■* ♦ ' * ■ ■ ■ - n^a . -- ---' S GLAS ff .t?4-J list slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 193.*— STEV. 193. NEW YOKK, FRIDAY, AUGUST 17, 1917. — PETEK, 17. AVGUSTA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Iz Rusije. 000 KERENSKU JE ODGODIL VOLITVE. — NAHOD SE NI PRIPRAVLJEN. — KOZAKI SO PROSILI KE RENSKUA ZA ODGODITEV. -000—- Petrograd, 1(5. avgusta. — Predsednik Korenski j in njegovi tovariši v revolucionarni vladi so sklenili, da od-volitve v narodno zastopstvo, kar je bilo določeno za !>0. september. Uradno se ne j>oroea, za koliko rasa so volitve odložene, pae pa .se omenja, da so kozaki v svoji spomenici prosili Korenskija, da naj volitve odloži do januarja prihodnjega lota. Kozaki so zahtevali, da se volitve od lože, ker jo na-r »d zaradi dolgih zmešnjav slab in kaži* znake nedelavnosti in ker je t retina kozakov na fronti in vsled tega se i »o morejo vdeležiti volitev. Priznava se, da narod ni pripravljen za volitve. Drn-vzrok je pa tndi ta, da s<» do istega easa ne more popraviti poelopje Dume. Proviiorirna vlada je tudi odložila do 23. in 24. avgusta isvanredno zborovanje narodnega sveta v Moskvi. Trga zboroanja s«' b«wlo vdeložili člani Dume, občinski zastopi, zemstva, delavski in vojaški delegati in druge l>o1itične organizacije. Zborovanje bo sklicano proti koncu septembra. Vlada bo na zborovanju podala izjavo o resnosti položaja dežele in bo zahtevala od vseh strank še veliko žrtev ter bo obenem tudi naznanila odredbo za prihodnost Navzlic temu. da se je prod kratkim časom poročalo, da je agitator Nikolaj Lenin zbežal iz Rusije, so maksi-malisti javno razglasili, da je Lenin še vedno skrit v Pe-trogradu in s«* vsak dan posvetuje s svojimi pristaši. Borzna <«azeta" <-elo poroča, da so niaksinialisti izvolili Lenina za častnega predsednika konvencije. Vlada je izdala več odredb, ki imajo namen vpeljati red in disciplino. Rumunsko bojišče, Avstrijci in Nemci iztiskajo Ruse nazaj. — Velik vojni plen. — Nemci imajo velike izgube. London, Anglija. 16. avgusta. — Nemška porodila pravijo, tla Avstrijci in Nemci napredujejo v dolenji Molitaviji. 7. napiim miiikom so nemške in avstrijske čete pognale sovražnika čez Seret. Pri tem pa >o vjeli 54 častnikov. med katerimi je bilo nekaj Francozov in !i500 mož. VTplenili so 16 topov in .">0 strojnih pušk. Ru&i in Rumuni se umikajo na celi fr< >nti med reko Trotus in dolino Sereta. Petrograd poroča o strategičnem umikanju do črte So-vei ja-Monastirska-Voloskani. V gorah južno od Trotusa so avstrijske zasledujoče čete v ved nem stiku z zadnjimi umikajočimi četami. Ru»oiit je prišla na i>omoč rezerva, ki se je vrjrla na Avstrijce iti Nemce, toda morala se je u--makniti prevelikemu pritisku. Dasiravno we rusko-rumunske čete umikajo, niso pokazale tiste slabosti kot ruske armade v Galiciji ; morala ni uničena. Nemška uspeh se mora pripisovati izvrstnemu vod«tvu feldinaršala Macken-sena. ki je pričel ofenzivo brez re zerv. Nemci pa imajo zelo velike i/trn be in naprednje io komaj po pol milje na dan. Vsak korak naprej se mora napraviti le s hudim bojem, kajti ru-sko-rumunski protinapadi so ljuti in pogosto je vjetih več Mackense-novih vojakov kot jih pa sam v jame. Zaradi tega vojaški strokovnjaki pravijo, da bo ta nemška o-fenziva prenehala. Francosko bojišče. Itfndon, Anglija, 16. avgusta. — Tri četrt na pot dane* zjutraj so zavetniki na široki fronti navalili na Nemce vzhodno in severno od Ypreaa. Vrie ae iivanredo vroči boji in Angleži napredujejo navzlic trdo-vrat nem u nemškemu odporu. Sinoči ao Nemci pri Lensu vpri-zorili tri protinapade, ki so pa bili vsi odbiti. Ko ao ae Nemci pri Cite St. Auguste zbirali k napadu, jih je angleška artileri ja razgnala. Angleška of«naiv* okoli Ypr«*a a An sedli predmostje pri I>reigrachten prvo sovražno črto in zasedli vas Lan gem are k. Nato so si v velikih