačah in radodarnejšo porazdelitev hrane. Upori se dogajajo v več delih države čimdalje pogosteje. V Berlinu so se vojaki udeležili neredov. Pri neki demonstraciji je bilo naštetih petindvajset nemških vojakov.
Nova povest.
Čitatelje Am. SI. opozarjamo na veliko povest "Mali vitez", ki jo je spisal slavni poljski pisatelj zgodovinskih povesti Hi Sienkiewicz in ki jo začenjamo objavljati v tej št.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 25, 1917, as require^ by the act of October 6, 1917.
Francoska fronta.
Pariz, 22. okt. — V Belgiji je sovražnik tekom dneva slabo odgovarjal s svojim topništvom proti našim četam, ki so urejale ozemlje, pridobljeno severno od Veldhoeka. Dva topova sta bila med vojnim plenom, dobljenim v napadu davi.
Na fronti ob reki Aisne je bilo silno topniško streljanje v odseku E'Epine de Chevrigny, Pantheon in Cerny. Ena patrol je ujela deset mož, vštevši enega častnika.
Ob verdunski fronti so bili živahni topniški boji v Avocourtskem gozdu in severno od Bois le Chaume.
London, 22. okt. — Davi zarana smo podjeli krajevne napade na obeh straneh Ypres-Staden. Ta podjetja baje »
Popolno zdravje — naša potreba.
Kako zagotoviti to veliko potrebi?, popolno zdravje? S primerno skrbjo za želodec. Otrovi so neprestano v človeškem telesnem ustroju. Odstranjujejo se skozi črevesni prehod. Mnogim resnim boleznim se ni mogoče izogniti, če se otroci popolnoma ne odstranjujejo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino čisti želodec in drob, odstranjuje- vso pusto tvarino in stru-povino iz njiju in utrjuje ves telesni ustroj. To zdravilo je čistilo in dri-stilo • vse želpdčne neprilike, zapeko, glavo^ I, razdražljivost, malokrvnost, splošno slabost itd. Triner's Liniment je tudi na svetovnem glasu, ker je najzanesljivejše zdravilo v slučajih rev-matizma, nevralgije, boli v ledju, izvinov, izpahov. Novi vojni davek je povzročil, da so cene Trinerjevih zdravil nekoliko poskočile, ali vkljub temu — če vpoštevamo najvišjo koristnost Trinerjevih zdravil — so razmeroma najcenejša. Jos. Triner, Mfg. Chemist, 1333-1343 S. Ashland Ave., Chicago, III. — Adv.
! IZ SLOVENSKIH^NASELBIN^ i
1;_______i
Joliet, 111., 24. okt. — Danes je Svobode dan (Liberty day). Predsednik Wilson je proglasil, da naj tega dne državljani po vsej deželi prirede patri-jotične shode v svrho podpisovanja in kupovanja bondov ali obveznic drugega posojila za svobodo. Patrijotizem tvori najmočnejšo izpodbudo za poso jilo denarja vladi v tem času narodne krize, ko sta osebna svoboda in demokratska vlada v nevarnosti. Ali za nakup vladnih obveznic za svobodo, ki nosijo 4 odstotke obresti in so davka proste, je še druga izpodbuda — upanje na dobiček iz nakupa. Kajti bon-di ali obveznice za svobodo niso le najboljša in najzanesljivejša naložitev denarja na svetu danes, marveč tudi ostanejo to po vojni, in bodo potem prejkone še več vredne. Zato kupite obveznico, če je še niste, brž ko dobite ta list v roke. Samo do konca tega tedna, to je, do dne 27. oktobra, je čas za nakup! Ne zamudite priložnosti, ki je domoljubna in dobičkonosna! Slovenci, pokažite, da ste patrijotični — in kupite bond za svobodo!
—	Fair slovenske cerkve sv. Jožefa se bo vršil v prostorih stare šole. Cas in podrobnosti naznanimo o pravem času.
—	Hrvatski fair. Kakor smo na kratko že naznanili, se prične v soboto, dne 27. oktobra, v Sternovi dvorani, 80S N. Chicago street, sijajen fair hrvatske katoliške cerkve Blažene Device Marije. Prične se fair ob 8. uri zvečer in se bo nadaljeval vsak večer od 27.—31. oktobra. Pokroviteljstvo in vodstvo faira imajo hrvatska dobro-tvorna društva, in sicer v sledečem redu: Dne 27. oktobra, društvo Sv. Ivan; dne 28. okt., popoldne društvo Hrvatsko More, zvečer društvo Zrinski-Frankopan, H. Z. I. br. 18; dne 29. okt., Dalmatinsko dr. Gospa od Ro-zarja; dne 30. okt., dr. Vitezi sv. Ni-kole; dne 31. okt., dr. Zrinski-Franko-pan, N. H. Z. br. 23. V nedeljo popoldne ob 2. uri bo velika parada. Dne 31. oktobra (v sredo) zvečer bo kronanje "kraljice faira". Na sporedu vsakega večera bodo ples, razne zabave, igre itd. Tudi razna okrepčila bodo vedno na razpolaganje. Bratje Hrvati vabijo na svoj fair zlasti tudi vse Slovence in Slovenke, ki bodo sprejeti z jugoslovansko gostoljubnostjo.
—	Slovenski zrakoplovec. G. Frank Drassler, eden najboljših diletantov našega slovenskega odra, je dne 16. t. m. v Chicagu izvrstno prestal zdravniško preiskavo in inteligenčno izkušnjo za vojaško službo v Stric-Samovem zrakoplovnem zboru. Od 29 mladih mož, ki so se zglasili k "examination'', je bilo potrjenih samo 11, in naš Frank je bil med njimi. Čestitamo!
—	Torki brez mesa v restavrantih. V jolietskih restavrantih bode od prihodnjega tedna dalje vsak torek brez mesa ter, vsaka sreda brez pšeničnega kruha in močnate jedi. To bo uvedeno na prošnjo od živilske uprave v Washingtonu.
—	Cene živilom znižane. Državni živilski upravnik (food administrator) II. A. Wheeler je določil cene za sladkor, moko in krompir. Nove cene so nekoliko nižje, nego dosedanje v Jo-lietu. V vsaki groceriji morajo biti postavljene na pogled odjemalcem.
—	Letošnji Zahvalni dan (Thanksgiving day), ki bo dne 29. novembra, bo baje brez običajnih pečenih puranov (turkeys).
—	Inostranec oproščen. Jolietska naborna komisija je v ponedeljek prejela od distriktnega oprostilnega odbora (exemption board) obvestilo, da je neki Frank Sarofin oproščen službe v novi narodni armadi vsled tega, ker je inostranec (alien).
—	Illinoiški delavci so lojalni in vdani vladi Združenih Držav. To je pokazala 35. vsakoletna konvencija državne zveze delavske (Illinois State Federation of Labor), ki se je vršila zadnji teden v Jolietu. Začela se je konvencija dne 15. t. m. dopoldne in zaključila v soboto popoldne. V svojem otvoritvenem govoru je predsednik J. H. Walker poudaril lojalnost organiziranega delavstva do vlade in rekel med drugim: "Delavske unije ne zaostajajo za nikomer v podpiranju predsednika Wilsona v sedanji vojni. Mi poznamo vrednost politične demokracije. Mi vemo, koliko je stala ustanovitev iste v tej deželi, in mi hočemo, da se demokracija razširi do vsakega naroda na zemlji." Potem je nadaljeval: "Je pa še drugo težavno vprašanje, to je industrijalna (obrtna) demokracija. Pravico imamo, bojevati se za stvari, katere se nam odrekajo in do katerih smo upravičeni." Navzočih je bilo dp 800 delegatov. Razprave so bile mirne, le nekatere burne. Sprejete so bile številne resolucije, tičoče se sečinoma delavskih vprašanj.
— Podkvama uvede pokojnine. Tovarna Phoenix Horseshoe Works, le-
žeča severno od Jolieta, ki je v nji zaposlenih 450 delavcev, je naznanila takojšnjo uvedbo pokojninskega sistema za vse svoje zaposlence.
—Pisemska poštnina povišana za lc. Z ozirom na nove poštne pristojbine, ki zadobijo veljavo dne 2. novembra, je jolietski poštar izdal sledeča svarila:
Če oddaste na pošto pismo zvečer 1. novembra in se sprejme v pošti pred 2. novembrom, bo odposlano za 2c.
Če oddaste pismo tako, da ne bo sprejeto v pošti 2. novembra, bo vrnjeno, ali pa bo naslovljenec obveščen. Če obveščena oseba ne odgovori in ni naslova za vrnitev, bo pismo poslano v "dead letter department".
Pisma za krajevno oddajo, t. j. med točkami v Jolietu, se bodo oddajala za 2c.
Vse druge oblike prvorazrednih poštnih stvari (first class mail matter) se bodo pošiljale za 3c unco. Dopisnice in poštne razglednice bodo zahtevale 2c.
—	Ali si že kupil bond?
—	Ob priliki ženitovanj, krstov, po-1 grebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet.	Adv.
večer. To bode namreč v nedeljo 25. nov. t. 1.
Naši bodo igrali igro "Dr. Vseznal" (to je menda "dohtar" za vse bolezni) in tudi peli bodo. Kakor vem, se je najelo' za predstavo veliko irsko dvorano Sv. Patricka na 4. cesti. Tristo medvedov, kaj tacega pa še ni bilo.
To je čisto gotovo, da bode to prijeten in razvedrila poln večer, in zato bode vredno priti milje daleč pogledat (posebno opero Cornevillski zvonovi).
Zato ste prijazno vabljeni vsi Slo: venci, posebno pa tisti, kateri živite v bližnjih slovenskih naselbinah, kjer Vam ni dana prilika, videti slov. predstave.
Pridite omenjeni večer v naš krog, ne bode Vam žal.
Do tedaj pa zdravi!!
Naročnik.
Camp Funston, 20. okt. 1917. — Cenjeni Amerikanski Slovenec! Že dolgo se nisem- nič oglasil, zato Vam nameravam nekoliko opisati vožnjo novincev iz New Mexico. Ko sem jaz dobil poziv za vojaško službo, sem se odpravil v Mogollona, N. M., 1. oktobra do Silver City, kjer sem ostal črez noč. Drugi dan sem se odpeljal po železnici v Soccoro, N. M., kamor isem dospel dne 3. oktobra. Potem so nas skupaj zbrali. Ob 4. zjutraj 4. oktobra smo se odpeljali v spalnih vozovih in dospeli v Albuquerque, N. M., ob 7. zjutraj. Tu so priklopih naša dva vozova na poseben vlak, ki je prišel z zapada, vozeč novince.
Na kolodvoru je bila zbrana velika množica ljudi, ki so jemali slovo od bodočih vojakov. Ko se je vlak začel pomikati proti severu, se je začelo vriskanje od enega konca do drugega, vmes je igrala godba. Celi dan smo se vozili in v vsakem večjem mestu smo pobrali večjo množico mož, Ko smo prišli zvečer v Raton, N. M., je bila zadnja postaja v New Mexico. Kosilo smo imeli v Harvey Housu v Las Vegas, večerjo pa v Lajunti, Colorado.
Potem smo se peljali prek Colorada ponoči. Drugi dan smo bili že v Kan-sasu. Zajutrek smo imeli v Newtonu. Potem smo drdrali celi dan čez široke, lepo obdelane planjave. Zvečer smo bili že v Camp Funston, kjer so nas spodili v mrzlo škropilno kopel, potem pa v posteljo.
Pozdrav vsem rojakom širom Amerike. Tebi, A. S., pa mnogo naročnikov.	Frank Lampreht.
La Salle, 111., 22. okt. — Človek je kakor rosa na veji: danes je zdrav in vesel, jutri pa te ni več med živimi, poklican si v brezmejno večnost. Tudi nas tukajšnje rojake je iznenadila vest, da je umrl za pljučnico dobroznani in priljubljeni rojak Josip Debevec. Pokojnik je živel tukaj dolgo vrsto let, ter je bil tudi faran in podpornik slov. župnije že od ustanovitve iste. Večna luč naj mu sveti! —
Delo pri naši novi čerkvi lepo napreduje in že zdaj je razvidno, da bode to Bogu posvečeno poslopje nekaj krasnega in umetnega.
Zida se v gotičnem slogu iz temno-sive opeke in kamena. Cerkev bode izgledala veličastno, ker bode visoka, in imela bode en zvonik, kateri bode tudi zelo visok.
Da bode ta lepa nova cerkev bolj primerna za Božjo čast, slovenskemu narodu pa v ponos in ugled, je umevno. Zatorej pa tudi vsi Slovenci ra-dovoljno prispevajmo za isto kolikor mogoče, vsak po svoji moči, ker tudi vsak dobro ve, da je bilo potrebno zidati cerkev, da se bode na ta način povečalo šolske prostore.
Zdaj pa še nekaj. Kakor se čuje, pridejo naši vrli rojaki iz Jolieta predstavit nam opero "Cornevillski zvonovi", in takrat bodemo tudi'imeli priliko, slišati izvrsten jolietski pevski zbor.
Živeli Jolietčani! Z veseljem Vas bodemo sprejeli. Raca na vodi! To bode pa nekaj imenitnega, če pomislimo, da je "opera" na slov. odru v Ameriki nekaj novega ter je bila predstavljana dozdaj samo enkrat, in sicer predstavili so jo v prvič Jolietčani na domačem odru.
Obenem se pa tudi naši pevci in igralci dr. "Slovenije" nekaj grozijo, da se bodo izučili in izurili, da želijo sodelovati z našimi sosedi, tako da se bode nategnilo program kar se da tisti
Manitowoc, Wis., 22. okt. — Po vseh angleških časopisih je oglas, da potrebujejo tukaj ljudi. Zraven tudi, kako je dobra plača. Za to sem se jaz namenil nekoliko sporočiti iz tega mesta.
To mesto leži 26 milj severno od Sheboygana. Prebivalcev je okoli 17,-000 (reci: sedemnajst tisoč). Tukaj je zelo mirno. Je precej snažno mesto. Posebno lepo mora biti poleti tukaj, ker okolica je zelo prijazna. Sedaj pa ni nič kaj prijazno. Jaz sem že tretji teden tukaj, pa je šel še skoraj vsaki dan dež ali sneg. Tukaj naših ljudi ni nobenih. Je pa precej Čehov, imajo tudi svojo cerkev. Tukaj so 4 katoliške cerkve in mnogo druzih verskih cerkev. Sedaj pa moram tudi kaj o-meniti glede dela.
Delo se sedaj tukaj lahko dobi, kakor mislim povsod. So raznovrstne tovarne. Posebno pa se sedaj dela v ladjedelnici (ship yard). Pa vendar ni tako, kakor pišejo po časopisih, da plačajo po $5—$6 na dan. Pač pa je resnica, da mizarjem plača od 30—37c na uro, navadnim delavcem pa od 27— 30c na uro. Strojni delavci ali kovači, ti pa služijo tudi dobro. Dela se po 9 ur na dan. To mesto sedaj jako napreduje, je tudi vse drago, stanovanje in hrana je od $6—$7 na teden. Tukaj ni nič navadnih ljudi, da bi imeli kaj prostora za delavca, se mora vsaki naseliti v hotel, ali v saloon.
Jaz ne svetujem sedaj nobenemu Slovencu semkaj hoditi; svetujem pa spomladi. Pozimi je tukaj zelo mraz, kakor mi drugi povedo.
To naj zadostuje iz tega kraja. Meni bi se prav dopadlo tukaj, ko bi mogel biti pri Slovencih na stanovanju. Čeravno se tudi zgovorim za silo nekoliko v druzih jezikih, vendar pa jaz ljubim in sonštuiem najbolj svoj,.materin jezik.
Sedaj pa moram še nekoliko sporočiti iz Sheboygana. Bil sem dne 21. okt. v Sheboyganu, kjer se mi še najbolj dopade. Zdi se mi, kakor da bi bil doma. Poznam vse ljudi, oziroma Slovence. Tam bivam rad, čeprav me nekateri črtijo kakor pes mačko, zato ker povem vsakemu resnico. Pregovor pravi, da resnica oči kolje, to je res.
Sedaj pa hočem sporočiti našim čita-teljem lista A. S., zakaj da sem bil jako vesel v Sheboyganu. Videl sem prav lepo predstavo igre "Marijin o-trok". Igrale so samo male deklice. Govorile so vse jako glasno. Seveda, da pa navadnih kričačev ni manjkalo v dvorani, tako da jih te igralke niso mogle prevpiti. Zelo lepo bi bilo, ako bi se naši ljudje vsaj takrat zdržali, kadar so igralci na odru. Kako bi bili vsi zadovoljni, ko bi vsi slišali, kaj se govori. Le kaj kmalu se zopet prikažite na odru! Saj so vas vsi ljudje radovedni videti. Kajti rekel bi: "Preljubo veselje, oj kje si doma? Povej, kje stanuješ, ti ljubček srca? Po hribih, dolinah za taboj hitim, te videti hočem, objeti želim. Lej, tamkaj kupica otrok se igra, le tamkaj se pravo veselje spozna..."	Vandrovček.
O PONESREČENJU REV. P. HRIBARJA IN NJEGOVE SESTRE V EUCLIDU, OHIO.
V ponedeljek se je vršil v Collin-woodu, O., pogreb tamošnjega slovenskega župnika, Rev. Paul Hribarja, ki se je dne 18. t. m. s svojo sestro vred smrtno ponesrečil, kakor smo na kratko že poročali. O pogrebu, katehega se je udeležil tudi naš jolietski g. župnik, Rev. John Plevnik, izporočimo prihodnjič. Danes prinašamo samo poročilo "Clevelandske Amerike" z dne 19. t. m. o strašni nesreči. Poročilo pod naslovom "Vlak je ubil župnika Rev. Hribarja in njegovo sestro v Eu-clidu" se glasi dobesedno takole:
Železniško križišče v Euclidu, predmestju Clevelanda, direktno nasproti posestvu Louis Recherja, tam kjer je mal prehod iz glavne ceste na severovzhodni del Euclida, je videlo že mjio-go, premnogo žrtev. Križišče ni javno križišče, ampak namenjeno bolj privatnim potom, toda je priročno za potnike, posebno v avtomobilih, kateri se mislijo podati na drugo stran Euclida. Premnoge nesreče so se že pripetile na tem križišču, ker tam ni nobenega stražnika, nobenih zatvornic. Marsikak Slovenec, ki je hodil tam po opravkih ali pa na piknik slovenskih društev, je bil že na tem križišču ubit.
In v četrtek popoldne, deset minut čez drugo uro je usoda dohitela žup-
nika slovenske cerkve v Collinwoodu in njegovo sestro, ko sta se peljala v trenutku preko križišča, ko je prihru-mel ogromni potniški vlak New York Central železnice preko križišča in je mahoma, trenutno ubil obadva — Rev. Paul Hribarja in njegovo sestro Ano.
Rev. Hribar se je nahajal na potu s svojo sestro Ano v Berwick, kjer je mnogo Slovencev naseljenih, da pripravi njih otroke za birmo, ki bi se imela prihodnjo nedeljo vršiti v Collinwoodu. Njegova fara je jako obširna in se razteza skoro 16 milj v o-krožju, zato si je nabavil majhen Ford avtomobil, s katerim je obiskoval oddaljene bolnike in se odzival raznim župnijskim klicom.
Truplo Rev. Hribarja je bilo strahovito poškodovano, a truplo njegove sestre Ane je ostalo po nesreči brez glave. Hoganova ambulanca je bila prva na mestu, ki je odpeljala trupli v mrtvašnico. Glas o nesreči je kakor blisk se razširil po vsem Clevelandu. Uredništvo je zvedelo za novico minuto potem, ko se je zgodila nesreča, po telefonu od Mr. Louis Recherja, ki je bil priča že marsikateri smrti na omenjenem križišču. Neprestano in vedno se ponavljajo nesreče na enem in istem mestu. In v resnici ni pričakovati druzega na dotičnem mestu, kakor da železnica prepove dotično križišče, ča ga pa hoče obdržati bo morala postaviti stražnika ali pa zatvornice.