bojih priborili pot pod vasjo iu so se naselili v nemških zakopih. Nemci so vprizorili tekom dneva mnosro protinapadov, ki so pa bili vsi odbiti. Število jetnikov se še ne more dognati, gotovo pa je. da jih je bilo nad 1800. med njimi 36 častnikov. Vplenili so tudi nekaj nemških topov. Angleži so napredovali tudi vzhodno od Lensa, okoli katerega mesta so vjeli 874 mož in 22 častnikov. . .Paris, Francija, 16. avgusta. — V Helsriji so Francozi skupno 7 Angleži zgodaj zjutraj navalili na Nemce, jih pregnali iz zakopov in prekoračili Steenbecke. .Južno od Ailles so Francozi po hudih hoiih zasedli na en kilome ter dolgi črti nemške zakope. 7. lahkoto so odbili štiri nemške protinapade in vjeli 120 mož. V Champagne in na obeh straneh Mozele se nadaljujejo artilerijski boji. Med napadom pri IJuterbise se francoski letalci niso vstrašili sla-bejra vremena ter so leteli prav nizko in s strojnimi puškami streljali na nemške rezerve. Vjt*ok kitajske napovedi. Washington, I). C., 16. avgusta. Kitajsko zunanje ministrstvo je obvestilo svoje poslaništvo v Wash-ingtonu o napovedi vojne Nemčija in Avstro-Ogrski ter obenem navedlo vzroke za napoved. V poročilu se glasi: "Z ozirom na več načinov nemških intrig z namenom, da bi se na Kitajskem vprizorili nemiri, krtaj-ska vlada ni mogla čakati na skli canje državnega zbora, še predno je bilo razglašeno vojno stanje z NemČiio. zlasti še. ker je parla ment soerlasno sklenil, da se pre kinejo diplomatične zveze z nem •ko vlado. Avstro-Ogrska je vseskozi v soglasju z nemško cesarsko vlado. Kakor Nemčija, ima tudi Avstrija na Kitajskem posebne naselbine, katere Nemčija prav lahko uporablja za nadaljne svoje spletke, kajti Nemci imajo isti jezik kot Av strijei. in za Kitjsko bi se razvil še mnogo težji položaj. Zaradi tega kitajska vlada ni mogla ravnati z Avstro-Ogrsko x Nemčijo, in je nanje j v Papeževa mirovna poslanica. V LONDONU JE OBJAVIL ZUNANJI URAD NATANČNO BESEDILO MIROVNE POSLANICE PAPEŽA BENEDIKTA XV. POSAMEZNE TOČKE POSLANICE GOVORE O ABSOLUTNI NE-PRI8TRANOSTI, NALOGAH CI VILIZACUB, O PREPRIČANJU, DA MORA ZMAGATI PRAVI CA NAMESTO OKRUTE SILE, 0 MEDSEBOJNEMU POPUSTU, RESTAVRACIJI BELGIJE Th DRUGH MANJŠIH DRŽAV, 0 BREZKORISTNEM NADALJNEM MASAKRIRANJU LJUDI I* TOČKAH TIKAJOČIH SE UREDBE MIROVNIH POGAJANJ. London, Anglija, 16. avgusta. — Zunanji urad je objavil danes natančno besedilo mirovnega načrta papeža Benedikta XV.. katerega je predložil slednji vojskujočim se državam. Besedilo papeževe poslanice je sledeče ; Voditeljem vojskujočih se narodov! Od prvega pričetka našega pontifikata divjajo nad Evropo vse grozote strašne vojne. Imeli smo predvsem namen, da ohranimo tri stvari: Popolno napristranost napram vsem vojskujočim se. kot je to primemo zanj. ki je skupni oče in ki ljubi vse svoje otroke z enako ljubeznijo in ki neprestano skuša storiti vse mogoče dobru, brez vsake izjeme osebe, brez vsakega razločevanja narodnosti ali vere., kot nam to narekuje splošna postava usmiljenja, ki je najvišja duhovna naloga, izročena nam od Krista. Končno ker nam naša miroljubna misija ne dopušča, da bi izpustili katerekoli stvar toliko časa, dokler je v naši moči, potom katere bi bilo mogoče pospešiti konec te nesreče, moramo skušati, da do-vedemo narode in njih voditelje do bolj smernih sklepov ter pospešiti mirni premislek glede miru, ki bo pravičen in trajen. Kdorkoli je zasledoval naše delo tekom treh mučnih let, ki so ravnokar potekla, je mogel lahko spoznati, da smo vedno ostali zvesti svojemu sklepu absolutne nepristranosti in svojem stališču dobrohotnosti in da nismo nikdlar prenehali bodrit' narode in vojskujoče se brate naj zopet postanejo bratje, da-siravno se ni dalo v javnost vat ga, kar smo storili, da dosežemo ta vzvišeni cilj. Proti koncu prvega leta vojne smo naslovili na vojskujoče se narode zelo živahne opomini ter celo namigniti smer, kateri je treba slediti, da se doseže za vse trajen in časten mir. Na nesrečo pa niso slišali našega poziva in nadaljevali so * vojno še nadaljni dve leti z vsemi grozotami, ki jo spremljajo Vojna je postala vedno bolj kruta ter se je širila preko cele zemlje, preko morja in ozračja, in videlo se je prihajati razdejanje in smrt nad mesta, ki so bila brez obrambe, na miroljuben vasice in jih neitolžno prebivalstvo, in zdaj si ne more nihče predstavljati, kako bi se še povečalo trpljenje vseh, če bi se dodalo še mesece ali v hujšem slučaju še leta temu krvavemu triletju. Ali ni rivilizirain svet res nič drugega kot polje smrti? — In Evropa, tako slavna in tako cvetoča. ali je na tem. da jo popade splošna blaznost In da pohiti k propadu ter dvigne roko k svojemu lastnemu umoru? V tako strašni situaciji in navzočnosti tako velike nevarnosti vodi nas. ki nimamo nikakih političnih ciljev, ki ne služimo prigovarjanju ali služimo interesom nobeni vojskujočih se strank, edinole čustvo naše najvišje dolžnosti kot skupnega o-četa vernikov in to vsled prošenj naših ovac, ki milostno prosijo našega posredovanja in pomirjujočih besed. Iz časti človečanstva in na podlagi razuma dvigamo še enkrat poziv za mir ter pozivamo one. ki drže v svojih rokah usode narodov. Ker pa nočemo še nadalje raz pravi jat i v splošnem in ker nas razmere silijo k temu. želimo staviti bolj konkretne in prak tičene predloge in povabiti vlade vojskujočih se narodov, da pridejo do sporazuma na podlagi sledečih točk. ki se nam zde primerne kot temelji pravičnega in trajnega miru, d oči m prepu ščamo njim samim nalogo analiziranja in izpolujenja teh točk. V prvi vrsti mora biti osnovna točka, da je treba materialno silo orožia nedomestiti z moralno silo pravice, iz katere bo nalstal pravičen sporazum za vst iu sicer za istočasno in sopdnos no zmanjšanje oboroževanja, soglasno s pravili in garancijami, katere naj bi se vstanovile kot odredbo za vzdrževanje .lavnega reda v vsaki državi. Kot nadomestilo za armade, naj bi se uvedlo razsodiščne in-štanee .ki bodo zelo pomiroval-no uplivale in ki naj bi soglašale s pravili in postavami v vsa, ki državi. Kakorhitro bi bila supremacija pravice na ta način vstanovlje-na, bi izginile vse zapreke za komunikacijska sredstva med narodi in sicer potom določb, katere naj bi se uveljavilo pozneje. Resnična prostost in skupnost morja pa bi veliko pripomogli k odstranjen ju številnih vzrokov konfliktov ter tudi od1-prli vse nove vire prosperitete in napredka. Kar se tiče škode, katero je treba popraviti ter vojnm stroškov, ne vidimo glede rešitve tega vprašanja nikakega druge ga sredstva kot nadomestiti ga s splošnim principom popolne in medsebojne poprave in oprošee-nja. kar bi bilo še tembolj upravičeno vsled velikanskega dobička. ki bi nastal iz razoroženja. V bodoče pa bi nihče več ne mogel razumeti nadaljevanja takega prelivanja krvi, edinole iz ekonomskih vzrokov. Če obstajajo glede posameznih slučajev prav posebni obzi-ri, naj bi se glede teh odločilo s pravičnostjo in enakostjo. Taki miroljubni dogovori z vsemi prednostmi, ki jm bodo imeli, pa niso mogoči brez medsebojnega povračila ozemlja, katerega so v sedanjem času zasedli. Izvršiti se mora popolno jz-praznenje Belgije z jamstvom polne politične, vojaške in gospodarske neodvisnosti. Izprazniti se mora francosko ozemlje. Druga stran vojskujočih se strank pa mora istotako povrniti nemške kolonije. Glede teritorijalnih vprašanj, kot so naprimer nastala med Italijo in Avstrijo ter med Nemčijo in Francijo, je dosti povoda za upanje, da bodo vojskujoči se v očigled velikanskih prednosti trajnega miru z razorože-njem strank želeli rešiti ali razpravljati o stvareh s popustljivim razpoloženjem in kot smo že prej rekli z ozirom na ljudski blagor ter splošne interest-velike človeške družbe. Z istim duhom pravičnosti in enakosti