Rev. Paul Hribar je bil štiri leta župnik v Collinwoodu in je nastopil svoje župnikovanje po smrti nepozabnega Rev. Smrekarja. Star je bil o-koli 35 let, dočim je njegova, z njim zajedno ubita sestra, se nahajala v o-semnajstem letu svoje starosti. Bil je član K. S. K. Jednote in Kolumbovih vitezov.' Njegov stric je dobro znani župnik Rev. Vitus Hribar, sedaj v Bar-bertonu, ki je'bil prvi župnik fare sv. Vida v Clevelandu. Rev. Paul Hribar zapušča tukaj dva brata, Jerneja, na farmah pri Painesville pa brata Matija, dočim se nahajata dva brata v stari domovini, kjer služita v armadi.
Ranjki, tako žalostno ponesrečeni Rev. Hribar je bil poznan kot miren, dobrosrčen, prijazen človek. Pri fara-nih je bil precej priljubljen.
Mile zime v presledkih desetih let.
Bivši odbornik dunajske mesarske zadruge Jožef Weissenberger je v dunajskih listih priobčil svoje dolgoletne izkušnje ' glede dobave ledu. Opazil je, da se redno vsakih deset let povra-čajo tako mile zime, da nedostaje ledu. Že leta 1862-63 pomni tako milo zimo, ko so morali mesarji čisto tenke skorje ledu spravljati v ledenice. Leta 1872-73 so morali led po železnici dobaviti s Štajerske. Enako mile so bile zime 1822-83, 1892-93 in 1902-03, nakar so obrtniki sklenili u^anoviti tovarno za umetni led, kar se je tudi z-vršilo. Leto 1912-13 se pa zopet kaže enako mila zima. Ta Weissenberger-jeva izvajanja so se predložila ravnatelju dunajske osrednje postaje za meteorologijo, vladnemu svetniku dr. Tra bertu, ki je nato izjavil, da so ta opazovanja pravilna in znanstveno dogna-na in pojasnjena. Vzrok temu pojavu so solnčne pege, ki tekom gotovih dob spreminjajo svoj obseg. Kadar nastopi minimum solnčnih peg, je vreme izredno toplo, kadar pa nastopijo solnčne pege v največjem obsegu, je najhujši mraz.
Kako so Turki napovedali vojsko pred 200 leti.
Pred začetkom vojne, ki jo je sultan Mohamed IV. leta 1682. vojeval s cesarjem Leopoldom I., je izdal sultan naslednjo do današnjega dne ohranjeno vojno proklamacijo: Po milosti našega boga, ki vlada v nebesih, razglašamo Mi, Mola Mohamed, preslavni in sploh vse vladajoči cesar Babilonije in Judeje, kralj vseh kraljev v nebesih in na zemlji, veliki kralj svete Arabije in Mavretanije, rojeni in slavno kronani kralj jeruzalemski, vladar in gospodar groba križanega boga nevernikov. Tebi, cesar rim ki, in Tebi, kralj poljski, kakor tudi Vajinim podložnikom, da mislimo Tvojo deželo z vojsko napasti in da pripeljemo s seboj 13 kraljev ter 1,300,000 pešcev in konjenikov in bomo s to armado, o kateri se Tebi in Tvojim podložnikom še sanja ne, raznesli Tvojo zemljo na podkvah ter jo bomo pokončali z ognjem in mečem. Predvsem ti ukazujemo, da nas v svojem glavnem mestu na Dunaju počakaš, da Ti bomo lahko vzeli glavo. To velja tudi Tebi, mali poljski kralj. Mi bomo pokončali Tebe, kakor tudi vse Tvoje podanike, ter spravili z zemlje vse, kar se imenuje djaur. Vse, staro in mlado, bomo najprej mučili, potem pa umorili. Tvojo deželico Ti bomo vzeli, Tvoje podložnike pa pokončali. Tebi in poljskemu kralju bomo dali toliko časa živeti, da se boš prepričal, da smo izpolnili vse, kar smo bili obljubili. Toliko, da boš vedel. Napisano v 46. letu našega življenja in 26. letu naše vsemogočne vlade. — Ta baliavost se je pa — kakor pripoveduje povestnica — Molu Mohamedu izplačala kaj slabo.
1913 v Avstriji 559 srednjih šol. Od teh je bilo 343 gimnazij in realnih gimnazij, 148 realk in 68 licejev. V državni upravi je 231 gimnazij (t. j. nad 67 odst.) in 117 realk (79 odst.), toda niti enega liceja, v deželni pa 23 realk in 12 gimnazij. Škofije vzdržujejo 34 gimnazij in 1 realko, mesta pa 17 gimnazij in 3 realke. Privatnih srednjih šol je 49. — Po učnem jeziku se deli šolstvo tako-le: Nemci, ki tvorijo 35.5 odst. vsega prebivalstva v Avstriji, imajo 140 gimnazij (nad 40 odst.), 83 realk (nad 56 odst.), licejev pa 42 (nad
61 odst.) Čehov je v Avstriji 23 odst. gimnazij pa imajo 68 (t. j. nad 19 odst.), realk 42 (28 odst.) in 11 licejev (16 odst.). Poljakom (17.7 odst. prebivalstva) je na razpolago 93 gimnazij (t. j. 27 odst.), 14 realk (9 odst.) in 10 licejev (14 odst.). Na vse ostale narodnosti pa odpade 25 gimnazij, 8 realk in 5 licejev. Slovenci in Rusini nimajo niti ene svoje realke. Dvojezičnih je danes 17 gimnazij in 1 realka, ki jih obiskujejo večinoma Slovenci, Rusini in Rumuni. Ženskih gimnazij in realnih gimnazij je 32.
]*DD]ISS]QD»|
S#nmasiaa#l
Zdravilo zoper kašelj.
Kadar potrebujete zdravilo zoper kašelj, tedaj potrebujete dobrega. Nikoli se neboste zmotili, če zahtevate dobro preiskušeno in učinkovito zdravilo, znano kot
Severa's Balsam for Lungs
Mr. W. Kolodziej, Chester, W. Va„ nan; jo pisal: "Jaz priporočam vsakemu, da kupi Seve-rova zdravila, ker so dobra, posebno Severov Balzam za pljuča. Boljših ni. Moji otroci so imeli hud kašelj in poskusili smo razna zdravila, toda vse je bilo zastonj. Ko smo pa kupili Severov Balzam za pljuča je kaželj zginil po par po-pitkih."
(Severov Balzam za pljuča). Ne režite samo: "Želim nekaj za moj kašelj." Navadite se zahtevati zdravilo po njegovem polnem imenu, da se izognete nadomestitev. Zadnjih 37 let je Severov Balzam za pljuča uspešno zdravil kašelj in prehlade in take bolezni, katerih prvi pojavi so kašelj, kot na pr. kašelj pri influenci, vnetju sapnika, oslovskem kašlju, hripavosti in vnetju grla. Isti je izvrsten za odrasle in otroke.
Cena 25 in 50 centov. — V lekarnah vsepovsod.
Severa's Cold and Grip Tablets
(Severove Tablete zoper prehlade in hripo) so znane, da preženejo prehlad v naikrajšem času.
Severova družinska zdravila so naprodaj v lekarnah vsepovsod. Zahtevajte "Severova" ponji-hovem polnem imenu. Če jih ne morete dobiti v domači lekarni, naročite jih naravnost od
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
*nmnnno#a #mmmnmn#K
BB
Srednje šolstvo v Avstriji.
Po uradnih podatkih naučnega ministrstva so imeli v šolskem letu 1912-
A. Nemanich, St.	A. Nemanich, Jr.
Chicago Phone 2575
A. Nemanich & Son
B^ajstk:
Real Estate Insurance Loans Renting
Y lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po

in jamčimo absolutno varnost.
Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi.
%
Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stock». Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše.
Izvršuje."1© terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, kou-zervatorji ter v vseh enakih zadevah.
£ Večina zobozdravnikov zahteva previsoke svote za \ popravo zob, toda naše geslo je:
| Bolje zobovje za manje stroške.
Zobe Vam pregledamo zastonj.
^ 22 Karat slate kron« in 00
ridgework vtak zob
ilAiiit*
Plate* najboljie vrit« A p Afl
is gumija in kovine in viij«
Zobe izderemo brez bolečin z "Vitalized Air". Ženska strežnica vedno prisotna. Vse delo jamčeno
I BURROWS
ZO B OZDRAVNIK D'Arcy Bldg. 2 nadstropje ! Vogel Chicago in VanBuren ceste.	Joliet, 111*
L	Odprto vtaki dan svežer in ob nedeljah do poldne.
430
STRANI OBSEGA
Veliki Slovensko-Angleski Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih moji)* slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČI TEL/A. Vsebina knjige je: Slov.-Angl Slovnica, Vsakdanji rul«-vori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane dršavljs* poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokaza)* jo, da je to edina knjiga brez katere ne bi «mel biti nobeden naseljenec Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. V
ISBllgEiBBBBBBBBaBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBBBBBBB
S
ffi 11
Zadnja kmečka vojska.
E1 ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1573. Q
Spisal Avgust Šeuoo. — Iz hrvaščine poslovenil L. J.
lil
ISlISEBSSBSBSBSBBBSIBISBBSSSSSBSHBSSBBBllBBSl
(Dalje.)
"Njemu je lahko," reče nato suhi možiček Matija Gušetič, in pokaže, smeje se, svoje zobe, kakor volk v šumi, "on je gosposki, gospodi je vse dovoljeno."
"Nekje sem slišal," izpregovori rih-tar, "da je težko služiti dvema gospodoma, in naš tilnik ve najbolje, da je to res. Več ko trideset let sem že za rihtarja, a Bog mi je priča, da večkrat celo na tešče nisem vedel, ali sem moški ali ženska, tako se mi je mešalo v glavi od samih gospodarjev. Ta vleče na to, oni na ono stran, mi pa stojimo na sredi, zmešani, in od dveh strani padajo batine na naša pleča."
"Ne bojte se, rihtar," se nasmeje Andrej, "sedaj boste dobivali batine samo od ene strani. Susjedčani in Brdovčani so podložniki Mažarja Ba-torija, Stubičani pa moje milostljive babe. Jaz in gospod Puhakovič bova samo od strani gledala po naročilu Heningovice, kako gloje mažarska miš našo slanino. Midva bodeva tu samo na strani."	,
"A kdo bo gospodaril za aBtorija?" vpraša Gušetič.
"Kaj? Ti tega ne veš, moj šepasti Matija," tleskne Andrej Horvat z rokama. "Ali mari še nisi videl debelega Gregorja, gospoda Gregorja Dombro-ja, ki je prišel na mesto Jurija Sveti-ča? To je m^nda Medmurec, Hrvat ali Mažar, se ne ve, a po trebuhu vidiš, da tehta toliko, kakor pitan vol. Botra Katarina," se obrne Andrej Horvat Proti ženi, stoječi pod lopo, "pazite na svoje goske, purane in prašiče, da Vam jih ne poje novi Batorijev oskrbnik s perjem in ščetinami vred. Njegov želodec je prava bisaga. Nisem veroval, dokler ga nisem videl. Ta dobri Grega polovico dneva je in pije, Polovico pa spi. Kadar bi moral z gosjim peresom pisati račune, si pa maže rajši brke s smrdljivim lojem. To vam je gospodarstvo, kakor da so Prišle kobilice v Brdovec na žegnanje."
"A kaj je s starim oskrbnikom, gospodom Svetičem?" vpraša Katarina, žena Elije Gregoriča.
"Vrag vedi," odvrne Andrej Horvat, "čez noč ga je odnesel veter brez sledu. Da je obolel, da mora v Zagreb — in ne vem kaj še vse. Mi že vemo, kakšna je ta čudna bolezen, ko moraš piti zdrav grenko zdravilo. Vse-ga tega ne razumem. Svetič je, vrag ga vzemi, kradel in plenil kakor mar-toloz (Tako so se zvali v prošlem veku avstrijski obmejni stražarji proti Turški), delal je vedno za Batorija in v škodo Heningovice, ki ga je ljubila kakor hudič blagoslovljeno svečo. Toda glej, sedaj ga preganja Batorij. Čudni računi, preveč zavozlani za naše neumne glave
"E, kar je bilo, je bilo," izpregovori Elija, "vem, da mi kmetje ne bomo dočakali pod našim gospodom raja, ali sreča je, da je odnesel Svetič pete, ker bil silovit razbojnik, pravi požiga-lec ki nam je svojevoljno jemal naše siromašno imetje on in njegova dva
Poniagača, Janko in Nikolaj---'
"Zaresj," vzklikne Andrej, "kmalu ki bi pozabil, tudi ta dva sta morala °boleti in za starim oskrbnikom iti v 2agreb."
' Kaj je boljše? Kakšna sreča?" se tit nasmeje pikro Gušetič, "od dne do dne r nam je slabše. Kar vsadiš, vzame mraz, česar ne vzame mraz, odnese avai česar ne odnese Sava, požre gosposki davek, česar ne požre davek, uSrabi oskrbnik, če si pa kaj skril prea Oskrbnikom, požre ti do zadnje mrvi-Ce Požunsika davkarija. Ko je žito 2relo za žetev, te pokliče, in žeti mo-fas najprej gosposki klas, ko je čas za 0ranje, te priganja varmeški rihtar, da Pojdi pod Ivanič ali Koprivnico kopat sance", ko pride čas trgatve, te žene vojsko nad Turčina, in ako prineseš "oiov zdrave kosti, najdeš prazen lom. pasje, tako življenje."
E, ljubi Matija," se nasmeje Elija 'n priviše brke. Res je, kar si rekel, ezko se živi, in vsak kmet nosi svoje rcnie, a meni se zdi, da si ti bolj po« . "al čutare kakor janičarje in ko bi ^'"el. drstgi sosed bolj žuljave dlani, 1 "e bi sijal mesec skozi streho in
}»ce ne v opanke." ^ Glejte ga, gospoda," reče jezno atija in 0šinc z očesom gospodarja; aJ te briga moja raztrgana suknja, , JJ Je nisi ti kupil. Ali si ti boljši, ker t 3 svežo slamo nad glavo? Marsika-Cr' kupček si si prigospodaril — toda J1*!.1®' boter, ni še tretjič zvonilo k ^ as>. našel se bo za tvojo kost kak go in°ukl Pes. moja mošnja pa je prazna ^ kjer nič ni, še cesar nič ne dobi ® hvali se, po nedelji pride petek.' Ne dražite drug druzcga," iamr-d rihtar, "dar bi vas vrag! Elija ima VeaV; rCS sreča- <la Je °<lžel Svetič. k ,.m' kako je govoril o Eliji on in Ni-j. aJ Golubič. 'Samo, da bi videl S,kraV\na vis,ical1.' tako je rekel več-
$ ?a oskrbnik."	1
Nl težko pogoditi, zakaj," se na-
smehne Andrej Horvat in pogleda izpod oči ženo, "Svetiča so skelele oči radi Katinih lic, pa je hodil k njej iskat zdravil."
"Toda Katarina mu je poparila s kropom nečiste roke," reče žena, za-rdevši, "ko je silil vanjo."
In Elija mu je s cepcem blagoslovil hrbet," se nasmeje iz srca Grego-rič, "ej, vem, da bi me bil gospod Jurij radi tega požrl, ako ne bi bil vojak in krvav pod kožo in ako me gospa He-ningovica ne bi bila rada imela in gospod podban Ambrož varoval nesreče.'
Govorite, kar hočete," se odreže ravnodušno Gušetič, "obrnite srečo na to ali ono stran, niti zrnja dobrote ne boste iztresli iz nje."
"Ti si črn prerok, boter Matija," odvrne Elija mirno, "kdo bi mogel živeti brez upanja, da bo enkrat boljše? Vidiš, na meni so se zlomila že mnoga kola, ali vedno se mi je nekako srečno izteklo."
'Dobro, dobro," mahne Gušetič z roko, "ni še vsega konec. Pomni Elija, kar sem ti rekel. Bog daj, da se varam, toda moje srce ne sluti boljših časov."
Medtem, ko si je družba pred hišo Elije Gregoriča razodevala svoje nadloge in nade, se pojavi naenkrat dvoje zelo neenakih oseb, ki sta šli po poti ob živi meji. Mlada deklica štirinajstih let je vodila za seboj na palici slepega starca. Brzo in prosto je prestavljala deklica svoje bose noge. Bila je polna in jedrnata kakor črešnja, lahka kakor ptica. Rdeče, polno in podolgovato lice, na katerem si bral srčnost in bister um, se je nastavljalo dihu pomladanskega vetra, črne, svetle oči so gledale veselo v cvetoči svet, dve temni kiti sta padali po beli srajci, všiti z rdečo volno, kakor tudi bela suknja, ki se je ovijala izpod rdečega pasa okoli vitkega dekličinega telesa. Med rdečimi ustnicami je imela bel glogov cvet, na prsih se ji je lesketalo med rumenimi koravdami malo ogle-dalce. Živahno stopa po poti, da ima peroti, bi zletela, deviške prsi se ji vzdigajo, oči ji žare; da nima v ustih cveta, bi zapela kakor škrjanček. Za deklico je stopal počasi starec, grbast in suh. Na temnem, upadlem licu si videl sledove bele brade in neki mir, ki je voljan vse prestati, preboleti vsako bol; mir, ki ne vpraša, pozna li razliko med srečo in nesrečo. Starcu je bil široki, raztrgani klobuk zlezel na vrat, na hrbtu mu je visela kakor breme vreča in ob nogi mu je tolkla pisana torba. Bil je siromak, a poštenjak. Predno sta ta dva izginila izpred oči ljudem pred Gregoričevo kočo, zakli-če Katarina glasno izpod lope:
"Ej, Jana! Kam tako letiš ti in tvoj očka, kakor da vaju nese veter?"
"Hvala za vprašanje, botra Kata, domov greva iz vasi," odvrne deklica, vrteč cvetko med ustnicami in se ustavi, starec pa nekaj zamrmra.
" kakšna turška sila vas čaka doma?' izpregovori zopet Kata, "zavijta jo malo k nam, vem, da Jurku ne bo škodovala kapljica Goljaka."
Starec se nasmehne in prikima z glavo, mrmrajoč zopet nekaj besedi
"No, pa v imenu božjem, nedelja je in botra Kata je dobra duša." Oče in hči jo zavijeta na dvorišče. "Hvaljen Bog in Mati božja!" pozdravi deklica goste in starec zamrmra za njo: "Hvaljen Bog!"
"Amen!" odzdravi Elija; "sedi Jur ko, sedi! Pij, kolikor se ti poljubi!"
Starec krene z glavo na 0110 stran, odkoder mu je prišel odzdrav, dvigne kvišku obraz, kakor da bi rad videl gospodarja, se nasmehne in hvaležno reče:
"Bog ti povrni, Elija!" Hčerka mu odmota medtem torbo s hrbta, vzame mu klobuk z glave in po sadi starca na klop, rihtar mu pa po nudi vrč. Jurko potegne dvakrat iz njega, tleskne z jezikom, da rihtarju nazaj vrč in si obriše z rokavom brke Jana leti skokoma po stopnicah k botri Kati in se prisloni k njej na zid ne meneč se, da jo je gizdavi Andrej Horvat kar jedel z očmi.
"Kako je Jurko?" vpraša Elija, "od Velike noči te že nisem videl."
"Kako mi je?" se nasmehne starec "kakor je travi brez rose, tako je člo veku brez oči. Nihče ti ne jemlje prostosti, a zaprt si, pred teboj je pot na konec ?veta, a ne moreš niti za ped naprej. Hudo je, ljubi ljudje, hudo ko ne vidiš ne solncai ne meseca in ne belega dne. Dolgo me nisi videl, da da! Ne hodim okoli. In čemu tudi? Če nimaš vida, zakaj bi lazil po svetu in kazal svojo revščino? Toda kljub temu hvalim Boga za to, samo, da je pri meni Jana, moja Jana. Prošlega meseca je bilo deset let, odkar so mi črne koze vzele vid. Moja ranjka je še živela, Jana pa je skakala po dvori šču za piščeti. Srečen sem bil takrat Videl sein solnce in zeleno travo, vi del sem zdrava kmečka lica in Boga
na oltarju. Sedaj pa nič, prav nič. Žena mi je umrla, videl nisem niti njenega groba, samo, kadar me privede Jana na pokopališče, otipljem križ na grobu svoje ranjke žene. Da, Jana, to vam je duša, boter Elija. Z njenimi očmi gledam, njene roke me hranijo, po njenem sledu hodim, Bog jo blagoslovi! Da nimam nje, bi ali umrl, ali pa — Bog mi odpusti greh — znorel."
"Ali dragi očka," zakriči deklica in zardi, "čemu vedno pred vsem svetom govorite o meni? Sto drugih stvari je na svetu, in ali mar nisem vaša hči?"
"Toda take, Janica, kakor si ti, nima svet, ni je od Zagreba do Brdovca."
"Pusti, Jana," reče Kata in pogladi deklici glavo, "naj govori oče, saj govori resnico. Dobrote se ni treba sramovati, in kdor dela dobro starišem, ta •si gradi pot v nebesa. Dal Bog, da bi bili otroci tvojega botra Elije takšni, kakor si ti."
'Lepo krščenko vam je dal Bog, boter Elija," se nasmehne Andrej, "a Jurkov zet ne bo dobil trnja za klobuk. Čuj, Jana, ti imaš bistrejše oči, kakor tvoj oče, ali so že katerikrat zadele ob moške brke?"
Deklica pobesi oči in ne odgovori ničesar, a mesto nje reče Kata:
"Ne brusite jezika, Andrej! Kaj Vas brigajo Janine oči! Morda mislite, da so ogledalce za Vaše brezobrazno lice. Ta trava ne raste za Vas, in hvalite Boga, ako Vam da srečo danes ali jutri, da si zataknete koprivo za klobuk. Pozna se Vam, da se vedno mešate med gospodo in da poslušate umazane besede. Sram Vas bodi!"
"No, no, botra Kata," odvrne Andrej mirneje, "kako, da Vas je moja šala tako zbodla v srce? Post je minul, minule so večernice in jezik lahko prosto govori. A, čuj, Jana, kaj boš začela sedaj? Tvoja gospodinja se seli v Stubico in ž njo tudi gospice Kata, Anastazija in Zofica, tvoja sestra po mleku. H komu boš hodila edaj v grad, kdo te bo obdaroval?" Deklica pobledi, pogleda Kato in debele solze ji stopijo v oči.
Ah!" reče Jana plaho, "Andreju jaz ne verujem, Andrej se zlaže, kadar zine."
zakrohota. "Neumnica," reče, "bila sem ga že sita, zlomil si je vrat, išči njegove kosti." "Gorje!" zakriči mati reče: "O, sramotna ženska! Da se ne bi bila nikoli rodila! Ne morem ti storiti ničesar, ker si krepka, jaz pa slabotna starka, toda to more Bog, ki j vse vidi in vse sliši. Vdel je tvojo
"Res je," potrdi Gušetič, ki je doslej ves čas mirno gledal pred se. Deklica stopi za korak nazaj, nepremično motreč s solznimi očmi Katarino. "Da, da, Jana, to pot se Andrej ni lagal," pritrdi Katarina, Deklica ne reče ničesar, a z roko se prime za srce.
Gospa Uršula se res seli?" vpraša Turko, dvignivši glavo in odprši usta. Kakšne so te novice? Čemu se seli, in kdo pride mesto nje semkaj? Varuj nas Bog vsakega zla — a meni se nabira kri pred, očmi. Tudi jaz sem slišal v vasi od strani, da bodo gospodarili na Susjedu samo Batorijevci, in da stari gospodarji gredo stran. Rečem vam, možje, da bo hudo. Jaz sem star in vem to dobro. Veliko hudih let je šlo črez mojo sivo glavo, kakor voda čez kamne v potoku, in če bi hotel prešteti vse one temne dneve, ki jih je doživel stari Susjed, bi moral pokupiti vse prste celega sveta. Če le ni tu vmes Dora!"
"Kakšna Dora?" vpraša radovedno Andrej.
"Ti jo pač poznaš, Andrej," odvrne slepec, "saj služiš v gradu."
"Jaz poznam samo našo debelo mle-karico Doro iz Jakovlja," se nasmeje sluga, "huda je, Boga mi, in kar na mestu me je opraskala, ko sem hotel pogledati, če so ji že zrastle obrvi; toda radi te debeluhinje vendar ne bo prišlo nesrečno leto nad ves kraj.'
"Le rogaj se starcu, ti kujon ti," reče zlovoljno starec; "kaj neki ve tvoja neizkušena glava, kaj da se je godilo v onih starih časih. To so babje pravljice, ne res?"
,"Ali, oče Jurko, tudi jaz ne vem, kdo je ta Dora, a je gotovo že dvajset let, odkar sem se tu naselil in bil sem že gotovo stokrat v gradu," reče Elija "Kaj, tudi ti?" se nasmeje Jurko, "vi ste slfcpci, vi, a jaz dobro vidim. Sedite bližje, da vam povem," reče starec po-tihem.
"Bilo je davno — pred mnogimi dedi in pradedi, če ne preje. Na Susjedu je pomrl ves moški rod, ostala je samo ena deklica — Dora, imenovali so jo lepo Doro", ker je bila krasna kakor beli sneg in rdeča jagoda, a srce je imela kačje, kri grešno, in ako je zapa žila kje mladeniča— naj si je bil ple mič ali kmet — privila ga je k sebi in ga držala z nohtmi, dokler mu ni izsesala krvi, a potem ga je, da bi je imela sramota za pričo, na skrivnem zastrupila. Pod Susjedom je živela starka, revna vdova, a imela je pod poro, edinega sina. Bil je krepak in lep, da mu ni bil par noben knez po celi kraljevini. Tudi njega je zapazi la Dora. Odklenkalo mu je. Lep je bil mladenič, lepa tudi Dora. Prido bila si ga je. Ko kri podivja, se ne vpraša, kaj je plemenito, kaj je kme čko. Smo pač ljudje. Opominjala je mati sina: Čuvaj se kače! Da! Toda kako se boš čuval, če si pa slep in gluh. Enkrat gre sin v grad. Vsak dan je hodil tjakaj. Mati čaka do pol dneva, a sina ni; čaka do mraka, ni ga; čaka do zore, a še vedno ga ni Zaskrbelo jo je. Vedela je, da je ka ča gladka in pisana, da ima svetle oči — toda strupene zobe. Poda se grad; prerine se do Dore. Vpraša jo za račun, za življenje, za sina. Dora
pregreho, naj čuje tudi moj blagoslov Ako boš iskala moža, ga ne boš našla ako ga najdeš, ne boš imela moški! potomcev; ako porodiš moško dete naj mu usahne zarod v prvem kolenu a hčere naj se trgajo za dedščino, kakor volkulje za mrhovino. Ženske bodo gospodarile temu gradu, a mošk jim ga bodo odvzeli; prokleti naj bode ti kraljevi dvori, prokleta ti, kruta u-bijavka. Naj ti ne da Bog nebes in n« miru v grobu. Blodila boš po teh nesrečnih dvorih, kakor nočno strašilo sama vsa zbegana, boš gospodarjeir v strah; blodila boš prokleta po tel gosposkih sobah dokler bo kak kamer na kamenu, dokler ga ne raznese božja strela!" Tako je proklela stark* Doro, a Dora se je smejala. Dora je imela dva moža in enega sina. Da njen sin Ivan se oženi in vzame ba novo hčer. No, Dora je postala star; in slabotna. Hudobnost jo mine, kr se ji ohladi, a ostane ji pamet, ki jo spominja minulih grehov, ostane ji v srcu črv, ki te grize, dokler si živ, in te sne, ko umrješ. Dora je plakala, se postila in se bičala do krvi. Dora je norela in hodila nora po gradu kakor kako strašilo, dokler se ni nekega dne rgla skozi okno stolpa, skozi katero je vrgla nekdaj starkinega sina. Kakor jo je proklela starka, tako se je tudi zgodilo. Njen sin je imel petero otrok, imel je dva lepa sina, ali še predno jima je zrastla brada sta umrla, ostale so hčere, a usahnil 'jim je zarod. Trgale so se za dedščino, prišli so tujci, tekla je kri — rdeča kri. Grabilo se je in ubijalo na gradu — a ubogi kmetje so zaman prosili Boga, da jih reši muk. In kadarkoli se pojavi nov gospodar, kadarkoli prete no-e nesreče, prikaže se ponoči Dora — bleda, nora, in Dora plaka in plaka za svoje grehe, iz srca se ji vije zlata kača in prosi Boga, da naj razsuje grad. Malokdo ve za to prigodbo, vedo pa zanjo stari gospodarji, a ti jo skrivajo pred svetom. Ste-li videli o-no staro sliko v gospejini sobi? Lepa ženska je naslikana na starem platnu. Zdi se mi, kakor da jo vidim. Črno je oblečena, kaj ne? Na glavi ima zlato krono, na vratu bisere, v roki pa ima jabolko, vražji dar. Če gledaš v te rjavkaste, sladke oči, te zazebe in stojiš, kakor da bi bi prikovan. Poglej si jo, Andrej, poglej! A poglejte! Ne-k^časa je tega, kar se mi je sanjalo o stari Dori. Stokrat sem videl to sliko dokler je dojila pokojna žena gospico Zofko, a sedaj se mi je zopet v snu pokazala taka, kakor je na sliki, samo, da se ji je iz srca vila zlata ka-
vsaj naročje sena, a mi," pri tem potegne Gušetič iz vrča, "naj pa gloje-mo oni goli kamen, ki leži kraj pota. Kaj je Dora, ki nas bije, tolče, gazi in obeša? To je naše robstvo. Da, Kranjci, to so ljudje, ti so koj pregnali svojo Doro. Bil sem tamkaj. Pripovedovali so mi, kako je bilo. Ko jim je
začela nemška gospoda zabijati žeblje za nohte, so se oprijeli svoje 'stare pravde' — debele batine, pa udari po gosposkih hrbtih, in ako jih je sreča nanesla na kako zidano kolibo, pa so jo podkurili gospodi, da se je pozimi znojila. To so ljudje."
"Matej, Matej!" pripomni Andrej, vino ti je naredilo strašne mehurje v pameti. Brzdaj svoj jezik, ker po vražje skače. Jaz te, bogme, ne bom izdal in tudi ne kdo izmed tias, ali če te sliši kak gosposki sin, kako sanjaš o stari pravdi, boš čutil čemu je konoplja koristna in čemu škodljiva."
"Kaj za to," ga prekine Gušetič, "bolje je človeku mreti, kakor da živi ko živina. Rekel sem že, da mi ni dosti mar, ako me vzame vrag. A sedaj z Bogom, možje!"
Po teh besedah skoči Matej na noge,
koliko opotekajoč se, proti vasi.
Družbi je bilo tesno pri srcu. Vin-le nikakor ni hotelo po grlu.
"Pojdimo tudi mi," reče rihtar, "dal Bog, da bi bilo vse dobro. Z Bogom, boter Elija!" To rekši, poda roko gospodarju in krene z Andrejem v vas, a kmalu nato je vodila Jana pevajoč slepega očeta ob palici k počitku.
Otroci so šli v hišo, mačka se je zmuznila v kuhinjo, pes pa je legel pod stopnice. Vse se je umirilo in ko je zadrhtela večerna zarja po belem cvetu sadnega vrta, je zaprl Elija hišna vrata.
,	(Dalje prih.)
JOHN MARTIN. SODNIK (Justice of the Peace)
Kadar imate kaj posla na sodišču ali vložite tožbo zoper koga, ali hočete iz-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker * mano lahko govorite v materinem jeziku.
Uradne ure: jutro od 8.—12. Popol-od 1:30—S. Zvečer po dogovoru.
Urad imam na:
321 JEFFERSON STREET,
(nasproti Court House), Joliet. Ill*
Valentin Fajnik, Jr.
Billiard Parlor
Tržim fine smodke in vse vrste d uhan.
DOBRODOŠLI! 120 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL
Kdor je žejen ali lačen se lahko pri meni okrepča.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL
John Pubentz
prodaja najceneje v mestu
kokošjo krmo, zrnje, seno, slamo in drugo tako krmo.
The Will County Rational Bank
s! Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne deaanw ter poii/ja denar aa vse del« irila
Kapital in preostanek 1300,OOMV
C. E. WILSON, predsednik
Dr. J. W. FOLK, podpredaefaSS HENRY WEBER, kaiir.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
ca. Pozabila je že to moja stara-pamet, toda, ko je prišel k naši gospej oni Mažar, in ko so snažili stanovanja, je padla slika s zida. Pazite, Dora se umika. Meni je to povedal Ivan Sa-bov iz grada, a drugo noč sem sam videl Doro v snu. Povem vam, da pride nesreča."
Vsi so molčali, kakor bi bili iz mra morja, samo Kata zašepeče: "Obvaruj nas nesreče," Jana pa se prekriža in odide v hišo.
"Ah!" izpregovori Andrej plaho, "se daj vem; to je ona starinska slika v so bi gospe Uršule. Boga mi, Sabov je govoril resnico. Pospravljali smo v sobi in slika je padla, gospa se je prestrašila. Zares je padla. Vidiš, nisem vedel, je-li to Mara ali Dora in za vso to dogodbo nisem vedel. Bog nas varuj!"
Amen," doda stari rihtar. Vsega tega, kar nam je sedaj pripovedoval Jurko, nisem vedel, ali nekako proklet-stvo je v tem gradu. Nikoli ni miru nikoli pokoja, večne pravde in prepiri, da bi človek včasih rad vi(Jel, da mu polože njegove stare kosti v črno zemljo. Tu stojimo in štejemo dneve, ali eden je hujši od druzega. Sin vpraša očeta: Kako je bilo? Oče pravi: Hudo, kakor sedaj. Oče vpraša deda: Ali ti je bila sreča mila? A ded odgovori: Net' Vprašam: moremo li svoji deci prorokovati kaj boljšega, bodo-li mogli naši otroci praviti našim vnukom srečnih dneh? Hej, dozdeva se mi, da je Jurko govoril resnico, ker brez prokletstva to ni. Varuj nas sveti Bog!"
Gušetič je mirno poslušal vse te pogovore. Le včasih mu je zaigral na obrazu porogljiv nasmeh. Naposled seže po vrču, nagne ga, vdari s pestjo po mizi in zavpije:
Bedaki«neumni! Kakšna Dora! Kako strašilo! Kaki vragi! Kaki angelji! Vse to je prazno, Jurko je bil pijan ko se mu je sanjalo. Nesreče nam ne prinaša nikakšno strašilo, ampak živi ljudje, prinaša jo gospoda. Jaz to vem, ker sem bil po svetu. Gospoda, go-spdda, ki jo je rodila žena, kakor nas, ki jo je krstil duhovnik, kakor nas, ki naj jo vzame vrag—" '•'Kakor tebe," reče Jurko srdito "Magari," odvrne Matej jezno, m rjavo lice mu zardi, "slabše mi ne more biti, kakor tukaj, in če bi ne vedel, da me je krstil duhovnik, da smem poslušati orgije in duhovniške vigilije, bi gotovo mislil, da sem živina, da, še celo slabše, ker daje gospoda živini
Če imate kaj voziti, se oglasite pri nas, ki Vam pripeljemo vsako stvar, kakor naročite.
Pokličite nas po telefonu: Phone 2736.
Nov. naslov: 516 N. BROADWAY, JOLIET, ILL.
BBi® Si BBiBBiB Hi B ffi B K® BiBBi®
Frank Bambich i
s
11 s 11 Hi 1] S 11 s 11
s
®
Sfi
11 Bi
TRGOVEC Z ZLATNINO 1107^4 N. Hickory St., Joliet.
Se priporoča rojakom, če potrebujejo kak kos zlatnine, bodisi uro, verižico, prstane ali sploh kar spada v zlatnin-sko trgovino.
BBiSBiBSi S Hi II Bi BBiBBiBBiSBia
Če boš kupoval od nas, ti bom« ' lej postregli z najnižjimi tržnimi nami. Mi imamo v zalogi vsakem*,« nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki Im trdi les, lath, cederne stebre, uesk It šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglui pri nas in oglej si našo zalogo! Mi bomo zadovoljili in ti prihranili
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na ▼•■!» DES PLAINES IN CLINTON »T«,
Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO.
Primeni dobit« vsako reč 20 odsto ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago. Popravljam ▼se vrste amerikanske in starokraj-ske ure in zlatnino za ▼sake delo jamčim
SLOVENCI in HRVATI po celi Ameriki.
Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilite meni kaj bi radi pa vam poiljem ceno Vsaka reč vas košta 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje.
JOS. SPOLARICH
901 N. Hickory St	JOLIET, ILL
Garn&ey, Wood & Lennon
ADVOKATL Joliet National Bank Bldg. Oba tel 891.	JOLIET, ILL,
John Grahek
...G-ostilničar...
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street,
JOLIET, ILL
Tu dobite najboljši CEMENT, A* NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, tai vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOQ. Chicago telefon SO N. W. telefon 21S
Točim vedno sveže pivo, fine fornijsko vino, dobro žganje in trtal najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki pre<M%
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL
Chicago tel 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
Amerikanski Slovene
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol \eta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$150
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo,
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
XXII. NEDELJA PO BINKOŠTIH.
Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je Božjega.
Na dva načina greši človek: Ce ne stori tega, kar je zapovedano in če stori to, kar je prepovedano. Vsaka zapoved pa že vsebuje tudi prepoved. Zapoved, glej da posvečuješ sobotni dan, nam prepoveduje opustiti sv. mašo ali delati kaj takega, da bi ne mogli iti k sv. maši. Lahko torej žalimo Boga z dejanjem ali z opuščanjem dobrih del in lahko rečemo: Grešili smo zoper tvojo sveto postavo; nismo storili, kar bi morali storiti in storili smo veliko stvari, katere bi morali opustiti.
Z opuščanjem grešimo, kadar ne storimo, kar veleva Božja postava, kadar ne storimo tega, kar nam veleva naša vest in kadar opustimo to, kar nam zapoveduje storiti sv. cerkev.
Ce hočemo dati Bogu, kar je Božjega, moramo spolnjevati Božje zapovedi. Ce pa hočemo to storiti, moramo ne samo nehati delati zlo, ampak moramo delati tudi dobro. Zapovedi ne prelomimo samo, če storimo to, kar nam zapoved prepoveduje, ampak tudi tedaj, če ne storimo tega, kar bi morali storiti.
Ljudje se>velikokrat drže samo prepovedi, ne pomislijo pa, da je z vsako prepovedjo združena tudi zapoved. Ce se zapoved glasi: Ne vbijaj, ni s tem prepovedano vsako poškodovanje, ampak zapovedana je tudi ljubezen do bližnjega. Prepoved: ne prešestuj, zapoveduje tudi, da mora človek živeti trezno, zmerno in čisto. Zapoved ne kradi, pravi tudi, da moramo biti pravični v vsem našem ravnanju, zapoved: Ne imej tujih bogoy poleg mene, zapoveduje tudi: Časti Gospoda svojega Boga in njemu samemu služi. Človek se sčasoma še odvadi delati hudo, a veliko težje se je navaditi delati dobro. Človek lahko sovraži vse, kar je hudega in vendar ne hrepeni po dobrih ■delili. Gotovo pa je, da je Kristus postavil svojo cerkev na zapovedi in ne samo na prepovedi; kajti kdor nič slabega in nič dobrega ne stori, tak človek ne stori ničesar.
Da kdo opusti kal«o dobro stvar, mora biti kak vzrok zato ali pa kaka okoliščina. Kdor je sam kriv, da je moral dobro stvar opustiti,'greši. Kdor
gre nalašč na potovanje v nedeljo, da \
ne more biti pri sveti maši, greši; ke je na potovanju, ne more biti pri sveti maši. Zato ve preje in zato tudi greši, Ravno tako stori smrten greh oni, ki se v soboto zvečer zabava in vživa to liko, da ne more iti v nedeljo k sveti maši. Ravno tako greši tisti, kateri ne pozna mere v soboto večer, čerav no ve iz navade, da ne bo mogel iti nedeljo k sveti maši. Tak človek pusti sveto mašo po lastni krivdi.