nai bi se začelo razmo-trivati tudi glede drugih teritorialnih in političnih vprašanj, posebno tistih, ki se tičejo Armenije in balkanskih držav ter ozemlja, ki tvori del starega poljskega kraljestva, kojeg:, plemenite in zgodovinske tradicije in trpljenja, prav posebno tekom sedanje vojne, naj bi vzbudila simpatije vseh naro-do.v Taki so temelji, o katerih do m nevarno, da je treba na njih zgraditi bodočo reorganizacije na roti o v. Po svoji naravi pa so taki, tja onemogočil je jo vsak po-vratek sličnih konfliktov ter pripravljajo rešitev ekonomskega vprašanja, ki je tako važen za bodočnost in materialno blagostanje vseh vojskujočih se držav. S tem, da vam predlagamo to svojo poslanico in sicer vam, ki v tej uri vodite usode vojskujočih se narodov, izjavljamo, da nas navdaja želja videti jo sprejeto, s čemur bi se končalo ta strašni boj v čimmogoče kratkem času, ta boj, ki postaja vedno bolj in bolj nepotreben masa-ker. — Ves svet priznava, da je čast armad na obeh straneh rešena in varna. Slušajte torej naše prošnje ter sprejmite bratsko vabilo, ki vam ga pošiljamo \ imenu božanskega Odrešenika princa miru. Razmišljajte o veliki odgovornosti, ki jo imate pred Bogom in človekom. Od vaše odločitve je odvisen mir in je odvisno veselje neštetih družin, življenje tisočev mladih ljudi. Z eno besedo, sreča naroda, glede katerega je va»? najvišja dolžnost, da ga osrečite. Naj navdahne Gospod vašo odločbo soglasno z njegovo sveto voljo in naj vam dodeli milost, da vas bodo sodobniki in bodoče generacije nazivale s sijajnim imenom — nosilci miru. Kar se tiče nas, smo združeni v molitvi in kesu z vsemi onimi vernimi dušami, ki zdihujejo po miru ter prosimo razsvetljenja 'in sveta svetega Duha. Benedict. Ambulanca na frontL ČLAN AMBTJLANČNEGA ZBORA POPISUJE DELO NA FRONTI. — BOLNIŠNICE POD ZEMLJO. — NIČ SOVRAŠTVA PROTI NEMCEM. Novi svic&nki poslanik. Dr. Hans Sulzer. novi švicarski poslanik, ki bo naslednik odpoklicanega dr. Ritterja, je včeraj prišel s švicarsko misijo na španski lftj.li v Združene države. Misija Ima nalogo pogajati se z Ameriko zaradi izmota. Dr. Suteer pravi, da je Švica odvisna od Združenih držav in njenih zaveznic za 80 odstotkov živil, kajti skrbeti mora za veliko število interniranih civilnih oseb, kakor tudi za mnoge vojake, ki ao pribežali v Švico. Poslanik pravi, da ae je »Švica vedno ravnala po pogodbi z zavezniki in njihovi za-st^pniki so vedno uvoz nadzoro- K« je misija zapustila Švico, ao dočnosti nastane lahko pomanjkanje, kakorhitro ne dobijo v deželo dovolj živeža iz Amerike. Dr. Sul-'zer pravi, da nobena stvar, ki pride v Švico, ne gre v Nemčijo. Dr. Sulzer je inžinir in je bil že pred 13. leti v Združenih državah in Srednji ter Južni Ameriki, kjer je zastopal neko veliko inžinirsko tvrdko. Zračni napad nai Jesenice. Rim, Italija, 16. avgusta. — Včeraj je veliko število laških letal vprizorilo napad na Jesenice, ki je važno avstrijuko železniško križišče. Popoldne istega dne so Lahi izvršili drugi napad in so bombardirali železne tovarne. Poročilo pravi, da je bil ind zelo zadovo- Letala za Združene drla ve. Pariz, Francija, 16. avgusta. — Ameriško zračno vojno poveljstvo naznanja, da so se sklenili v za* vezniških državah veliki kontrakti za nabavo letal. Pričeli jih bodo takoj izdelovati Ameriški zrakoplovci, ki so bili poslani na angleško/francosko, laško in rusko fronto, pripravljajo poročilo o zračnem bojevanju. > Pomanjkanje luči v Nemčiji London, Anglija, 16. avgusta. — Ker v Nemčiji primanjkuje premoga. se bo vporaba luči splošno omejila. Tovarne, trgovine in restavracije bodo dobivale jo novi od" redbi samo 40 do 60 ----Chicago, HI., 16. avgusta. — V nekem privatnem pi- 3mu popisuje mlad Amerikanec, ki je prideljen ambulantnemu zboru na francoskem bojišču, okolščine, pod katerimi deluje ameriška ambulantna služba na bojišču. Pismo je