Kaj pa je pravzaprav vzrok opušča nja dobrih del. Predvsem lenoba. Le noba je sama na sebi grda stvar. Le noba vgasne v človeškem srcu zadnjo zadnjo iskrico dobrih del. V knjigi modrosti beremo: "Lenuh hoče in no če." Lenuh skriva roko pod pazduho in jo ne bo prinesel niti do ust." Len človek pravi: Lev je zunaj in umorjen bom sredi'ceste. V priliki o talentih pravi naš Gospod: "Hudobni in leni hlapec... denar bi bil moral izročiti prekupčevalcem. Vrzite lenega hlap ca v skrajno temo." Lenoba je sama na sebi sovražnica dobrih del in čed nosti zaradi svoje gnusnosti; lenoba je sovražnica dela. Jezus Kristus pa je zapovedal, da moramo delati in nam je zapustil dober zgled. Lenoba je so vražnica Kristusovega križa, svetega evangelija, pokore, samozatajevanja in vseh tistih del, katere si nalagajo pravi posnemalci križanega Zveličarja.
Drugi vzrok opuščanja je brezbriž nost. Zaradi brezbrižnosti pravi marsikdo: Čemu bi to in tisto, saj bo nazadnje vseeno dobro. Koliko ljudi ne pozna verskih resnic in dolžnost, ker jih že od nekdaj sovražijo in se ne dajo poučiti. Taka nevednost ne oprosti nikogar velikega greha. Prepoved velja vedno; tako, na primer, se ne sme nikoli nikomur škodovati. Zapovedi pa veljajo samo ob gotovih časih, tako mora človek iti k sveti maši vsako nedeljo.
Kako pa greši človek z opustitvijo? Odvisno je od tega, kaj človek opusti. Opustiti stvar, katera je zapovedana pod smrtnim grehom, je gotovo smrten greh.
Grehi zaradi opuščanja so veliki. Ne-era sledi grehu opuščanja verskih dolžnosti. Ta greh je tudi podlaga večini drugih Igrehov. Opuščanja težkimi posledicami so predvsem: O-puščanje maše ob nedeljah in zapovedanih praznikih. Opuščanje molitve in zakramentov, opuščanje naših dolžno sti. Če bi se te stvari ne opuščale, bi bilo veliko 'manj grehov in grešnikov in veliko manj bi jih vmrlo nespokor-jenih; kajti kdor stori svojo dolžnost v življenju, tudi ne bo opustil svetih zakramentov na zadnjo uro.
Koliko ljudi je zvestih cesarju in državi. Kako nekateri ljudje goreči za svojega cesarja in državo; da veliko bolj, kakor za Božjo čast in zveličanje svoje duše. Kolika zmota. Ali ni Bog prvi. _. Naše dolžnosti do Boga so prve, potem pridejo šele one do države in če bi država dala zakone, kateri so nasprotni Božjim postavam, kakor vzgoja otrok v državnih šolah, ločitev zakona, potem ne smemo ubogati takih postav^ Boga moramo bolj ubogati, kakor ljudi. Pomislimo, da je naša prva, glavna in stalna dolžnost, da damo Bogu, kar je Božjega.
REV. J. PLAZNIK.
KAJ NAS UČI NARAVA.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
deset plasti premoga, katerih vsaka ima ilovnato podlago. To pomeni, da se je pogreznilo nad trideset gozdov.
Taki potresi niso nenavadni tudi v današnjih časih. Kakor opisuje Sir C. Lyell, je potres pogreznil v Indiji del zemlje, kateri je bil večji, kakor Ženevsko jezero, osemnajst čevljev globoko. Na tem mestu je nastalo jezero. Isti sunek pa je dvignil ravno toliko zemlje deset čevljev visoko, le nekaj milj stran.
Nekaj podobnega se je zgodilo v dolini reke Mississippi, leta 1811, kar se sedaj imenuje "Sunk Country". Taki potresni sunki so bili gotovo pogostejši v starih časih, ko je bilo rastlinstvo bujnejše razvito.
Druga razlaga o premogovnih plasteh je ta: Reke so vzele s seboj lesov-je in je odložile v svoji delti. Ta misel pa zahteva dolgo dobo in velike prevrate na zemeljskem površju.
Po mnenju velikega števila učenjakov je premog nastal na sledeči način. V prejšnjih časih je lesovje rastlo veliko hitreje, kakor sedaj; naj boljše je rastlo ob bregovih rek in ob morju. To lesovje je padlo v vodo. Ko je postalo pretežko in padlo na dno. Voda je je pokrila, predno je mogel zrasti drugi les.
Od kod zaloga premoga? Profesor C. D. Walrot je rekel narodni zemljepisni družbi za Združene Države, da bo zaloga trdega premoga prošla čez šestdeset let, če bodo rabili premog, kakor sedaj, leta 2003 pa bo zmanjkalo tudi mehkega premoga: Dežela bo morala dobivati svoje kurivo i? lesnih struj na zahodu. Kadar bo prišel £as, in ne prej, bodo nadzorniki dima lahko rekli, da so imeli velik vspeh pri reformaciji tvorniških in pi vovarniških dimnikov.
Kdo ve, če se pa do tedaj ne bo vse še bolj spremenilo v rudninskem kraljestvu, kakor se je spremenilo vse v družabnem redu. Še ieta 1316 ni bil premog splošno pripuščen v Londonu ker so rekli, da ni zdravo žgati premog.
Premog je vez, katera veže rudnin stvo z rastlinstvom. Mala rastlinica se poveseli svoje mladosti in objame solnčni žarek, kakor hitro ga zagleda Rastlina in solnčni žarek prideta skupaj od jutra do večera. Ko .se življe nje neha, odložita obleko, a je ne vni čita. Ujeti žarek, četudi neviden, a mogočfen, čaka, kedaj bo oživljal družinsko sobo ali gonil parni stroj. Zaprt v premogovi ječi potrpežljivo čaka rešenja. Izkopljejo premog in ga za-žgo. Kakor hitro se vžge prvi atom, je žarek odrešen. Predno se en funt premoga spremeni v pepel, zahteva kisika. kolikor ga najde v 150 kuhjčnih čevljih zraka. Kakor bi se zavedal svoje nekdanje moči, kadar se prebuja, pograbi vsak atom kisika, kateri se mu približa in služi človeku. Zlat žarek sedaj skoči iz svoje ječe v podobi luči gorkote. Zopet enkrat zavzame svojo naravo, katero je imel nekoč, ko je pomagal delati steblo in list v ekdanjem času.
(Nadaljevanje prih.)
ŽIVLJENJE PO SMRTI.
TRETJE POGLAVJE.
Stvarnikova modrost se kaže iz rastlinskega kraljestva.
(Nadaljevanje.) Premog.
Sorodstvo med rastlinskim kraljestvom in premogom je prav posebno. Rastlinsko življenje vpija pline iz zraka, kateri je obdaja in rudninskih snovi v zemlji. Posamezna rastlina je podobna izurjenemu kemistu; kar ji je prikladno, to privleče nase in je zmeša z rastlinskim sokom. Iz tega stvori steblo, listje, cvet in sad. Njen cilj je, da doseže popolnost, katera pripada rastlini njene vrste. Četudi morda hoče živeti tisoč let, enkrat mora podleči in umreti.
Ko rastlina umre, zapusti svoj zaklad rudninskemu kraljestvu, katero spremeni, če so pogoji ugodni, dedšči-no v premog. Vsak les postane lesni premog, če se mu odvzame kisik; če se mu pa še odvzame vodik, postane navadni premog. Čimveč kisika oclda, tembolj se približuje trdemu premogu. Če trd premog zgubi ves kisik vodik in dušik, razven nekoliko atomov, postane grafit ali črni svinec. Ko doseže to stanje, treba ga je .samo šči-stiti in kristalizovati, da postane dija-mant. Premog, katerega rabimo, je v sredi med lesom in dijamantom. Če sodimo po vedno naraščajočih cenah premogu, pridemo do zaključka, da se mora premog hitro spreminjati v dija-mante.
Kako si naj razlagamo lego premoga? Večina premoga je gotovo nastala iz rastlin, katere so rastle tam, kjer se danes nahaja premog. Najboljši dokaz, da prihaja premog iz rastlin, je ta, da nahaja premog v plasteh, katere so pokrite z ilovico. Prvi gozd se je pogreznil zavolj kakega potresa ali drugega sunka. Ilovica ga je pokrila, predno je mogel zrasti drugi gozd. £otem se je pogreznil tudi ta. V Rocky Mountains se nahaja nad tri-
Sedanji čas s svojo resnobo je naučil marsikaterega mlačneža in brezbož-neža zopet moliti in verovati. Nravni verski čut je prišel zopet nekoliko volj v veljavo mej ljudstvom, bodisi dtoma, bodisi zunaj na vojnem polju. I/jhdje čutijo težo nesrečne svetovne vojske in obračajo se z novim zaupanjem do Onega, ki nas zasluženo tepy. To spoznanje božje kazni je že velik vspeh sedanje vojne, ki pa bode v prihodnjih časih še-le doseglo svoj višek. Saj je bilo človeštvo itak* preveč materialistično* dragocene duhovne čednosti in vrline bi kmalu že popolnoma izginile iz sveta. Vojska nam jih bode še nekaj ohnanila /in njihovo velikansko vrednost bodemo zopet spoznali. In ravno mesec november, ki je namtnjen resnemu premišljevanju o minljivosti vsega posvetnega in o neumrljivosti človeške duše, je najbolj pripraven, da se zbiramo večkrat v duhu in premišljujemo večne resnice in se konččno po spoznani resnici globoko klanjamo vsedobremu in vsemodremu Bogu.
Vem, da bode predmet premišljevanja vedno staro in vedno novo vprašanje: o večnosti. — Da obstoja življenje po smrti, o tem pač nobeden pameten in verskointeligenten človek ne more dvomiti. Želel bi pač marsikdo, posebno če je njegovo življenje hudobno in njegovo dejanje pregrešno, da bi ne bilo pravičnega Sodnika- ki bode človeka, njegovo neumrjočo dušo sodil enkrat po njenih delih, po njenem zasluženju. Takšen človel^ ne verjame rad na večnost in ne na ne-umrljivpst duše in išče v svoji neveri tolažbe za svoj strah pred smrtjo. Ko bi mi ne imeli dovolj verskih dokazov, da je življenje večno in da je naša duša neumrjoča, potem bi bilo pa bolje, da bi sploh ne živeli. Svet bi bil marsikateremu pekel. Brez vere v večnega Boga bi človek nikakor ne mogel spoštovati in izpolnjevati ne božjih, ne cerkvenih in tudi ne svetnih zapovedi in postav in ne poslušal bi svoje dobre vesti. Nadmoč mogočnejšega bi si v takem slučaju vse prisvojila, slabejši in revnejši bi pa sčasoma popolnoma izginili. Ljudje bi živeli kot živali brez namena in stregli bi le sebi in
•svojemu poželenju. Takšne in se strašnejše bi bile posledice, če bi ljud stvo ne verovalo v pravičnega Boga in ne v neumrjočnost duše in ne v vsta jenje ob sodnem dnevu. — In kedo bi ljubil Boga, ko bi ne imel. ob enem ve re v življenje po smrti? In vkljub svoji neveri brezbožnež ne more utajiti Boga. Bog ostane tudi nadalje in na vekomaj isti vsemogočni Bog. In ta resnica je vtisnjena globoko v srce in v dušo vsakemu kristjanu, če jo hoče ali noče spoznati. In tako je že v ču-tilih naše duše dovolj utemeljena vera v vqčno življenje, ne da bi jo še morali iskati v nebeško krasnih dokazili vsemogočnosti in vstvarstva Božjega. — Pogan Cicero govori clo v svoji knjigi "O duši" tako-le: "Kako naj duša neha biti, če se loči od telesa, ki ji je bilo le v breme? Še-le sedaj, ko se je otresla telesne lupine, se prav vspne duša do svojega najvišjega namena — do popolnosti, katera jo upodobi an-geljem in Bogu." — In zopet drug pogan trdi, da telo vsacega človeka razpade pod uplivom mogočne smrti, to da duša ostane in živi, kajti ona je iz Boga." — Neki grški pesnik pa pravi: Duše brezbožnih se potikajo pod ne-
bom in na zemlji v groznih mukah in v trpljenju; duše pobožnih pa stanujejo v nebesih in pojo velikemu Bogu hvalnice s slavospevi." —- In če pogan s svojim razumom veruje v življenje po smrti, ali ne bodeš ti kot kristjan s tem večjo ponižnostjo spoznal in veroval to od Boga samega razodeto resnico? —
Ob takem velevažnem in prekorist-nem premišljevanju snidli se bodemo kaj kmalu v duhu z našimi rajnei, oso-bito ker nas njihov predstoječi praznik na to naravnost opominja. — Spomin vseh vernih duš, ki bode v petek 2. novembra, je vpeljal sv. opat O d i 1 o leta 998 in sifeer najprvo v samostanih svojega benediktinskega reda. Pozneje je pa razglasila ta dan sv. katoliška cerkev kot sopraznik po celem svetu. Pomenljiv je dan vernih duš! Posebno letos ob času svetovne vojske imamo svete dolžnosti hvaležnega in udanega spomina do naših u-mrlih, do bližnjih sorodnikov, kakor do prijateljev in znancev, ki so ali padli junaške smrti v boju, ali pa, da jim je presekala smrtna kosa nit življenja doma. Vsi imamo več ali manj predragih svojcev onkraj" groba, s katerimi smo bili v življenju v tesnejši zvezi ljubezni, sorodstva in prijateljstva. In njihove duše prosijo pomoči od nas, posebno na vernih duš dan, ker dobro vedo, da jim mi lahko pomagamo. Torej usmilimo se jih in priskočimo jim na pomoč s sv. mašo, z molitvami, z odpustki, z milodari, s postom! Usli-šimo mili glas njihove prošnje! — Morda čez leto in dan tudi tebi ven-čajo hladho gomilo, tudi tebi že prižigajo v mrzli burji lučice ob tvojem grobu in zraven molijo tvoji ljubi za blagor in rajski pokoj tvoje duše!... Prav ta dan in ves mesec november naj nam zvoni opomin v naši duši: 'Kar bi ti rad videl, da bi ljudje tebi storili, isto stori tudi ti njim z enako ljubeznijo!" — D. N.
se govori med služkinjami v kuhinji. S pomočjo diktografov morejo klepetulje, državni pravdniki in drugi podobni ljudje, z ogorčenjem ali odobravanjem zasledovati, kaj se šepeta ali godi v spalnicah ali drugih skrivnih koti. S pomočjo tega kota se more v policijski pisarni zapisati, kaj se razgovarjata dva zločinca, zaprta v samotni celici, kaj govori nepreviden državljan o policijskem recenzentu, ki preveč konfi-scira ali pa o ministru, ki preveč splet-kari ali o kakem knezu, ki mnogo br-zojavlja. Prijetna je vsekakor misel, da se bo v doglednem času razvilo o-koli nas omrežje nevidnih ali vsaj težko zasledljivih diktografskih žic, ki bodo interesentom izdajale naše tajne pogovore in dejanja. Iz pisarn, kjer se bo trgovec razgovarjal s svojim kempanjonom bodo vodile tanke niti k slušalom, ki jih bo par hiš dalje zadovoljno držal konkurent na svojih zavihanih ušesih. Kdo bo siguren, da ni v kateremkoli lokalu skrit v steni aparat, ki zaznamuje vse govorice, ki niso za nepoklicana ušesa. Ne bo dolgo trajalo, ko bodo slušala popolnoma nepotrebna in bo diktograph zapisal tudi vse na košček papirja, kar bo sprejel. Potem bodo nemogoče vse skrivnosti! Res, lepe reči nas čakajo.
MATERI.
Anton Medved.
Najdaljši dnevi v Evropi.
Najdaljši dan v Evropi ima mesto Reykavik na Islandiji. Tu .se vesele kakor vobče na celem otoku Islandiji belega dne, ki traja kar tri in pol meseca. Potem pride ob varangerskem fjordu na Norveškem ležeče mestece Bardo, kjer imajo od 21. majnika pa do 22. junija neprestano dan. V švedskem obmejnem mestu Torenau traja najdaljši dan 21 in pol, najkrajši pa samo dve in pol ure. V Petrogradu in Tobolsku v Sibiriji traja najdaljši dan 19 ur, najkrajši pa samo 5 ur. V Stok-holmu in v Upsali je najdaljši dan 18 in pol, najkrajši pa S in pol ure dolg. V Londonu in v Berolinu pa traja najdaljši dan 17 in pol ure.
Žalostinko zvon mrličem poje, davne smrti me spominja tvoje, moja mati.
Ali naj vzdihujem ali molim, da srce si žalostno utolim, mila mati?
Ali naj ti razsvetlim gomilo, nanjo cvetja položim obilo, ljuba mati?
Oh vse cvetje zate nima duha, in za tožbe moje vse si gluha, draga mati.
In svečava vrhu groba bleda ne odpre ti vekomaj pogleda, sladka mati.
Ti ležiš brez diha in brez čuta. Božja dekla, smrt, kako je kruta, tiha mati!
Vse je nično, naj storim karkoli, le molitev mi duha utoli, zlata mati.
Smrtni angel, ki te je poljubil ni takrat življenja sam izgubil,, rajna mati.
On v posodi zlati danes nosi do nebes, kar moja duša prosi zate, mati.
Bogr ki vsako delo plača verno>r plačaj ti ljubezen neizmerno^, blaga mati.
Ondi večno srečo ti prisodi, ki zaman si je iskala todi, vboga mati!
Pradavno mesto pod morjem.
Iz Aten poročajo, da je grški mornariški poročnik Bakapolus odkril južno, od oto'ka Lemnosa slučajno v globo-činj: S do 25 metrov razvaline pradavnega mesta v obsegu 5 km, ki se je moralo pogrezniti v morje.

A\vinivna«a»yi
Za gretje
Stene imajo-ušesa.
Stene dobivajo sedaj res ušesa. A-meričani so namreč pred nekaj leti spravili v trgovino majhen aparat, ki ima preprosto ime diktograph, ki pa je lahko najnevarnejše orožje kakega kriminalista ali detektiva. S pomočjo diktografov se more slišati v salonu, kaj
9999?	\
\
imamo najboljše priprave. Lahko vam preskrbimo j Hot air furnace ali pa na vodo in paro.
Predno oddate naročilo, ne porabite dobiti ( naše cene in našega obrisa, ki je gotovo najbolši.
Zakaj čakate? Kupite zdaj! f
Le zdaj imate priliko dobiti po najzmerneji ceni najboljšo in najlepšo peč na trgu.
Robt. Meers,
175
203-205 Jefferson Street, Joliet 176

THE EAGLE
Največja slovenska prodajalna, kjer je največja in najboljša zaloga vseh vrat moških in deških oblek, vrhnih sukenj, čevljev in druge oprave.
Istotako imamo največjo zalogo v
Jolietu vse vrste pohištva, peči in vsega kar rabite za dom.	/
Tu je dom. znanih Peninsular peči.,
THE EAGLE
-MATH SIMONICH, vodja---
Frank Simonich, A»drew Koludrovlch, prodajalci. 406-08-10 N. Chicago St. ? Joliet, 111.
COI>YRIOHT 1918 THE HOUtl OF KUPriNHIIMM
•»»mmiii	umiiimu ■ ">""■"■ ■ » ■*■"■ ■"■" ■ ■ ■ ■ »'■ iimiiiiiiiiiiiiiiiiii

28.	okt.	Nedelja	Simon i Juda.
29.	"	Pondeljek Narcis, škof.
30.	"	Torek	Klavdij, muč.
31.	"	Sreda	Volgang, muč.
1.	nov.	Četrtek	God vseh svetnik.
2.	"	Petek	Vseh vernih duš.
3.	"	Sobota	Hubert, škof.
sto mirno sedel. Pihni ga doli, si mi slim ter ležem do trideset korakov bli 7.0. Takrat me pa zagleda in od sa mega strahu je čisto bel postal!"
Po zdravniškej metodi.
A: "Čemu pa vedno takoj po kosilu svojo žepno uro navijaš?"
B: "Vsled zdravnikove odredbe, ker mi je ukazal po kosilu malo—gibanja."
V strahu.
Mož svoji bolni ženi: "Meta, zdravniški profesor je danes pri obisku kar trikrat z glavo zamajal. To bo zopet dosti veljalo."
Izborno zdravilo.
Zdravnik ženi: "Ali ste pa tudi merili toploto krvi pri vašem možu, kakor sem vam naročil?"
Žena: "I gotovo; položila sem toplomer ravno na prsa; kazal je pa vedno bolj "suho" vreme. Vsled tega sem stopila v gostilno "Pri mačku" po
naint nive. katprpfa npm mtt noln^iln
Ni mogla misliti več naprej, zaihtela je in pokleknila pred kip Marijin.
Molila je udano in zaupljivo k Devici prečisti, kraljici angeljev.
na prsa; danes zjutraj je pa odšel mož zdrav in vesel na delo."
Čudno znamenje.
Nedeljski lovec gozdarju: "Kaj po-menja vendar ona spominska plošča tukaj sredi gozda?"
Gozdar: "Ravno na tem mestu je spoznal moj prednik svojo boljšo polovico."
Pred sodnijo.
Sodnik obtoženemu kmetu Rogo-viležu: "Vi iste bili med pretepom tudi v gostilni, povejte mi, kako se je stvar vršila."
Priča: "Da, gospod sodnik, v gostilni sem bil resnično, a videl nisem ničesar."
Sodnik: "Kje ste pa bili pravzaprav skriti?"
Priča: "Pod mizo!"
Sodnik: "Torej ste izpod mize gledali ves prizor, samo da ste utekli nevarnosti?"
Priča: "Bil sem iskrit pod mizo, 3 katero sem tudi odrihal."
cozi ž njimi postopajo kot ž nesrečnimi tovariši.
Podobno je bilo na Predelu. Ta-mošnjo kladaro je branil stotnik Hermann z 220 možmi še potem, ko ste utrdbi pri Naborjetu bili že razvalini in bi ga Francozi vsaki hip lahko napadli z ozadja. Štirikrat je odklonil poziv, naj se uda. Ko je začela kla-dara goreti, je ostal še gluh za take opomine. Z ostanki posadke se. je vrgel na sovražnika ter se v hipu pod neštetimi ranimi zgrudil. Njegove zveste sobojevnike je dohitela ista usoda. Od 220 mož je ostalo živih le osem, vsi težko ranjeni.
Junaški odpor naših malih čet ob koroški meji je imel uspeh, da je bila francoska armada štiri dni ustavljena in so se naše glavne čete lahko nemoteno umaknile proti Dunaju.
Cesar Ferdinand je dal branilcem Naborjeta in Predela postaviti na toriščih, kjer .so prelili svojo kri, spomenika: velikanski trovoglati kameniti plošči s primernim nemškim napisom, pod njima umirajoča leva, ki- jima je pušica predrla prsi.
"Le malo cvetja mi je trosilo življenje na stezo mladosti, toliko več pa trnja, ki je zadušilo v kali vsako radost.
Sedaj so pa izginile vse skrbi, minilo je trpljenje in pred menoj se razteza svetla bodočnost. Lep in jasen je svet, ki me obkroža, in zdi se mi, kot bi bila vse to moja last, kar vidim o-koli sebe: Zeleno drevje in pisani travniki, žareče •solnce in srebrne reke.
V glavi se mi porajajo divne osnove, kako bodem delovala v svojem bodočem stanu; podučevati in vzgajati, oj, to je velika in tudi nebeško-lepa naloga.
Včeraj sem bila na materinem grobu, ki je sedaj ves v cvetju. Bele lilije so se uprav razcvetele, in zdelo se mi je, kot bi mi mati govorila iz groba: — Kakor lilija je lepa nedolžnost! —Ne boj se, mati, ta spomin na-te hočerp ohraniti neoskrunjen.
To je napisala Amalija teden dni pozneje v svoj dnevnik, ko je dobila dekret, v katerem je bila imenovana za učiteljico v bližnjem trgu.
»liitSiliifj
m i--1 a
al za kratek čas. 1a
m i--' a
T ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
Inkorp. t dr2.Hl., 14. maja 1915 Iokorp. T drž. Pa., 5. apr. 1916
Sedež: JOLIET, ILL.
Vatanovljena 29. novembra 1914
0RU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
glavni ODBOR:
.....GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
.....JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
...GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
.............JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. 111. ...........JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
Predsednik.......
I.	podpredsednik.,
II.	podpredsednik
Tajnik...........
Zapisnikar........
Blagajnik........
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St, Ottawa, IU.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
VELIKA OTVORITEV
■v^NAŠEvvv
Nove Mesnice
vstop v življenje.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
Umrla ji je mati.	j
Z žalostjo in obupom se je spominjala Amalija njenih zadnjih trenutkov, ko je ležala pred njo mati, željna počitka in vsaV onemogla od skrbi in ^ napora. Edino njo je ljubila, nanjo se je oslanjala, a sedaj je izgubila ž j njo vse.
Najdete li kje na svetu bitje, ki bi , bilo nesebičnejše, požrtvovalnejše od .matere? Edino ona zna ljubiti s pravo, čisto ljubeznijo.
In zato je plakala Amalija po pravici ob materini smrtni postelji.
Onih besed ne more pozabiti, ki jih je tedaj govorila mati:
—Amalija, vidiš, ne zapustim ti ničesar; s težavo sem te izredila, a pošteno. To je tvoj edini zaklad, katerega podeduješ po meni; ohrani si poštenje, nedolžnost!
Te besede ji ne gredo iz spomina; še vedno gleda v duhu svojo mater, sta- ; ro, oslabelo, a z izrazom največje ljubezni na upalem obrazu.	•
Mesec dni je. že preteklo od materine smrti, a Amalija se še vedno ne more utolažiti. iSama sedi v svoji sobici. Mnogokrat, ko je bila mati še zdrava, ji je bila ta izbica preozka. Poželela si je tedaj velikih .soban z visokimi okni, kjer bi dala lahko duška mladostni svoji razposajenosti, a sedaj ji je še ta sobica preobširna.
Postelja, na kateri je ležala umrla mati, je prazna, in sedaj počiva mamica tam zunaj mesta v ozkem grobu, a ona je tako zapuščena, nikdo se ne briga zanjo, edino spomini preteklih dni jo spremljajo verno.
—Ohrani si poštenje, ostani nedolžna!, ji je rekla mati. —To bodi tvoja dedščina po meni! Velik zaklad in težko ga je obvarovati pred tatovi!
Ni še pozabila onega časa, ko se je bila nekoč na izprehodu seznanila z mladim, elegantnim gospodičem.
Mati je bila takrat že bolna, zato je odšla sama iz zaduhle sobice ven v drevored in odtod po složni, s peskom posuti stezi v mestni gozd. In tam se ji je pridružil oni drzni gospodič; na vsiljiv način se ji je približal in predstavil kot tvorničarjev sin.
Celo pot se je poigraval z lesketajo-čo se zlato verižico, ki mu je visela iz žepa, in obračal prste, na katerih so se svetili trije dragoceni prstani. — Laskal se ji je in govoril o njeni lepoti in še o mnogih drugih stvareh, da ji je rudečica planila v obraz, ter se je tresla po celem životu.
In ko sta dospela pod široki, ogromni kostanj, se je nagnil k njej, ji govoril priliznjeno nekaj na uho, česar pa vsega ni razumela, si snel prstan in ga ji hotel potisniti v roko.
— Ne, gospod, jaz nisem na prodaj! Tako mu je odgovorila tedaj ponosno in samozavestno ter odšla od sleparja.
Povedala je to doma materi, ki je jokala ž njo vred, in potem ste molili dolgo k Materi Božji, naj bi bila ona njena zaščitnica v napastih življenja.
Da, a to je bilo tedaj, ko je bila še mati živa. Sedaj pa nima nikogar na celem svetu, pri katerem bi poiskala pomoči, tolažbe in moralne opore.
Umrla je mati, ki je dosedaj skrbela zanjo in jo živila z ono pičlo pokojnino, katero je dobivala po pokojnem možu, njenem očetu. A sama dosedaj še ni zaslužila ničesar, in premoženja ji mati tudi ni zapustila.
Svršila je že lani na pripravnici skušnjo za učiteljico, a vsled materine bolezni ni prosila takoj za službo, ker ni mogla misliti na to, da bi pustila bolnico samo. A sedaj je ostala sama in oddala je že prošnjo, da l)i ji podelili službo v bližnjem trgu L. In sedaj čaka že mesec dni na rešitev.
Če dobi to mesto, potem je preskrb-1 ljena; ne bilo bi ji treba več skrbeti za vsakdanji kruli, bila bi popolnoma samostojna. Ako pa ne dobi službe in se ji zopet približa oni izknšnjavec —
fcJLAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. Vse pritožbe «e naj pošljejo na 1. porotnika.
Avstrijski humor.
V bitki pri Marengo ponorčuje se neki francoski častnik napram avstrijskemu rekoč: "Vi Avstrijci se borite edino le za denar, mi pa za čast."
Avstrijski častnik odgovori mu na to: "Vsak se bori za to, česar najbolj potrebuje."
ŠRAJ IN SEGA
209 Ruby Street ? ? ? Joliet, Illinois Posebne cene za petek in soboto dne 26 in. 27.
breStvi! vesti, j
♦o»o*o«o»o»e»«»o»o»o»o»o
kladari v višini 50 do 80 metrov nad dolino. Priprosti stavbi. Na podsta-vi iz kamenja brez malte so postavili dvojnato steno iz lesenih hlodov, do dva metra narazen; prostor so izpolnili z zemljo. Stotnik Friderik Hen-sel je vodil to delo ter prosil, da se mu prepusti brambo utrdb.
Dne 12. maja 1809 so mu poslali iz Beljaka deset topov in eno havbico. Prihodnjega dne ste prikorakali dve stotniji ogulinskega graničarskega polka kot posadka. Vojaki so bili iz prejšnjih bojev silno utrujeni. Dne 14. maja so se utrdbam približali raztreseno prvi strelci francoske armade. Topovi so začeli grmeti in sovražnik se je moral umakniti v varno zavetje naborjetskih hiš. Proti večeru je prispel v Naborjet sam princ Ev-gen Beauharnais, vrhovni poveljnik francoske južne armade. Dne 15. maja zjutraj pošlje pred utrdbo svojega, parlamenterja, da se naj posadka uda. Hensel mu odgovori: Ukaz imam, da se branim, ne pa da se pogajam.
Nato zapove Beauharnais napad. Široke vrste strelcev se prično pomikati proti utrdbi; za njim ise gibljejo močne rezerve. Na levi strani vasi so naskočili gorsko sleme posebno sestavljeni oddelki, ki so jim "saperji" delali pot. En oddelek naj bi prišel našim z gore za ledja. Ni še počil strel; vedno.gostejše so vrste sovražnikov. Naenkrat zagrme topovi in puške začno prasketati: stotine Francozov pade v znak. A Francozi ne odnehajo. Poveljnik da znamenje za naskok. Zopet se usipljejo karteče in krogle iz pušk ne zgreše svojih ciljev. Ko se je dim razblinil, je ležal Francoz pri Francozu na tleh. Kar jih je ostalo, so se umaknili.
Med tem je pa glneral Desaix prišel našim za hrbet ter jih odrezal od glavne armade. Beauharnais je pozval topništvo na pomoč, preje pa še poskusil, da bi naše po noči presenetil. Od vseh. strani so se plazile sovražne čete navzgor, in naši bi bili v temni noči uničeni, da ni neki kanonir šel zažgat bližnjih Itozolcev. Ogenj je razsvetlil obzorje in naši so vedeli, kam streljati. Vsaki strel je zadel.
Dne 16. je bil dan počitka. Le nekaj strelov so naši menjali z vojaki na gori za sabo. Zvečer so dobili Francozi željno pričakovane štiri topove in eno havbico. Dne 17. so se odločili za glavni naskok. Stotnik Hensel je sicer razpostavil .svoje Graničarje po dolgih vrstah, toda bile so preredke, da bi se mogle ustavljati francoski premoči, ki je kmalu iz vseh kotov začela vreti kvišku.
Že pred zoro so bili vsi naši na svojih mestih. Stotnik Hensel in Kupka, na čelu ostalim častnikom, sta si ogledala vse prekope in bodrila Graničarje — v materinščini — ter jih opominjala na svetost prisege. General Pacthold je med tem bil že prišel našim z£ hrbet. Na znamenje z vrha gore se je pričel naskok. Francozi so padali kakor snopje. Toda krog ene ure popoldne ste bili utrdbi že od treh strani obkoljeni. Sovražniki so si zrli iz oči v oči. Tedaj se posreči Francozom priti na pot, ki je vezala obe kladari. S tem je bila usoda naše posadke odločena. Granate so zažgale leseni stavbi. Z besedami: "Pogum, tovariši!" se je Hensel mrtev zgrudil. Palo jena naši strani 6 častnikov in ,75 mož, ranjeni so bili 3 častniki in 120 mož, ujeti 3 častniki in 80 mož. Francozi pa so samo dne 17. maja izgubili do 1300 mož!
Princ Beauharnais je naše junake javno pohvalil ter zapovedal, naj Fran-
Iz vojašnice.
Narednik svoji ženi: "Že zopet imamo letos pri prostovoljcih bedake. Same profesorje, doktorje itd. Med vsemi sta še i^ajbolj prebrisana naš konjederčev sin in nečak občinskega biriča."
Pot Roast. .18 & 16c Veal Roast_22 &20c Plate Boiling Beef _ 14c Veal Stew.-18 & 16c
Leg of Lamb_____20c
Pork Loins______26)2
Sirloin Steak_____20c
Round Steak_____20c
Porterhouse Steak 20c
Cal. Hams______24^c
Regular Hams _ _ _ 29c
Sm. Spare Ribs___24c
Neck Bones______12c
Domača mast____28c
Joliet, 111., 24. okt. — Prihodnjo ne-deljo bo imelo društvo sv. Družine Svojo mesečno sejo in odbor bo podal Svoj račun za tretje četrtletje. Vabljeni so vsi člani, da se te seje udeležijo.
Naše veliko društvo je do zdaj vsestransko lepo napredovalo. Ima že °koli 480 udov in ima v blagajni do $3,000.00. To je nekaj posebnega za novo društvo, ki še ni staro tri leta. Kljub temu je izplačalo že okoli $3,000. bolne podpore svojim članom(icam).
Kdor ima katerega kandidata za pristop, naj ga pošlje k zdravniku in potem privede na sejo.
-Z bratskim pozdravom. Odbor.
Snažnost v šoli.
Učiteljica 71etnemu Joškotu: "Obraz imaš še precej čeden, samo roke so grozno umazane."
Joško: "Gotovo zato ker sem se naj-prvo limil po obrazu."
ffl	Pdleg vse vrste suhega mesa imamo tudi pol-	lil
|	no zalogo grocerije in naš namen je služiti našim
ffl	odjemalcem v popolno zadovoljjiost in po ved-
|	no zmernih cenah. Pridite k nam da prihranite
B	denar.	13
!*!	II
@ m ii ii ii n ii a si m s m @ a m a @ m s m m a a a m m a s a m m a a s a m m a a i
Lovska.
I^Dgar: "Ko grem včeraj na lov, za gleaam na drevesu krokarja, ki je či
dopis.
Barberton, O., 23. okt. — Vabilo na €'edališko predstavo v Opera-House, nad pošto, v Barbertonu, O., v nedeljo, 28. oktobra 1917. Začetek ob pol-Sedmih zvečer.
Vspored: 1. "Baby je bolan", veselo-'Sra z otroškimi vlogami, spisal A.
erk. 2. Nastop slovenskih kuharic. J- Nastop slovenskih rokodelcev in o-"rtnikov. 4. "Tri sestre", igra v treh dejanjih, spisal dr. Krek. — Med posameznimi točkami bo domači pevski lW zapel več mičnih pesmi. Tudi na P'ano bodo igrale slovenske umetnice.
Ves £isti dobiček bo za slovensko s°'o v Barbertonu. Zato se pozivljejo Vs' dobri narodnjaki, da to veselico v "Večjem številu obiščejo. Vstopni-na: 75c„ 50c„ otroci 10c.
naborjet-predel.
Ročno delane v najnovejši modi iz modernega volnenega blaga, so sive in rujave	\ V/	\
ter drugobarvne in Fancy Mixtures Šuitings, Pinchback, Belted and Conservative	\ 1®	M V \
Styles. To so obleke, ki se vsakemu prikupijo. Imamo jih vseh velikosti od 33	\	f I \ \
t do 44. Navadno so prodane po $20 vsepovsod, a zdaj tu le po	*	. \ \ \
to soboto vsaka ne glede na velikost po $14.95.	f l	\ \
DEŠKE OBLEKE PO $5.95	1 I - (Jy
Delane iz Wool Cassimeres in Fancy Cheviots Suitings, po-
sebno trpežno blago in krasno prikupljivo izdelane. Nove Nor-	VU ■
folk mode s pasom, ki se lahko vzame proč. Hlače so popol-	/I
noma na Knickerbocker Style. Vsa obleka je narejena, da	i J // )
zamore trajati delj časa, dasi se z njo nemilostno postopa.	1 I A /
Ohranijo svojo navadno zunajnost dok se nosijo. Druge pro-	| I j^L
dajalne cenijo take obleke po $8.00, ker so res vredne te cene.	j I
Tu pa jih zdaj dobite po posebni ceni $5.95 in še par hlač po	I I
vrhu, da imate dva para hlač z obleko, velikosti od 7 do 18 let.	(<j j i^^k ,
DEŠKE OBLEKE PO $3.95	j/ /
Deške obleke za šolo, ki so dobro in močno sešite iz Wool	III /^g
Cassimeres zimske težkoče, new Norfolk models, ppsebno fina ■	UJ
obleka za vašega fantka, ki hodi v šolo za vsakdanjo nošo.	ijj , 7- Vredne so povsod $5.00, velikost 7 do 17 let. Posebna cena $3.95
deške makinaws $4.98.	deški sweaterji 98c.
Deške Mackinaws suknje, delane iz čistega volnenega Deški težki yarn knit sweaterji s velikimi ovratniki, blaga Plaid fabrics, posebno težke, lepi in prikupljivi temne rumene barve, jako vredni so $1.50 kos, ve-patterns, vseh bgrv, vredne so po $6.50, od 5 do 12 likost od 9 do 15 let, posebna cena za te dni tedna, let, a zdaj jih dobite tu po posebni ceni $4.98.	samo po 98c.
moške hlače po $2.48 par deške hlače po 75c par flannel srajce po $1.69
Delane so iz zimskega Cassimeres Deške Knicker hlače iz težkega si- Sample line finih sivih, rujavih, plain Fancy Worsteds, lepo blago za vega in rujavega blaga, Cheviots, vili in rumenih Flannel srajc, veli-praznik, res vredne povsod po $3.25 full cut Knicker style, vredne $1.25, kost 14 do 17, vredne so po $2.50 a pri naši posebni razprodaji jih da- velikost od 8 do 16 let, zdaj jih do- kos, a pri tej prodaji jih dobite pri mo par po $2.48.	bite tu za samo 75c.	nas, če se požurite, po $1.69 kos.
K| v sponi in bojev na koroški meji 14. v° maja 1809 je ljubljanski "Slo-i priobčil za časa stoletnice istih les CC'	k' ie zanimiv tudi še da-
k .; se bijejo istotam zopet hudi :°J|' Zgodovinsko črtico ponatisku-dobesedno. Evo je: dni obhajamo celo vrsto spomi-JU velike boje izza sto let. Doji!, segajo v dobo, ko se je Evropa ' iiv tr's'a pred Napoleonom. Za nas vail e Slovane, zlasti za Jugoslo-tr .'. so spomini častni, obenem pa I>at^n'' "Dulce et decorum est pro mori" :— je pel rimski pesnik. Van!e to res, potem smo avstrijski Slo-Vcč'..niet' vsem' "arodi sveta užili naj-tjj s'adkosti" in uživati bi morali tu-n%a|VeČ čast'- Preje smo bili "ante-0 christianitatis" — branik kr-je !Jstva proti mobamedanstvu, pozne-ai'teinurale Austriae", branik do-J6'nc> ki pa nam, kakor se zdi, za to ni posebno hvaležna. Pa saj ftiOraa v P°l't'ki velja le načelo, da tilr ' Htrok biti materi hvaležen, ne pa
s|0v 0 ''j naštel tisoče in tisoče jugo-junakov, ki jih je v Napo-v ranV'h b°iih vojaški boben spremljal Jišt '	Kdo bi naštel stotine bo-
fos'ta^Cy so naši krepki mladeniči, naši loj jnoije izkrvaveli za domovi-'Ponlj,|J J',n ,,0j° slavo drugi. Enega sebe pa ne smemo pustiti mimo 'n žr't se ie vršil na slovenskih tleli, j ,s° ''ili večinoma naši bratje po štv„ Jeziku: Hrvatje in Srbi. Jtma-Stavlji'nUlinS.kih Gra"ičarjev bodi po-?Pon,eii.^Utii v našem listu skromen
' Naborjctu so bili zgradili dve
S. & H. Trading Stamps zastonj
s vsakim nakupom za 10c ali več v BOSTON STORE
Double Stamps vsak torek in petek
Družba |B) sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Moške jesenske obleke, posebna cena $14.95
^ffj	M ORE FOR YOUR MONEY AT THE	jSfc.
fBOSTON STORE
(L	Founded B^ M. A. Felman in 1889 '
219-221-223 Jefferson Street. Joliet III. Phone, Private Exchange 766
IVIAI^I VITEZ
(F*AN VOLODIJEYSKI.) Zgodovinski roman,	Spisal H. Sienkiewicz.
Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski.
UVOD.
Po ogrski vojni, po kateri se je go spod Andrej Kmitic oženili z gospodi čno Aleksandro Bilevičevo, bi bil imel stopiti v zakon z gospodično Anico Borzebogato Krasensko enako slaven in za poljsko ljudovlado zaslužen ple mič, gospod Juri Mihoel Volodijevski, polkovnik lavdanskega prapora.
Toda prišle so razne ovire, ki so to stvar zakesnile in zavlekle. G,ospodi čna Borzobogata je bila gojenka kne ginje Jeremija Višnjeveckega, brez ka tere dovolitve ni hotela nikakor privo liti v zakon. Časi so bili še zmerom nemirni, raditega je moral Volodijev ski pustiti gospodično samo v Vodok tih ter odriniti sam v Zamostje prosit dovolitve in blagoslova.
Sreča mu ni bila mila. Kneginje ni dobil v Zamostju, ker se je bila zaradi vzgoje svojega sina napotila na Dunaj na cesarski dvor. Vztrajni vitez je od potoval za njo na Dunaj, dasi mu je to potovanje vzelo dokaj časa. Opra vivši tam srečno svoj posel, se je z do bro nado vračal v domovino.
Tam je zopet razsajal nemir; vojna je podajala vojni roko; na Ukrajini je besnela vstaja, na vzhodu še tudi ni bil ugasnil požar. Iznova so nabrali vo jake, da bi vsaj kolikor toliko branili mejo. Preden je torej Volodijevski u-tegnil dospeti v Varšavo, mu dojdejo v roke poverilna pisma, ki jih je spisal ruski vojvoda. Prepričan, da je treba najprej rešiti zahteve domovine in potem šele svoje, je opustil misel na svatbo ter odrinil na Ukrajino. Tu se je bojeval nekaj let; komaj je utegnil časih Anici napisati kako pisemce. Sicer pa je vztrajal v ognju, v neprestanem trudu in delu.
Nato je odšel s poslanci na Krim; pozneje je napočila nesrečna domača vojna z Ljubomirskim, v kateri se je na kraljevi strani boril proti onemu ni čemurniku. Naposled pa je odrinil s Sobijeskim novič na Ukrajino.
Raditega se je razširila slava njegovega imena tako, da so ga sploh imeli za prvega bojevnika poljske ljudovla-d'e; toda leta so mu potekala v skrbeh, v zdihih in togi. Naposled je nastopilo leto 1668., v katerem so ga na ukaz gospoda kastelana poslali v počitek. Takoj po vrnitvi je odšel po svojo ljubljenko v Vodokte ter odrinil z njo v Krakov.
Kneginja Grizelda, ki se je bila že vrnila z Dunaja, se mu je ponudila, da mu hoče pripraviti gosti.
Kmitic in njegova žena sta ostala v Vodoktih; od Volodijevskega nista pričakovala kmalu novic in brigala pta se samo za novega gosta, ki so ga v Vodoktih pričakovali vsak hip.
Doslej v svojem zakonu še nista imela otrok, sedaj pa bi se jima imela izpolniti ta iskrena želja.
Bilo je to leto nenavadno rodovitno. Žita so pridelali toliko, da ga niso mogli spraviti v skednje. Po vsej deželi, kakor je bila dolga in iyroka, je bilo vse polno kop. V pokrajinah, opusto-šenih po vojni, je mlado drevje v gozdih zrastlo v letu dni za toliko, kolikor sicer komaj v dveh letih. V gozdih je bilo dokaj zverjadi in gob, v vodah cela množica rib, kakor bi bila vsemu .stvarstvu podeljena nenavadna plodo vitost.
Prijatelji so torej Volodijevskemu napovedovali kaj srečno ženitev, toda, evo, usoda je odločila drugače. I.
Nekega krasnega jesenskega dne je sedel gospod Andrej Kmitic pod košato streho svoje senčnice. Pil je po o-bedu medico ter se oziral skozi mrežo, zaraslo z divjim hmeljem, po ženi, ki se je šetala po čedno pometeni cesti pred senčnico.
Bila je to ženska nenavadno lepa, z jasnimi lasmi, z zalim, skoro angelskim obličjem.
Hodila je počasi in oprezno, zakaj bila je blagoslovljena, noseča.
Kmitic se je ozira! po njej z zaljubljenim očesom. Kamorkoli se je geni-la, povsod jo je spremljal njegov poglej. Časih se je zadovoljno nasmehnil ter si vihal brke.
Takrat se mu je pojavila na licu nekaka ve->ela razbrzdanost. Bilo mu je videti, da je bil vojak šegav po naravi in da je bil v mladosti ukrenil že marsikaj, -
Na sadnem vrtu je padalo zrelo sadje z drevja in so brenčale muhe. Vreme je bilo nenavadno lepo. Bilo je v začetku meseca kimavca. Solnce že ni več pripekalo, pač pa je prijetno obsevalo zemljo. Rdeča jabolka so se kar bleščala v solnčnih žarkih sredi sivega listja; visela so v taki množici na drevju, da so se veje kar lomile pod njih težo.
Prve jesenske niti bele pajčevine, ki se je razpenjala od drevgsa do drevesa, so se gugale v lahnem pišu, tako lahnem, da se niti listje ni gibalo od njega.
Nemara je tudi to lepo vreme napa-
jalo Kmitica s takih veseljem, zakaj lice se mu je jasnilo čimdalje bolj. Naposled se napije medice ter reče svoji ženi:
"Alenka, pojdi no sem! Nekaj ti povem."
"Če le ne kaj takega, česar ne slišim rada."
"Ne, kakor Boga ljubim! Deni sem uho!"
Po teh besedah jo objame okrog pasu ter zašepeče, stisnivši brkasto lice k njenim jasnim lasem:
"Ako bo deček, mu bodi ime Mihael.'
Ona pa obrne nekoliko zardelo lice od njega ter mu odgovori:
'"Pa si dejal, da ne boš nasprotoval, če bi se imenoval Heraklej."
"Saj veš, zaradi Volodijevskega...
"Ali ni važnejši spomin na deda?"
"In mojega dobrotnika! Hm! resnica... Toda drugi mora biti Mihael! Ne more biti drugače!"
Alenka je pri teh besedah vstala ter izkušala pobegniti iz naročja Andreja Kmitica. On pa jo še močneje stisne k sebi ter ji jame poljubljati usta in oči, ponavljajoč:
"Ti si moje vse, ti si moja najdražja..."
Daljši razgovor jima ustavi služabnik, ki se je prikazal na cesti ter urno stopal k senčnici.
"Kaj hočeš?" ga vpraša Kmitic, iz-pustivši ženo iz rok.
'Gospod Harlamp je dospel ter vas čaka v sobi," reče služabnik.
"Evo ga, tam-le je!" zakliče Kmitic, ko zapazi moža, stopajočega proti senčnici. "Za Boga, kako so mu brki osiveli! Bog te sprimi, dragi tovariš! Pozdravljen, stari prijatelj!"
Po teh besedah skoči iz senčnice ter z razprostrtimi rokami zdirja Harlam-pu naproti. Harlamp se najprej globoko prikloni Alenki, ki jo je videl nekdaj «v davnih časih na kejdanskem dvoru vojvode vilenskega, si pritisne njeno roko na brkaste ustnice in šele potem plane v Kmitičevo naročje ter glasno zaihti.
"Za Boga, kaj vam je?" vpraša gospodar osupel.
"Enemu je Bog dal srečo," odgovori Harlamp, "drugemu pa jo je vzel. Vzrok svoje žalosti p« morem povedati e vam samemu."
Po teh besedah pogleda Andrejevo soprogo, in ona, domislivši se, da neče govoriti vpričo nje, reče:
Pošljem vama medice in vaju pustim za trenutek sama."
Kmitic potegne Harlampa za seboj senčnico ter zakliče, posadivši ga na klop:
"Kaj se je zgodilo? Ali vam je treba »noči? Zanesite se name kakor na zavetnika." "Meni ni nič," odgovori stari vojak, nobene pomoči ne potrebujem, dokler imam še roko, da z njo sučem sabljo. Toda naš prijatelj, najvrlejši plemič v ljudovladi, je v groznih mukah, ne vem ali še diha."
"Za rane Kristusove! Ali se je Volodijevskemu kaj pripetilo?''
"Da," odgovori Harlamp ter se spu-ti novič v jok. "Znajte, da je gospodična Anica Borzobogata zapustila to solzno dolino."
"Umrla je?" zakriči Kmitic ter se z obema rokama prime za glavo. "Kakor ptič, če ustreliš vanj." Nastane za trenutek molčanje. Samo jabolka so tuintam kakor poprej padala na tla. Harlamp pa je dihal čimdalje teže, šiloma pridržujoč jok. Kmitic je vil roke ter ponavljal, kima-oč z glavo: "Mili Bog! Mili Bog! Mili Bog!" '/Ne čudite se mojim solzam," reče naposled Harlamp, "zakaj ako vam je že samo ta novica prne>la takšno žalost, kaj šele čutim jaz, ko sem gledal njeno smrt ter videl bolečine, ki šo jo amorile."
Po teh besedah dospe sluga s steklenico na krožniku in za njim Kmitičeva soproga, ki ni mogla premagovati radovednosti. Pogletlavši sedaj možu v lice in videč na njem globoko žalost, reče takoj:
"Kake novice prinašate, gospod? Ne tajite jih vpričo mene. Ako je vama ugodno, vaju potolažim, ali pa se razjokam z vama, nemara celo kaj nasve-tuiem, ako bo treba..."
"Tvoja glava tu nima nobenega sveta več," jo zavrne Kmitic. "Toda bojim se, d'a bi od žalosti ne trpela na
nja, bi hotela biti sama tako srečna, kakor je, upam, ona. Ni blo vrlejše in poštenejše in boljše gospodične od nje. Oj, moja Anica! Ljubljena moja Anica!..."
Umolknili so. Šele črez trenutek ko so si s solzami olajšali žalost, se oglasi Kmitic:
"Povejte, gospod, kako je bilo, ter izvolite vzeti medice."
"Hvala!" ad'govori Harlamp. "Pa se je tedaj napijem, če mi pomagate zakaj bolest me ne grabi samo za srce ampak tudi za grlo kakor volk. Kadar me pa zgrabi, se mi zdi, da me kar zadavi brez pomoči. Bilo je to tako Potoval sem iz Čenstohova v rojstni kraj, da bi se nekoliko počil na stara leta. Sit sem že bil vojne, saj sem jo okušal izza mlada, sedaj pa imam že brke osivele. Ne vem, ali bi bil mir no obsedel ondi; če Bog da, se še pri družim kakemu praporu. Toda seda nje vojne, ki se jih vesele samo sovraž niki naše domovine, so se mi že po vsem pristudile... Mili Bog! Pelikan s krvjo napaja mladiče, resnica! Toda tej domovini je že pošla kri v prsih Sviderski je bil vrl vojak... Bog naj ga sodi!..."
"Anica moja najdražja!" jima jokaje ustavi razgovor gospa Kmitičeva, "ako ne bi bilo tebe, kaj bi se bilo zgodilo z menoj, kaj z nami vsemi? Beg je bil moja rešitev. Ljubljena moja Anica
Ko Harlamp to zasliši, se razjoče novič, toda le na kratko, ker ga Kmitic zdrami z vprašanjem: •
"Ali kje sta se srečala z Volodijev skim?"
"Na Volodijevskega sem naletel ' Čenstohovem, kjer sva se oba namer-jala odpočiti. Takoj mi je povedal, da potuje z zaročnico iz vaših krajev i Krakov h kneginji Grizeldi Višnjevec ki, brez katere privolitve in blagoslova gospodična nikakor ni hotela stopiti v zakon. Mlad'enka je bila takrat še zdrava in on vesel kakor ptič. 'Evo!' je rekel, 'Bog mi je dal za moj trud nagrado!" Tudi ni bil malo ponosen nase (Bog ga potolaži!) ter me je jel dražiti, češ, da sva se nekoč pulila za to gospodično in bi se bila malorie bila zanjo. Kje je sedaj ona, ubožica?"
Po teh besedah Harlamp novič zastoka, toda le na kratko, ker ga Kmitic takoj vpraša:
"Rekli ste, da je bila zdrava. Kaj jo je zadelo tako naglo?"
Naglo pa, naglo. Stanovala je pri gospe Martinovi Zamojski, ki je bila takrat z modern v ečntstohovem. Volodijevski je po cele dneve posedal pri njej in se nekoliko pritoževal o ovirah, češ, da tako komaj v letu dni dospe v Krakov, ker ga vsi zadržujejo na poti. In nič čudnega. Takšnega vojaka, kakršen jc Volodijevski, sprejme ;.>-»«k4xJ rad, in kdor ga kdaj ima, ga ne piisti takoj od sebe. Tudi z mano je šel h gospodični ter mi smehoma zagrozil, da me poseka, če bi mu jo poizkusil zavesti. Toda ona ni videla nikogar razen njega. Meni pa se je tudi res -tožilo, da je človek na starost sam kakor žrebelj v steni. Toda to ni nič. Neko noč prihiti Volodijevski k meni zelo zbegan. 'Za Boga,' pravi: 'Ali veš tu za kakega zdravnika?' — 'Kaj se je zgodilo?' vprašam. 'Bolna je, ne zaveda se!' Vprašam ga, kdaj je zbolela, on pa mi odgovori, da je to novico ravnokar zvedel pri gospe Zamojski. In še ta noč! Kje naj išče človek zdravnika, ko je ondi ostal le še samostan, v mestu pa je več pogorišč nego ljudi. Naposled res najdem ranocelntka, ki pa ni hotel iti z menoj. Moral sem ga s čakunom prignati k njeni postelji. Toda tukaj je bilo bolj treba duhovnika nego zdravnika. Res najdemo pri njej vrlega Pavlinca, ki jo je z molitvijo pripravil toliko k zavesti, da je prejela zakramente ter se poslovila od Volodijevskega. Drugi dan opoldne pa je bilo že po njej! Ranocelnik je dejal, da ji jc moral kdo začarati, kar pa ni verjetno, ker se človeka v Čenstohovem ne prijemljejo čari.j Toda tega, kar se je godilo z Volodij<vskim, kaj je vse izbruhal iz sebe, tegaj m« — upam — Jezus ne vzame v račun, zakaj človek ne pazi na besede, kadar ga tare bolest... Evo, pravim vam (tu Harlamp zniža glas), spozabil se je tako, da je celo preklinjal."
"Za Boga, preklinjal?" ponovi poti-homa Kmitic.
"Zbežal je od njenega trupla v vežo, iz veže pa na dvorišče ter se opotekal, kakor bi bi pijan. Ondi pa je dvignil pesti ter jel klicati z groznim glasom: 'Takšna je moga nagrada za moje rane, za moj trud, za mojo kri in mojo ljubezen do domovine!... Eno jagnje (pravi) sem imel, in Ti, Gospod, si mi ga vzel! Poteptati napuhneža (pravi), ki ošabno koraka po zemlji, to jc pravično delo božje roke, toda nedolžnega golobčka zadušiti utegne tudi maček, jastreb in kanja'..."
"Za rane božje!" zakriči gospa Andrejeva, "ne pofiavljajte, da nam ne na-
zdravju."
"Prebijem marsikaj. Huje je živeti kopljete nesreče na hišo!"
v negotovosti.
"Anica je umrla," reče Kmitic.
Harlamp se prekriža ter nadaljuje: "Siromak si je mislil, da je končana
Alenka obledi ter težko omahne na njegova služba, tu pa je imel nagrado, klop. Kmitic je mislil, da omedleva, Oh! B6g že ve, kaj dela, dasi človeška toda ona se zave ter se spusti v jok. | pamet tega ne umeje in ne more oce-Pa tudi oba moža se zajokata z njo
vred.
"Alenka!" reče naposled Kmitic, da bi obrnil ženine misli drugam, "ali si ne misliš, da je Anica v raju?"
"Ne jokam se po njej, meni se smili gospod Mihael. Kar se tiče izveliča-
niti. Takoj po oni kletvi je Volodijevski otrpnil, se zgrudil na tla in duhovnik je molil ob njem, da ne bi ga obsedel nečisti duh, ki ga je utegnila privabiti ona kletev."
Ali se je kmalu zavedel?"
"Dobro uro je ležal kakor mrtev,
nato pa se je zdajci zavedel. Vrnivši se v svoje .stanovanje, ni hotel nikogar videti. Ob pogrebu mu rečem: 'Go spod Mihael, imej Boga v srcu!' On pa je le molčal. Tri dni sem že presedel v Čenstohovem, ker mi je bilo žal, da bi ga pustil samega, toda zaman sem hodil trkat na njegova vrata. Ni me hotel videti! Premišljal sem, kaj naj storim; ali naj še nadalje ropočem po vratih ali naj grem?... Kako pustiti tako človeka brez tolažbe? Spoznavši pa, da ničesar ne opravim, sem sklenil odpotovati k Skretuskemu. On je ven dar najboljši njegov prijatelj in gospod Zagloba drugi, nemara mu pride kdo z besedo do srca, zlasti Zagloba, ki je bistroumen človek, ter ve, kako je treba govoriti s kom."
"Bili ste pri Skretuskih?"
"Bil, toda ondi nisem imel sreče, kaj ti oba, on in Zagloba, sta bila odšla v Kališko k stotniku Stanislavu. Nihče mi ni mogel povedati, kdaj se vrneta Ker me je pa pot vedla na Žmudsko sem si domislil, da pridem še k vama ter povem, kaj .se je zgodilo."
"Že davno mi je znano, da ste vrl človek," omeni Kmitic.
"Tu ne gre zame, ampak za Volodijevskega," reče Harlamp. "Priznavam vama: Zelo se bojim, da še ne zblazni raditega."
"Bog ga obvaruj!" reče gospa An drejeva.
"Ako ga pa vendarle obvaruje, obleče bržkone meniško haljo, zakaj, po vem vama, takšne žalosti nisem še vi del vse žive dni... Ali škoda je vojaka, škoda!"
"Kako to, škoda? Le pomnoži se še hvala božja!" se oglasi novič Kmitičeva.
Harlamp zmiga z brki, nato si otare čelo ter reče:
"Evo, vrla gospa, ali se pomnoži, ali pa se tudi ne pomnoži. Seštejte le, gospa, koliko poganov in krivovercev je že zagnal iz sveta, s čimer je gotovo Izveličarja in njegovo Mater počastil bolje nego marsikateri duhovnik s svojimi propovedmi. Hm! Stvar je vredna pomisleka! Vsakdo naj služi Bogu v hvalo, kakor najbolje more... Evo, med jezuiti je dokaj modrejših od njega, toda druge takšne sablje ni v vsej ljudovladi."
"Resnica, kakor Boga ljubim," se oglasi Kmitic. "Ali pa ne veste, je li ostal v Čenstohovem ali je odšel drugam?"
"Ko sem odhajal, je bil še tam. Kaj je storil potem, ne vem. Nujno pa je potrebno, da ga Bog očuva blaznosti, zakaj ta bolezen je pogostoma družica obupu in potem ostane Zapuščen, brez (Nadaljevanje na 7. strani.)