pisano 15. julija in se glasi: — Vem, da ni nobenega načina pisanja, da bi mogel popisati vse, kar sem videl in doživel. Pišem na trdi mizi pri mali svetilki. Nahajam se nekaj sto jardov od nem-ših zakopov, nad menoj pa je zdivjalo peklo. Tukaj pa je vse mirno, kajti nahajam se tri nadstropja pod zemljo. Tukaj čakam .dokler ne potrebujejo mojega avtomobila. Zrak j<* čist, toda nekoliko vlažen. Prostor je teman; tla so pokrita z deskami. Nasproti meni sedi častnik. V kratkih presledkih, morda vsakih pet minut, pride po podzemskem hodniku sanitejec, ki prinese molčečega, ranjenega vojnika. Ranjence položijo v drugo nadstropje in zdravniki prično svoje delo. Čudim se. kako mojstrsko kontroliram svoje živro. Danes popoldne sem odprl skatjo sardin, katere sem položil na kos kruha in sem z velikim tekom povžil malo kosilo. Poleg pa je duhovnik spovedoval umirajočega vojaka. To se sicer sliši brezsrčno, toda privaditi se mora, da je sočutje omamljeno. Le eno je, česar se spominjam z grozo: — mož brez obvaza... To je spačeno telo, iz katerega prihajajo slabi vzdihi. Strel ga je razmesaril; izgubil je um; vsaka žila njegovega telesa se trese. Bang, bang, bum! — odmeva vse naokrog. Divje drvimo dalje ])o cesti, kolikor more voziti voz. Ko smo enkrat za voglom, vozimo počasneje do bolnišnice, kjer razložimo svoj tovor. Trije naših avtomobilov so bili zadeti otl strela; dva sta bila začasno nesposobna za nadaljno službo. Pred dvema dnevoma je strel zadel nek avtomobil in v njem napravil luknjo. Ko je šofer šel, da telefonira, je pri povrat-ku zapazil, da je drug strel prestrelil njegov sedež. Ne sovražim Nemcev. Tudi če pridejo nad bolnišnico z aeroplani in ob neki priliki usmrtili štirinajst oseb, med njimi nekaj bolniških strežnic, ne čutim sovraštva, temveč samo grozo. Na neki vožnji sem vozil šest francoskih zdravnikov in enega častnika. Bil je pruski poročnik. Ko je nekaj dni ležal v zakopih, sem ga s francoskimi ranjenci prepeljal v bolnišnico. Ko smo ga zložili, sem ga pozdravil v nemškem jeziku: — Dobro jutro, gospod poročnik! Kako se počutite ? Odgovoril je v nemščini, toda pozneje sem se prepričal, da je govoril tudi zelo dobro angleščino. Občudoval sem ga, ker se je znal tako obvladati. Ležal je sredi izprašujočili Francozov. Ena noga je bila močno razmesarjena. Njegov obraz z ravnim nosom, brezbarvnimi ustnicami in inteligentnim pogledom ni kazal trpljenja. Ko je odgovarjal na vprašanja v gladki francoštini, je vzel svoje naočnike, jih skrbno obrisal in jih zopet nataknil. Zdaj sem dva dni prost. Potem bom zopet delal dva dni, nakar bom zopet prost. "Deutschland". Veliki nemški podmorski čoln ie predelan za vojno. — Šel bo v Pacific. — 300 nemših podm. čolnov. Kodanj, Dansko, 16. avgusta. — Kakor naznanjajo poročila i/. Nem čije. so veliki trgovski podmorski čoln " Deutsehland", ki je dvakrat prišel v Ameriko, predno je prišlo do vojne med Združenimi državami in Nemčijo, predelali za bojni podmorski čoln. Deutschland" more zelo dolgo ostati na potovanju in ima šest torpednih cevij. — Govori sc. da jo bodo poslali v Pacific, kjer bo ovirala trgovina i>. San Francisco. Podmorski čoln bi moral že prej pričeti z delom, toda na krovu je nastala eksplozija, ko ie bil ladja na poskušnji vožnji šit je popravilo vzelo mnogo časa. Nemčija ima sedaj 300 zeio velikih podmorskih čolnov, ki prevozilo lahko veliko razdaljo in Imajo šestpalčne topove. Velika stavka v Alabami. Birmingham, Ala.. 16. avgusta. Naznanja se. da bo prihodnji ponde Ijek zastavkalo 20 tisoč premogar-iev. ker se družbe niso hotela vklo-riiti zahtevi premosrarjev. da se skli če konferenca do 15. avgusta v zadevi regulacijske plače. Družbe so tudi zavrnile unijo. Delavski voditelji se še vedno trudijo, da ne bi prišlo do spora in upajo, da bo mogoče stavko še preprečiti. Pošiljateljem denarja. r -T 0 ---llfl r Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za iz* pl&Čila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji Lahko pa vedno de izposlujemo izplačila vojnim ujet« sikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tnd| onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki bq zasedeni po laški ariaadi. Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pi« smo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni nastor. ^ SLAS SAKOtfA, 17. AVr. liirhard von Kuchlmaim, ki je sledil dr. Alfred , 111« rt i ia* 11 ti 11 kot nemški minister za zunanje zadeve, je 11 .nti i ran t.j. NVim-a in to glasom izjav ljudi v Zdru-ih držav., ki ga ]K>znajo in ki so povedali njegovo po-. kakorliitro je prišlo iz Berlina ponx'ilo, da je bil ime-an zunanjim ministrom. ovira, da bi skušal dobiti vsako mogočo pred-za Nemeijo v slučaju, vi»jili nazorih je liberalen, vendar pa bolj radite-k« r Mitatra to za primemo kot pa radi vere v liberali-. On je demokrati»"en, a glasom izjave nekega elove-ki pozna, izgovarja besedo "demokracijo" z majli-"d # —— Predvsem pa je strašno častihlepen elovek. Dospeti • za svojo osebo tako visoko kot je to sploh mogoče. Ka/položenje novega ministra proti Združenim drža-i je neke vrste ntilitarianizma. to je teorije koristno-k i je }m »mešan s polovičnim liberalizmom. Glasi se, da / šole nemške misli, ki se dela kot da zaničuje našo •lo z vojaškega in mornariškega stališča. Zagotavlja la ne moremo uspešno pričeti z operacijami v Evropi I p<»tekom šestih mesecev ali enega leta. Vsled tega pa je tudi naš vstop v vojno brezpomem-kajti v tem času bodo centralni zavezniki že izvoje-zmago in Ameriki ne bo preostalo ničesar drugega skleniti najbolj ugoden mir. Oni pa, ki dobro poznajo hlinanna, izjavljajo, da je na odločen način nasproto-sj>oru med Nemčijo in Združenimi državami Ta spor značil kot najvčejo napako, ki jo je storila Nemčija »ričetka vojne, kajti prepričan je, da be potrebovala iči ja v 44vojni po vojni" ameriškega prijateljstva. Odpoved tega prijateljstva pa bo morala imeti naj-m upi i v na nemško trgovino, ko bodo svetovni trgi. h no j »a oni južne Amerike, zopet odprti za nemško Nji bi ElClH *l li i tem lčiji, k P Živi Kxllagi teh nazorov je bil Kuehlmann strogo pro-»z i ritemu vojevanju s podmorskimi čolni. Svoje pa ni utemeljeval z nedopustnostjo takih gro-nevero glede uspešnosti take odredbe, temveč da bo tako počenjanje v bodočnosti škodovalo Yid»*l je torej že vnaprej prepoved uvoza živil >sledice. jonski cilj dr. Kuelilmanna je, postati velik mož podajanjih glede mirovnih ]>ogojev po sedanji sve-i .vin vojni. Dasiravno rojen v deželi, v kateri je veliko ljudi ponosnih na to, da so voditelji v vojni, bi mu ven-liar nobena stvar bolj ne ugajala kot priti v zgodovino kot mož, ki j«- napravil — mir. S takimi eilji v glavi bo gotovo delal z vsemi silami n t to, da privede do preliminarnih gibanj za mir, ne da bi i-t i tem delal utis kot da je državnik, ki hoče mir za vsako o* no ali celo tak, ki si želi konca vojne. Kuelilmanna se ne more šteti v vrsto junkerjev, kaj-i on je primeroma priprostega izvora. Opisujejo ga kot precej čednega človeka, plavega saškega tipa. Svojih prijateljskih čustev do Anglije ne skriva na noben način ter : e celo postavlja z njimi. Angleščino govori tako dobro, d,i ga je komaj razločiti od pristnega Angleža. V Angliji je preživel osem let in kljub svojemu prijateljstvu do Angležev se je združil z največjimi ekstre-i , n med Sin-Feinerji ter jih organiziral k opoziciji proti angleški vladi. Naslova "vonM se je polastil nekoliko bolj stranskim jw>tom. Nekateri Nemci so rojeni s to pritiklino, dru-J jo dobe za gotove zasluge, Kuehlmann pa jo je dobil od svoje žene. Bila je namreč prej baronica Stumm, iz odlične nemške plemenitaške rodbine, in tako je dobil Kuehlmann sam svoj lepi "von". Žena mu je prinesla tudi