--:----,,4
(ffiffiiuimmiuiDiHimmnninnirniniiiuifliuiuiiiflimnii
Stenski Paper |
vseh vrst, barv in cen I obešam ceneje in bolje, i Dela garanttram.
Tony Alberico |
608 N. Chicago Street Chicago Tel. 4034
THE CAPITOL BAR
G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL.
Edina slovenska-hrvatska gostilna » osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicag. in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst.
DOBRODOŠLI!
Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila rt očistiti in gladiti, ne pozabite M našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik.
Office and Works, 302-304 Walnut It Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814.
Pokličite nas po telefonu in naš avte mobil odpelje in pripelje obleko n» vaš dom. Naše cene so zmerne i* delo garantiramo.
Joliet Steam Dye House
Profesional Cleaners and Dyera
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 CaM
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
I Oscar J. Stephen
8obe 201 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAH

Alpentinktura za moške in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke ia brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj VVahčič Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni.kakoršneste v mladosti imeli: 1 flaša $1.75.—VVahčič Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaša 2 dol. 50c. — Kurje oži ali bradoviee na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za »amo 75 cei^'ov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, -!je pot, odstrani slabi duh in ozebline, baksa 75c.
s» žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte, kraste, lišaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti to žaubo vsaka družina v hiši. Če želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2cv pismu pošlje. Zavsedrugo pišite p6 cenik, katerega pošljem zastonj.
JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Kupuje in prodaja zemljiiča j v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohiitva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notar-| sko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemiko in angleško.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.	JOLIET, ILl>,
JOHN N' ^Thone
■ SlJFANICH
Hi :.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, jjgjj fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, 111.
Zaupno zdravilo dela Čudeže
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka,
ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali sm0 cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino
m
ta
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rucleče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, fcakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum-"	bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša
in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah,
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kož-
NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 191t, GRAND PRIX—PANAMA 1916.

JOSEPH TRINER,
-Manufacturing Chemists ===========
1333-1343 South Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
Jacob Mejak KHCJAČ
205 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
I0S1P l/LEPEC
J Javni Notar l\z 10 let.tkušnjo
izdeluje vse pravno in postavnoveljavne listine /.a vse slučaje. Ce vam kdo plačo garnUira; Ako imate odkoga v drugem mestu plačo za tir-jati; če hočete svojo plačo prepustiti; če potre-otrok certifikat za delo; če imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite se na mene 1006N.Chicago St., Joliet, 111
GLAVNICA $50,000.00.
Uttan, in inkorp. leta 1910
Slovenian Liquor Co.
1115-17- Chicago St. JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Naš potovalni zastopnik je: Frank Završnik.
Naše geslo: Dpbra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu!
Illirija Gretičica T steklenicah in Bare ga Zdravilno Grenko Vino
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim reč ga piješ tembolj se ti priljubi
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELO PIYO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.'
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W; 344
i !
Mestna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA!
Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 4«,500,000.—
Rezervnega zaklada....................................K 1,330,000.—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
•»rez odbitka. Hranilnica je PUPILARN0 YARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti odstotkov, Zven Kranjske pa proti Syi odstotkov obrestim in proti najmanj tri-*®trt odstotkov odplačevanju na dolg.
MALI VITEZ.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
pomoči, brez prijateljev in brez tolažbe."
"Naj te reši najsvetejša Gospa v svojem svetišču, zvesti prijatelj!'' zakliče zdajci Kmitic. "Tolko si storil zame, da bi mi niti brat ne bil mogel storiti več."
Gospa Andrejeva se globoko zamisli, in vsi dalje časa molče. Naposled dvigne jasno glavo ter izpregovori:
"Andrej, ali se spominjaš, kaj vse smo mu dolžni?"
"Ako kdaj pozabim, pa si dam od psa izposoditi oči, ker bi s svojimi ne smel pogledati poštenega človeka!"
"Andrej, ne smeš ga puščati tako."
"Kako misliš?"
'"Pojdi k njemu!"
"'Evo, kakšna vrla gospa!" zakliče Harlamp ter prime Alenko za roko,
"To je javna služba!" ga strogo zavrne Zagloba.
"Bog vidi," reče Skretuski tožno, "da ljubim svojega bratranca Stanislava odkritosrčno kakor brat brata, toda Mihael mi je bližji nego brat."
"On mi je bližji nego rodni brat, tembolj, ker nisem imel pravega brata. Sedaj tudi ni primerem čas, da bi se prepirali, kdo mu je bolj naklonjen. Vidiš, Jan, ko bi se bila Mihaelu ta nesreča pripetila šele včeraj, bi ti rekel sam: Prepusti hudirju službo ter pojdi! Toda seštejmo, koliko časa je minilo, preden je do.-pel Harlamp iz Čensto-hova na Žmudsko in gospod Andrej iz Žmudske do nas. Sedaj ni treba samo posetiti Mihaela, marveč tudi ostati prf njem; ne samo z njim plakati, marveč ga tudi tolažiti, ne le staviti mu Križa-nega pred oči, marveč mu s tolažilnimi kratkočasnicami .vedriti misli in srce. Vidite torej, kdo mora iti — jaz! Pa tudi pojdem, kakor mi Bog pomagaj!
katero jame iskreno poljubljati.
Toda Kmiticu ni bil po volji ta na- Ako ga najdem v Čenstohovem, pri-svet; zmajeval je z glavo ter dejal: dem z njim semkaj, ako ga pa ne naj-"Sel bi za njim na konec sveta, to- dem, pojdem celo na Moldavsko za da.. . sama veš... Ko bi bila zdrava, njim ter ga ne prestanem iskati, dokler ne rečem, toda sama veš!... Bog te, še prašek tobaka s svojo roko donesem
čuvaj kakega strahu, kakega naključja ... Kar isahnil bi od vznemirjenja... Žena mi je več nego najbližji prijatelj .. . Pomilujem Volodijevskega, toda sama veš!"... "Da, potrebuje je!" doda Harlamp. "Čuj, Andrej! Zdrava sem. Od nikogar me ne doleti nič žalega. Vem, da odhajaš težko..."	•
"Rajši bi šel na topove z metlo!" omeni Kmitic.
"Ali si misliš, če ostaneš, da ti ne bo bridko, kadar se spomniš, da si pustil prijatelja v nadlogi? In še Bog nama v pravični jezi lahko odtegne svoj blagoslov."
"Klin mi zabijaš v glavo. Praviš, da nama nemara odtegne svoj blagoslov? Tega se res bojim!"
"Takšen prijatelj, kakršen je gospod Mihael! Tvoja .sveta dolžnost je, da ga otmeš."
Mihaela ljubim z vsega srca. Težavna stvar!... Kadar je kaj treba, pa je treba urno, zakaj tu šteje vsaka ura mnogo! Takoj odidem v hlev... Za Boga, ali res ni druge pomoči? Vrag sam je nesel one tja v Kališko! Tu ne gre zame, marveč zate, ljubica moja! Rajši bi izgubil imetje, nego prebil en dan brez tebe. Ko bi mi kdo dejal, da ne odhajam od tebe zaradi splošne koristi, pa bi mu potisnil meč do držaja v usta. Moja dolžnost je, praviš? No, pa bodi! Glupec je, kdor se nazaj ozira. Ko bi bil to kdo drugi, ne pa gospod Mihael, bi me nikdar ne pripra-ila do tega."
Nato se obrne k Harlampu:
"Prosim vas, gospod, pojdiva v hlev, da oskrbiva konja. A ti, Alenka, uka-ži, da mi pripravijo brešno. Naj kdo izmed Lavdancev pazi na mlatiče... Gospod Harlamp, vsaj za dva tedna prebijte pri nas ter mi čuvajte ženo. Morda se tu dobi v najem kako pose stvo? Kaj, ko bi si najeli Ljubič? Pojdiva v hlev! Čez eno uro odrinem. Kadar je česa treba, je pa treba!"...
II.
Bilo je še daleč do solnčnega zapada, ko se je vitez poslovil od žene, ki ga je s solznimi očmi zaznamenovala s križem, v katerem so bile v zlato vdelane iveri .svetega drevesa. Ker je bil Kmitic že davno vajen urnih pohodov, je odjahavši tako podil konja, kakor bi hotel ujeti Tatarje, bežeče s ple nom.
Potoval je v Vilno, Grodno, Bialistok in odondot na Sedlece. Jezdeč mimo Lukova, je zvedel, da se je rodbina Skretuskega z gospodom Zaglobo že vrnila iz Kališke. Sklenil se je nekoliko pomuditi pri njih ter se z njimi posvetovati o reštvi Volodijevskega.
Sprejeli so ga začudeni in veseli; zdajci pa so se razjokali, ko jim je povedal, čemu prihaja.
Gospod Zagloba se ves dan ni mogel pomiriti.
Hodeč ob ribniku, je neprestano pla-kal, da se je, kakor je jam povedal ribnik prenapolnil z vodo in je moral odpreti celo zatvornico. Toda izjo kavši se, je šel po razum v glavo ter izpregovoril na posvetovanju tako-le 'Jan ne more iti, ker je izvoljen za porotnika, dela pa bo imel tudi dovolj ker je po toliko vojskah povsod vse pohio nemirnežev. Iz tega, kar pripo duje gospod Kmitic, je razvidno, da štorklje črez zimo ostanejo v Vodok tih, ker so ondi že vštete med družin čad in morajo izvršiti kaj važen posel Ni torej čudo, da ob takem gospodar stvu, gospod, ne greš lahko z doma, zlasti ker se ne ve, kako dolga utegne biti ta pot. Izkazal si se velikosrčne ga u; tem, da si sploh odšel; toda ako naj svetujem odkritosrčno, ti pravim Vrni se domov, gospod, zakaj ondi je bolj potreben bližnji prijatelj, ki ga ne bo žalilo v srce, ako ga enkrat, dva krat zapode izpred vrat. Ondi je tre ba razsodnosti in velike izkušenosti, ti gojiš do Mihaela v srcu samo naklo njenost, ki pa ne zadošča v tem pri meru. Ne jezi se torej, gospod, ke moraš sam priznati, da sva mu z Ja nom starejša prijatelja. Mili Bog! Ko likokrat smo drug drugega vzajemno oteli iz zadrege!"
"Kaj, ko bi se odpovedal svoji sluz bi?" onieni Skretuski.
^SS!faafaaaaaaaaaaaaamaaaaaaaaaaaaaaaamaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaar^
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko
v Jolietu

Tlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Hranilnica
N*d 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog, Začnite vlogo z SI. First National Batik
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
»•»s
''aaaamaaaamaaaaaamaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaamm !
nosu.
Ko naša viteza to zaslišita, jameta po vrsti objemati Zaglobo; njega pa zaradi Mihaelove nesreče in svojih bodočih skrbi obide velika ginjenost. Solze je pretakal in naposled, ko je bil objemanja že sit, dejal:
"Ne zahvaljujta se mi namesto Mihaela, saj mu nista bližja od mene!"
"Ne zahvaljava se vam namesto Volodijevskega," odgovori Kmitic, "toda železno, res nečloveško srce bi moral imeti oni, kogar ne bi genila ta vaša gotovost, ki se v prijateljevi potrebi ne meni za trud in se ne ozira na svoja leta. Drugi bi v teh letih rajši čepel za pečjo, vi pa govorite o tem dolgem potovanju prav tako, kakor bi bili v mojih ali Skretuskega letih."
Zagloba res ni zgovarjal svojih let, endar pa ni rad slišal, kadar mu je kdo pravil o starosti kot o dobi nadlež-nosti. Raditega, dasi je imel oči rdeče, bistro pogleda Kmitica ter reče o-čitno nejevoljen:
"Dragi gospod! Ko sem nastopil se-deminsedemdeseto.leto, mi je jelo pr-hajati nekako težko pri srcu, da sta mi viseli te dve sekiri nad vratom; ko pa mi je minilo osemdeseto leto, me je prešinil takšen duh, da mi je še misel ženitev rojila po glavi. In videla bi, kdo bi se bil prvi izmed naju imel pohvaliti s čim."
'Jaz se ne hvalim, toda vam bi ne kratil hvale."
''Go.tovo hi te vgnal v kozji rog, kakor sem vpričo kralja vgnal hetmana Potockega. Ko mi je oponašal sta-ost, sem ga pozval na poizkušnjo, kdo izmed naju preobrne več kozlov. In kaj se je pripetilo? Evo, vzvišeni gospod je, preobrnil tri kozle, in že so ga morali služabniki dvigniti, ker ni mogel vstati. Jaz pa sem ga obšel krog inkrog, prekotalivši se kakih petintri-desetkrat. Vprašaj Skretuskega, ki je gledal to na svoje oči."
Skretuski je bil vajen, da se je Zagloba Ž£ nekaj časa skliceval nanj kot pričo; raditega ni niti ugovarjal, nego je jel nekaj praviti o Volodijevskem. Zagloba pa je umolknil ter se globoko zamislil; naposled, po večerji, se mu je vrnila prejšnja dobra volja in rekel je tovarišema:
"Povem vama nekaj, česar ne bi pogodil vsakdo. Evo, imam zaupanje Boga, da si naš Mihael laže ozdravi to rano, nego se nam je zdelo izpočetka.
"Bog daj, toda kako vam je to prišlo v glavo?" vpraša Kmitic.
'Hm! Temu je treba bistre glave in pa velikih izkušenj, katerih vidva še ne moreta imeti v svojih letih. Zlasti pa je treba dobro poznati Mihaela. Vsa kdo je drugačne nravi. V nekaterega udari nesreča tako, kakor bi vrgel ka men v vodo. Ta voda teče nepresta no nad njim ter ruje bregove, on pa leži in bo ležal, dokler se ne odteče voda. Takšrtim, gospod Jan,
doto nego za ženo, dasi bi nemara sam trdil, da ni res tako."
"Bog daj!" reče Skretuski. "Le počakajta! Naj se mu le te duševne rane zacelijo in zarastejo z novo kožo, pa bomo videli, ali se mu ne pome nekdanja dobra volja. Bati se je isamo, da pod pritiskom obupa ne stori ali ne sklene kaj, česar bi se moral potem sam kesati. Toda kar se je imelo goditi, se je že zgodilo,' zakaj v nesreči je odločitev kratka. Moj deček že jemlje obleko iz skrinje, torej vama ne rečem, da ne pojdem; hotel sem vaju le nekoliko potolažiti."
Pristen obliž boste za Mihaelove rane!" reče Skretuski.
Kakor sem bil tudi tebi. Ali se še spominjaš? Samo, da bi ga kmalu našel. Bojim se, da ni kje v puščavi, ali da ni odšel v daljne stepe, s katerimi je znan že izza mlada. Ti, gospod Kmitic, si mi oponašal starost; toda če. je kdaj kak brzi poslanec tekel s pismom urneje, nego bom tekel jaz, pa iyi zapovejte, kadar se vrnem, naj pulim nitj >z tkanine, luščim grah, ali pa mi dajte kodeljo. Mene ne zadrži nezgoda, niti tuja gostoljubnost ali pijančevanje. Nista še videla takšnega pohoda. Že sedaj komaj mirno sedim, prav kakor bi me kdo s šilom drezal pod klopjo; tudi popotno obleko sem že naročil namazati s kozjim lojem, da se bom laže branil komarjev."
(Dalje prih.)
Največje univerze na svetu.
Iz strokovnih tozadevnih listov po* očalo se je letos dne 1. jan., da je največja univerza na svetu v Parizu. Ta univerza šteje namreč 17,000 dijakov. Tej univerzi sledi kairška (Cairo v Egiptu) z 10,000 dijaki, dalje v Beroli-nu 9.600 dijaki, Moskva 9000 in v Pe-trogradu 9,000. Naša takozvana "Columbia University" v New Yorku ima pa 8000 dijakov.
je
treba prištevati tebe, toda takšnim je najhuje na svetu, ker jim ne mine niti bolest niti spomin. Drugega zopet za dene nesreča, kakor bi ga s pestjo uda ril po glavi. Omami ga izpočetka, po tem se zopet zave, in, ko se bolečina izgubi, tudi pozabi nezgodo. Oj, tak sna nrav je boljša na tem svetu, pol nem naključij."
Viteza sta pazno po,slušala modre Zaglobove besede; on pa je nadaljeval vesel njiju pozornosti:
Poznam Mihaela vseskozi, in Bog mi je priča, da mu nečem očitati niče sar; toda zdi se mi, da žaluje bolj za dedščino nego za deklico.\ Nikako ču do, da se ga je polastil grozen obup, saj je to, zlasti zanj, itak nesreča črez nesrečo. Niti si ne domišljata, kako močno si je ta pobič želel kaj priženiti, Sicer ni sebičnež, toda svojega nima ničesar, zemljišče, -clasi je bilo dobro, je izgubil, za žoldnino se nikdar ni menil; toda za ves trud, za vse zasluge ni od Boga in ljudovlade zahteval ničesar drugega nego ženo. Domišljal si je namreč v duši, da si je zaslužil takšen kruh; že ga je menil deti v usta, ali zdajci — kakor bi mu ga bil kdo pihnil izpred nosa! Tu imaš! Jej! Kakšno čudo torej, da ga je obvladal obup? Ne rečem, da ne bi mu bilo žal za deklico, toda, kakor Boga ljubim, bolj ijaluje za
Zakaj bi drago plačali novo orodje?
Skoro Ivo Serai-toil
orodje, posodje, pohištvo in razno blago dobite v dveh velikih prodajalnah Second-hand blaga.
Wetherell & Reid.
118 Jefefrson St.,-Chicago Phone 3472. 412-414 Cass St., Chicago Phone 3494.
C. W. Robson, Jr.
Real Estate
LOANN and RENTING
INSURANCE OF ALL KINDS.
Phone 297. Prodajam tudi lote v Rockdalu. 204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL.
Andrej Stirn
SLOVENSKI ČREVLJAR.
Popravljam moške, ženske in otroške ČEVLJE.
1011 N. Chicago Str., Joliet, Illinois
bbbssbsssbbbbbsbbbbs
Abstracts of Title to all Real Estate in Will County.
Joliet Title and Gaurantee Co.
Kapital $50,000.00.
Kadar kupite HIŠO aH ZEMLJIŠČE, pridite, da Vam uredimo abstract
Phones: 421 and 422.
CHAS. N. HOSSACK, Mgr.
114 N. Chicago St, Joliet, Ills.
SI
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljSa vina in smodkt.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
ANTON ZABUKOVEC
BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, Ills.
Chicago telefon 3406.
Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače.
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A. SCHOENSTEDT & GO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
K. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial At«.
Telefon: South Chicago 579.
BSisHisHiBSis s a s a »asasfia
s!
bbebbbbsbbbbbbbbbbbs
1 Fine Obleke,	1
ig ,	m
K vrhne suknje in moško	5f5 £ opravo najnovejše mo-de, najceneje.
Hi ^mmmmmmm	K
| John J. McCarthy	g
g) "Outfitter to Men"	{£]
jfi 119 N.Chicago St., Joliet, III	K
ffl PHONE 2762	®
btfihffishi ffl 5fi b ffi bffieffibhibffib
HANSEN <S PETERSEN CO.
503 CASS STREET, JOLIET, ILLS.
Barve
STENSKI PAPIR
Richardson S let garantirana barva, galon $1.85.
Calcimine vseh barv, 40 in 45c zavoj.
Varniži, stains, olje, trepetin, ščetke, tudi steklo in drugo blago ceneje kot drugje v Jolietu.
Blago pripeljemo na vaš dom.
Metropolitan Drug Stori
M Chicago & Jackso« Str
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLttl
REVMATEOW HR0U0CT1 BOLESTI » KOLKU BOLEST« . ČLBKH NEVRALQJI PRCmNU OTRPLOSTI IBkC
UMOROM nožu
SLABOSTIH T <1B*1H Pljučnih m pis« URAZENJU » ŽIVOTU VNETJU CFMM Hi
prekuuenju BOLESTIH • U»jn* bousth
FRANK GRUM & COMPANY stavbeniki in kontraktorji.
1100 N. Broadway Joliet, Illinois. Chicago Phone 1706-R.
Sprejemamo vse vrste stavbinske posle, bodisi pri manjših ali večjih podjetjih ali posameznikih.
Podpisani sem tehnično izučen stavbenik. Izdelal sem šole na Dunaju in Gradcu ter izdelal državni izpit ▼ Ljubljani, kjer sem sedem let posloval kot etavbinski mojster mesta Ljubljane.
Na željo izdelam načrte, kakoršne kdo želi.	F?ANK GRUM.
bffibwshibhib ffishib ffisbbkb !fS
Bi
IB S i® ffi
1® §=]
ffi
g)
£
[*! W
Homewood Coal tf Yard
M. MIKAN, MANAGER
Trfl ii Mil Premog.
ter drva in kurivo
1624 Nicholion St., Joliet, 111. PHONE 1797W
S
H
S
00 Hi ffl Hi
H
II
h;
IB
w
IB
Hi
BSfiBSfifflffi SffiBHfi BSfiBKBHiaa®
w. c. VIOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate aaj opraviti * sodnijo oglasite se pri meni
Nemi hlapec.
(Konec.)
"Povej, kar ti je ukazano, da se vzbudi v tužnih in malosrčnih prsih zopet nova nada in novo upanje."
In starček je začel:
"'Od nedelje septuagesime prihaja vsako jutro zgodaj, takoj ko se odpro vrata cerkve sv. Petra, nek spokornik, /odurne vnanjosti, suh in bled, kakor Janez v puščavi, in je tam do večera, ko se vrata zapro. Neprenehoma kle če moli in kakor se zatrjuje, se posti celi dan, zvečer še le zavžije nekaj ma lega. In tudi zadnje tedne, ko je vdrl Henrik v mesto, se ni dal pregnati, dasi je moral mnogo pretrpeti. Tudi danes, ko je bil kralj na svetoskrunski način kronan, je spokornik klečal in molil. Ko je stopil Henrik iz cerkve, pa je oni vstal; bil je strašen v svoji velikosti. Ozrl se je na Henrika in tudi ta vanj potem pa je zaklical dozdevnemu prosjaku:
"Kdo pa si ti, da si mi upaš pot zastavljati?"
"Izobčen sem," je odgovoril tujec s strašnim glasom, "izključen iz cerkve; tebi, Henrik, pa želim, da se vrneš nazaj, k miru."
Potem se je obrnil spokornik v stran. Kralj se je kljubovalno smejal, sprem Ijevalci pa so planili na onega čudaka ter ga smrtno ranili, tako da je sedaj na smrtni postelji v infirmariju. Priznal je svoje grehe ter se javno obtožil strašnih zlbčinov. Toda spokoril se je in skesal tako, kakršne so bile njegove hudobije. In ker je nevarnost da še to noč premine, sem prišel po njegovem naročilu sem k tebi, najsvetejši oče, in te prosim, da ga vsprej-meš zopet v sv. cerkev, iz katere si ga pred tremi leti izobčil zaradi umora škofa Stanislava. Spokornik je bivši poljski kralj. V zaupanju na Boga In zasluženja Zveličarjeva ne obupa, ampak te kleče prosi odpuščenja za zločine in posebno za umor Gospodovega svetnika."
Klic presenečenja se je razlegel po sobi.
Gregor pa je govoril: "Vpričo Boga in vseh navzočih od-vežem Boleslava, prejšnjega kralja, iz občenja in vseh cerkvenih kazni ter vseh grehov in zločinov, tebi ph ukazujem, da sporočiš to odvezo izjJbkorje-nemu kralju. Jaz pa hočem prositi Boga, da mu da tudi telesno zdravje, kakor mu je ozdravil dušo. Tebi pa, o dobrotljivi Bog, ki vodiš človeška srca, kakor studence po strugi, se zahvaljujem za to neizrekljivo tolažbo. In nihče naj si ne drzne dvomiti," vzklikne Gregor z žarečim očesom, "da je Bog pri svoji cerkvi in da bo dal nji in svojemu namestniku v času sile prostost."
* * *
Pisalo se je leto 1092 po Kristusu. Oster veter je bril po ozki dolini Osojski na Koroškem; nad jezerom je ležala megla, gosta, da bi jo lahko z roko zajel. Pršil je rahel dež, vmes pa tfo padale snežinke.
Ob jezerski obali je stal tih samostan; v njem so bivali pobožni sinovi sv. Benedikta ter molili in se pokorili za se, a še bolj za svoje grešne so-brate. Le redko je zašel sem kak potnik. Tu je vladala samota in krepost Komplet je bil ravnokar končan, ko je bilo dano znamenje, umirajočemu pomoči v poslednjem trenutku.
"Nemi hlapec umira," so šepetali bratje, zbirajoč se pred bolnikovo so bico.
Vrata so bila še zaprta. Pri umirajočem je bil oče Teuho že celo uro in bratje so se čudili temu "saj je hlapec vendar nem."
Tedaj so se vrata odprla in op^t je poklical dva najstarejša meniha, naj vstopita, potem pa je zopet zaprl ce lico.
Kakšna tajnost naj bi pač bila!? Nobeden ni mogel popolnoma krotiti svoje radovednosti, ko so kleče molili pred« durmi.
Slednjič se je soba zopet odprla. V opatovem naročju je počivala glava ubogega hlapca, opat je pa ljubez njivo prigovarjal umirajočemu. Oba meniha sta pa na drugi strani klečala Ker je bil bolnik že previden, so pričeli moliti molitve za umirajoče. Zdaj pa zdaj je proseče dvignil premineva joči roki. Molili so zadnjo molitev, subvenite — k ločitvi. Nepremično je ležal trudni umirajoči.
Zdajci naenkrat pa je dvignil proseče še svoje roke.
"Sveti Stanislav, prosi za-me!" je izgovoril jasno in razločno — nemi hlapec. Nato je pa mirno zaspal.
Opat je spoštljivo poljubil čelo in roke umirajočemu, potem pa je kipela proti nebu vroča molitev zanj.
Nato so se zbrali vsi prebivalci samostana v cerkvi; tu jim je povedal o-pat, da so bili priče velikega čudeža milosti
Spomnil jih je, kako je prišel umrli pred osmimi leti iz Rima s pismenim priporočilom, naj bi se ga vzprejelo za hlapca, kako pridno in neutrudljivo je opravljal najtežja dela v hlevu, na travniku in na jezeru, kako vesel je bil, da je mogel biti zadnji v samostanu, kako zadovoljen je bil z najskromnej-
šohrano in ajmanjšim počitkom, vese leč se, da more trpeti.
"In ves ta čas je veljal pri nas za nemega, nikdar ni izpregovoril bese dice, kakor živ mrtvec je bival v naši sredi, odmrl sebi in svetu", je dejal o pat in potem še končal: "In ta naš ma lospoštovani hlapec ni nihče drug, kakor bivši poljski kralj Boleslav, ki se je pokoril za svoje grehe in posebno za umor škofa Stanislava. V Rimu ga je odvezal papež Gregor izobčenja in tu pri nas je našel kraj pokore. Vse to mi je zaupal umrli kralj in mi dal v potrdilo resnice svoj pečatni prstan v božjo čast in nam v vzgled pokore sem smel vse to vam razkriti. In ker nismo mogli častiti umrlega v življe nju, ga vsaj pokopljimo z vsemi kra ljevskimi častmi.
In tako se je tudi zgodilo.
Pri mrliču je stala vedno straža, a grob so mu izkopali pod Marijinem oltarjem. Tu je bil pokopan z vsemi slovesnostmi, ki so bile mogoče.
Opat pa je govoril pri pokopu o ve zeh greha, ki odtuje grešnika domo vini, kakor so izgubljenega sina ter ga zavajajo v vedno hujše zmote in mu odvzamejo kraljevske pravice do naše ga življenjskega cilja. Govoril je c domotožju, ki žene gfešnika nazaj 1 usmiljenemu očetu in vsi navzoči so bili globoko ginjeni.
Več kakor osemsto let je minilo od tedaj; a samostan stoji še, četudi pre novljen in prezidan v teku časa. Kdor pride k Vrbskem jezeru, naj pohiti tja čez gorovje in videl bo Osojsko jezero in samostan, ki je sedaj vojašnica.
V severni steni cerkve je votlina, zagrajena z železom, a v nji je kamen z napisom (v latinskem jeziku):
"Boleslav, kralj Poljske, ki je umoril sv. Stanislava, krakovskega škofa."
Pod tem kamnom pa vodi votlina v notranjost cerkve.
In na stotine Poljakov prihaja vsako leto sem, obiskat grob svojega starega kralja.
Prav je imel papež Gregor: molitev umorjenega svetnika je rešila morilca, ki se je za svoje zločine tako zelo pokoril, da nikakor ne more biti pozabljen.
Cestni tlak iz usnja.
V Handelsworthu pri Birmingha-mu so pred letom tlakovali neko cesto z usnjem. Po enem letu so strokovnjaki preiskali in konstatirati, da ni skoraj nič obrabljen. Odpadki usnja so se s pomočjo stroja popolnoma na drobne kosce zrezali ter zmešali z as-feltom in katranom. Preiskava je dognala, da so odpadki usnja, zmešani s tema dvema substancama, izvrsten materijal za tlakovanje cest. Ne povzroča skoraj njkakega prahu, elastičen je, in tudi kolesa najtežjih vozov ne puščajo sledov; konji stopajo zelo lahno.
Zaklad v znesku pol milijona kron
so našli pri podiranju stare palače grofa Ladislava Forgacha v Budimpešti Delavci so odkrili pod nekim tramom v cunje zavit lesen zaboj, v katerem je bilo vrednostnih papirjev v zn/esku več kot pol milijona kron Vsi vrednostni papirji so bili izdani leta 1855. na ime gospe Fani Boche. Oblast opozarja vse prave dediče, da se pravočasno zglase, ker drugače zapade premoženje po postavnem času sedanjemu hišnemu gospodarju.
®Q£1 Gčl Gtl SI [Z (21 QlI SI 1S1 (*1 d OH nfl r*fl [*J C5j 1*] l*] [*] l*j t*] l*j t*J 1*1 l*J
H	,	H
® CENIK NABOŽNIH, PODUČ- ® 1*1 NIH IN ZABAVNIH KNJIG II
B	11
SUHEM katere se dobe v SBEBB
11	m
ii KNJIGARNI AMER. SLO- h s) VENCA, JOLIET, ILL. h
m
Igllil s n h si b b b a B
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE.
Amerika in Amerikanci (vezana)$2.50
Angelj sužnjev...................25c
Ali Boga stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše...................20c
Angleščina brez učitelja..........50c
Aramugan, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa...................20c
Babica...........................50c
Beatin dnevnih..................30c
Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c
Bled sedaj in nekdaj..............30c
Beneška vedeževalka ali proklet-
stvo in blagoslov..............25c
Berač! Povest. — Elizabeta. Črtice 20t Boža kazen. — Plaveč in Savini.
—Čudovita zmaga.............30c
Boj s prirodo. — Trekova Uršika 30c
Boj in zmaga. Povest...........30c
Bojtek, v drevo vpreženi vitez....30c
Božični darovi. Povest............30c
Ciganka. — Po povelju...........35c
Cesarjevič in sestri dvojčkinji.. . ,35c Cvetke zelene in zvenele za mlade
in stare........................25c
Četrtice iz življenja na kmetih____25c
Čas je zlato......................35c
Cerkvica na skali. — Plačilo sveta.25c
Darovana. Povest, zvezek po......15c
Emanek, lovčev sin. — Berač......20c
Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja...............25c
Feldmaršal grof Radecki.........30c
Ferdinand........................35c
Gozdarjev sin. Povest............20c
Gozdovnik. Povest iz ameriškega
življenja, zvezek po...........,25c
Grizelda, kmetica in grofica......20c
Hmeljevo cvetje. — Marijina podo-Izdajavec. Zgodovinska povest iz
turših časov....................35c
Izgubljena sreča. Pavest..........30c
Jagnje. — Starček z gore........40c
Jaromil. Češka narodna pravljica.30c
Jozafat, kraljevi sin Indije.......35c
Kanarček, Kresnica. — Kapelica v
gozdu..........................30c
Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..25c
Krvava noč v Ljubljani..........75c
Koliščina in stepe. Povest.......25c
Kako je izginil gozd..............35c
Kako naj se pišejo zasebna pisma. .50c
Krvna osveta. Povest............25c
Leban 100 beril...............:.35c
Ljubite svoje sovražnike. Povest..25c Ludevit Hrastar. — Golobček... .35c
Ludovik, mladi izseljenec........35c
Maron, krščanski deček.........25e
Mati božja na blejskem jezeru... ,25c Matevž Klander.—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža.
Gregelj Koščenina.............35c
May, Eri. Povest...............25c
Mirko Poštenjakovič. Povest.....30c
Mesija...........................50c
Mali vitez.......................75c
Mladi Samotar. Povest...........40c
Na preriji. Povest................35c
Na divjem zapadu, vezana........75c
Najboljša dedščinj. — Leseni križ.35c
Narodne pripovedke.............35c
Naseljeci. Povest................35c
Naš dom........................35c
Nedolžnost, preganjana in poveli-
Nekaj iz ruske zgodovine.......20c
Nesrečnica. Povest...............3,5c
Nezgoda na Palavanu. Povest... .30c
Od Leona do Pija................25c
Odgovori na ugovore proti sv. veri 40c
Pavlina...........................35c
Ponižani in razžaljeni............75c
Poduk rojakom ali kažipot v Amer 50c
Postojanska jama.................25c
Povodenj.........................25c
Pouk zaročencem in zakonskim., ,75c
Praški Judek.....................20c
Pravila dostojnosti...............50c
Pred nevihto, novela.............35c
Preganjanje indijan. misijonarjev. .25c
Pregovori, prilike in reki ........50c
Potni listi (povesti)............25c
Peduk rojakom (Šušteršič).......50c
Prešeren in Slovanstvo..........50c
Podadmiral Viljem bar. Tegethof 35c Pri Vrbovčevem Grogi. Povest... .25c Pridni Janezek in hudobni Mihec..45c
Prisega huronskega glavarja......25c
Prvič med indijanci. Povest.......25c
Ribičev sin. Pravljica.............25c
Ricmanje, cerkveno vprašanje.....30c
Ročni slov.-angl. in angl.-slov. slovar.............................75c
Roza Jelodvorska................45c
Rusko-Japonska vojna 5 zv....,.50c
Senilija. Povest...................20c
Slovnica—slov.-angl. za (učenje angleškega jezika, vez............$1.00
Slovensko-Angleški razgovori.. ,.25c
Sveta Germana (trdo vez.)......50c
Solnce in senca. Povest.........45c
Spisje............................20c
Stanley v Afriki..................25c
Stezosledec.......................35c
Stepni kralj. — Hiša ob Volgi____75c
Sveta noč.........................25c
Sveta vojska......................35c
Sveti večer.......................35c
Svitoslav. Povest.................20c
Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, zv. I: in II. po........75c
100 Beril...«.....................20c
Tiun-Ling, kitajski pomorski razbojnik. Povest..................25c
Trije indij, povesti...............30c
i
Ujetnik pomorskega roparja......25c
Voščilna knjiga..................50c
Velika Slovnica (slov.-angl. in an-
gleško-sloven« ka)...............$2.00
Vojna leta 2000. — Doma in na tujem............................35c
Vojska na turškem...............35c
V gorskem zakotji................25c
Za kruhom.......................25c
Zaroka opolnoči.................25c
Zlatokopi.........................25c
Zlati orehi...................;.....25c
Zlatarjevo zlato..................75c
Zeninova skrivnost...............45c
Zadnja kmečka vojska (5. zv.).....75c
Z ognjem in mečem 1. in 2. zv. ..75 Zlatorog, pesmi (trdovezana z zlato
obrezo)........................75c,
Zlata vas........................4Dc
Zgodbe fare Škocjan.............35c
Zgodovinske poveeti (trdovezana) ,75c Zadnji grof uljski. — Iskali biserov
na otrokih sv. duha.............35c
Zbirka povesti...'................3$e
Zgodovine 17. pešpolka...........75c
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) Itev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1917.
Predsednik.......... ..George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik...............John- Peiric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
John n. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in s;'cer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino.
To društvo ima že nad $2,900.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 3088.00 dolarjev bolniške podpo-re članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
SPREJME SE TAKOJ PRILETNA, samostojna ženska kot gospodinja pri družini treh oseb: oče z dvema hčerkama, 5 in 6 let stari. Dobri pogoji. Plača po dogovoru. Pišite ali vprašajte pri: Anton Vachetz, 293 Mineral St., Milwaukee, Wis. 3t i
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj* in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskegi papirja po nizkih cenah.
A lexander Haras/*
/m Chi. Phone 376 ftJ N. W. » 120 Jefferson St > JOLIET, ILL
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke ceni in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas t našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113
Uradne ure: Od 9 zjutraj do 8. zv. V nedeljo od 9. do 12. ure.
Dr, E. D. Porter & Go.
SPECIALISTI 225 E. Jefferson St., Joliet, Illinois
Nasproti Will County Nat'1 Banke.
POLJSKI ZDRAVNIKI.
To so slavni zdravniški specialisti, ki zdravijo razne ljudske bolezni vedno vspešno.
Ako vas nadleguje kakoršnakoli nadloga na telesu, ali v ustih, ali v grlu ali kje znotraj; ako vam spadajo lasje, ako vas trga po kosteh, pridite k nam, da vašo skaženo kri v telesu ozdravimo. Ne počakajte, da se bolest še poveča in razširi, ker potem je zdravljenje težje.
Kydrocele ali vodno kilo izlečimo v 30 minutah brez vsakoršne operacije.
Bolečine v mehurju in ledvicah, bolest v križu in hrbtu, istotako razne druge nadloge o katerih zna le trpin sam, lečimo na poseben le nam znan način z uspehom.
Revmatizem, protin, rane, prišče, lišaje, takozvan srab, zapeko, škro-fule in razne kožne bolezni ozdravimo v kratkem času še celo, da morete ležati in včasih celo kaj lahkega delati.
Pri nas najdete najhitrejo in naj-sigurnejo ter najcenejo pomoč.
Pregledmo vas in se domenimo zastonj.
Uradne ure—od 9. zjutraj do 8. zv. V nedeljo od 9. do 12.
DR. E. D. PORTER & CO.
SPECIALISTI 225 E. Jefefrson St., Joliet, Illinois
Nasproti Will County Nat'1 Banke.
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
meso, grocerije
IN KRANJSKE KLOBASE
istotako vse vrsce drugo sveže in pre-kajeno meso vse druge pedmete, ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem
John H. Pasdertz
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, IH.
Kadar rabite obleko, se oglasite pri nas, ki vam skrojimo isto po pravi meri. Mi delamo fine obleke po $15 IN VEČ. Istotako popravljamo, čistimo in gladimo moške in ženske obleke. G. R. KARLING, krojačnica, 509Cass St., Joliet, 111.
POSOJILA.
Kupite premog in zimske potrebščine zdaj. Sposodite si denar od nas in ne tarnajte.
POIZVEJTE!
"The Twenty-Payment Plan."
Izplačalo se vam bo! Naš način vam dovoli posojilo denarja po postavnih obrestih, da plačate celo vsoto v dvajsetih mesečnih obrokih. Lahko vrnete nekaj ali celo posojilo koncem vsa-cega meseca. Obresti računamo le za oni čas, ko je denar pri vas.
$2.00 se plača mesečno od $40.
$2.50 se plača mesečno od $50.
$5.00 se plača mesečno od $100.
Pridite, da vam pojasnimo "The Twenty-Payment Plan." Mi imamo postavno dovoljenje od države Illinois in smo pod nadzorstvom države, da se lahko jamči pošteno poslovanje vsakemu.
Posojujemo na pohištvo, klavirje, viktrole, živino in razno drugo blago, katerega ne premaknemo.	-s.
Pridite, pišite ali tefonajte nam.
STATE LOAN COMPANY, (Not Inc.) 403 Joliet National Bank Bldg. 4th Floor :: Chicago Phone 154.
Jouixiuu
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay St« Both Telephones 26. JOLIET. ILLINO*'
Knjige pošljemo po pošti. Poštnina je pri cenah že všteta.
Kadar naročite priložite denarno nakaznico.
Ker se knjige ne morejo nadomestiti in poidejo, zato naročite vedno po več knjig, da lahko pošljemo druge mesto pošlih.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imeuuje
EAGLE EXPORT
ter Je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Ote telefon 405
S. Bluff St., Joliet, ill.