bogastvo, kajti njen oče je bil posestnik velikih železnih rudnikov v Nemčiji. Umrla je preteklega junija v Carigradu, kjer je bil njen mož nemški poslanik. Njegova misija v Turčiji je bila izvanredno delikat-ue narave in vse kaže, da jo je dqbro izvršil. Skoro vsa poro« tla glede nemško-Jurškega razmerja soglašajo v tem, da imajo Nemci veliko posla s svojimi ljubimi s..,, v- k ■ I i'-'Ui, ■■■„ 'k. s. .sk-" . iaSllPilrel wffii i Turki so ponosno pleme ter britko občutijo nemško pre-poteneo in pomanjkanje takta. Po smrti prejšnjega nemškega poslanika v Turčiji so poslali v Carigrad dr. Kuehlmanna, ki je baje ugladil že precej napeto razmerje ter- prepričal Turke o tem, da se Nemčija noče umešavati v notranje zadeve Turčije. Dopis. Če hočemo pa razvoj nemške krize popolnoma razumeti, moramo upoštevati še dva činitelja: velikonočno poslanico nemškega Collinwood-Cleveland, 0. cesarja, kjer je obljubil potrebne N iši dopisniki so si za enkrat demokratične reformo, potem pa napravili precej do-ige počitnice, stanje iprehrane. Vzrokov za to jc dovolj in si jih Velikonočna poslanic?, je nem-lahko predstavimo sami. Nekate- škc stranke s lien o razcepila kari, posebno mlajši, so skrajno za- kor razprava o vojnih ciljih. Ane-iposleni s stric Sainovimi zadeva- ksijonisti in Vseaiemei nočejo o mi: dames kličejo tega, jutri one- reformah nič vedeti; njim je glav-ga. potrdijo pa skoro vse. To ka- na stvar brutalna, sila in i noč. žc, ki Neki nemški učenjak je izumil aparat, s katerim se registrira elektriko ki jo proizvaja srce. Razdelitev te električne sile omogročuje zdravniku natančno diagnozo katerekoli bolezni +esra organa. • Nek izumitelj v Californiji je sestavil rešilni čoln, ki se ne preobrne in avtomatično izloči vso vodo, ki bi morda zašla vanj. Čoln je namenjen za rešilne postaje ob o bali. posebno v kopališčih. V kopališčih so izumili za cestne znake aeetilinski regenerator, katerega je treba napolniti le enkrat na mesec. • Ko so zmerili divjino Bolivije po vsej dolžini, se je določilo vse razdalje s pomočjo časovih signalov. katere so poslali brezžičnim brzojavnim potom s postaje, ki je bila oddaljena celih 120 milj od baze operacij. neka j več! 'Takrat namreč sf bo neuspeh, kajti če ententa (zavez cela sreča zvalila na rame neko-,J1,kl) zahteva demokratizacijo mu, ker postal bo posestnik veli-] ^mčije, mkli pri tem le na nje-kega lota 50X150, vrednega 590 510 vojaško onemoglost. 'Dcut-dolarjev. kar takorekoč čez noč.H,e Tageszeutuaig" j" pi«ia, da Ta lot bo izžreban ob zaključku!zahtev* mtenta demokratizacijo tfssi £ fMra" in. kakor vselej pri!,e da postane nemška demo- takih 55adevra>h, tako tudi takrat kralja vernaslužabnica zapadno namreč bo sreča srečala le enega, kateri bo res precej srečen to d>ot, vsi dnigi bomo kajpak godrnjiali, da nimatno srer-e. Cerkvi je lot darovala MeNutt & McCall Co.. katera ima velik allotment na St. Clair Ave. blizu Nottingham. O. To pa ni še vse, kar se dogaj>a. v tem našem starem Collinwooclu ob tem času. Teden pozneje, namreč 26. avgusta, pa nas namerava razočarati Slovenska Zadružna Zveza. Zveza namreč obhaja štiri-letnieo svojega obstanka. Olj tej priliki napravi zveza svoj letni piknik na. Kastelcevi farmi v Eu-clidu. O., in vabi vse druge svoje znance in prijatelje. Zveza pravi, da bo ta izlet prekašal vse dosedanje. Program izleta nam še ni znan, vendar toliko vemo, da bo precej bogat. Baa najbolj važnih točk bo zaključek veseliee. Takrat se In) srečkalo za celo kuhinjsko opravo (kitchen set). Tudi ta sreča ne bo mala, kogar doleti. Torej, rojaki, prijatelji narave, pridite takrat v prosto naravo in veselite se z nami ta dan. S—k. Kriza v Nemčiji. Ljubljanski Slovenec" z dne 12. julija piše: V Nemčiji vre. Ne siicer tako kakor meseca marca v Itusiji, ampak giblje se življenje, ki z vedno hujšo močjo sili na plan. Svetovna vojna, oziroma njena dolgotrajnost z vsemi nedoglodnimi svojimi posledicami tudi notranjega list roja nemške države ne bo pustilo v miru. Gibanje se je začelo počasi in polagmma. Javnost je stala spočetka sicer pod strogim nadzorstvom vojaške cenzure, zato so pa toliko ibolj delali na tihem. V pred zadnjem asasedanju nemškega ^dr-žavnega zbora je kancler saan moral poseči vmes in laavračati vse zakotne poskuse, v tajno tiskanih brošurah iu nepodpisanih letakih wapa-diaiti vlado in njene cilje. Stra>nkarski boj je še bolj oživel, ko je zahtevala javnost vedno glasneje, da naj pove nemška vlači a svoje vojne cilje. Tu jc po-četek vidne krize — prava se jc začela že prej. Vse nemški 'aneksi-jonisti in njihovi profesorski pri padmki so zahtevali kot ne miški vojni cilj malone cel svet, bolj demokratične stranke so pa izražale željo po zmernejših -pogojih, samo da sc doseže mir. Kancler je imel težko stališče. Ozirati st se moral prvič na junkerstvo, ki evropske. Vorwiirts:j je pa odgovoril, da je demokratizacija v Nemčiji potrebna, kor je treba poleg vojaških tudi političnih sredstev, da se nemška država ohrani. Kdo se ne spominja pri tem llibo-tovih in Ltloyd George-ovih izjavi Najbolj zanimivo je pa bilo, da je napisal konservativni zgodovinar prof. Hi-ntze v ''Europaische Sta at s- i»n*S. D. P. Z. v Lorain, Ohio. Ta dopis nosi naslov •() združenju organizacij" ter ima navidezno obliko protesta celokupnega člamstva ondotnega društva; sumljivo pa je to, da je bil dopis priobčen že 11. avgusta, medtem ko pa društvo zbo-ruje šele v nedeljo 12. avgusta; na tej podlagi se sodi, da isti protest ni bil dru štvu predložen v odobritev, pač p"a si je par odbornikov s tajnikom na č(*Tu vzelo pravico "protest" napisati, ga objaviti in s tem zlorabiti uradni pečat v imenu članstva. Pisec omenjenega protesta na Široko razlaga svoje veselje nad združenjem slovenskih podpornih organizacij, proti koncu pa odločno 'protestira proti združenju S. D. P. Z. s S. P. D. av. Barbare, da on in baje olanstvo ne bodo tega dopustili. Prepričan je, da ima S. D. P. Z. sla,b glavni odbor, ker isti dela za ■združitev kar na svojo pest; glavne odbornike imenuje ljudi, ki bi radi kradli, ko bi mogli priti do zvezineiga premoženja, dobesedno: "Kdo je temu kriv 1 Ne mi člani, ampak slab odbor ° -^nskem Narodn" iz nazivam z "Mr."? Zato, ker Vi I;Tnb,jaw- Vc><* km ^ v li- na* nazivate gospode, imenovati " ,,e vemo" Ak<1 ^ se bratsko, to je že vendar zasta-I*kat\. »>Ml>m relo, aiii snu, vendar ljudje dvaj- """J "Ub* Nanwla" je med slovenskimi ujetniki najbolj Sporo- Nemiri na Španskem. Madrid, Špansko, 15. avsrusta. Ministrski predsetlnik Dato je naznanil, da ko v Barceloni rabili ar- tilerijo proti neki hiši v ulici Pr.-jsttega f'>kitja' hmXtiko n*!zivai,-ie!razšinctii slovenski list so de (iracia, kjer so bil, šariti re- v staro siiro Ah 111 ros M. S, Mabie, W. Va. volucjonarji, ki so str.-ljail na vojak«- in ubili nekega stotnika. Hiša je bila porušena in mnosro revolu-cjonarjev ubitih. Artilerijo so tudi rabili v Saba-dell v Kataloniji, kjer sta bila u-bita dva stražnika, eden pa ranjen ; veliko število stavkarjev je bilo libit ih ali pa ranjenih. Pravite v Vaši brozgi, da se žc\nt* Va^a brata- Potem več let deluje za združitev in ved no ste bili goljufani, zato, ker I družitev se do sedaj še ni izvr šila. Bodite vendar pametni, pre-čitiajte si še enkrat Vaš "protest" in pronašli liodete, da, ako bi bilo po Vašem, bi se sploh organiziiei-je nikdar ne združile. Vaš dopis ni kritika, ki bi koristila član-1 pa sc lahko išče v listu. Krompirjev pridelek. Washington. D. ('.. 15. avgusta. Iz mesečnejra poročila je razvidno, da bo letošnji krompirjev pridelek največji v zgodovini dežele. Leon M. Estabrook, načelnik cenilcev le- tine v poljedelskem departmentu. stvu, anipak (nesramen napad na i ie izjavil danes, da ie v zadnjih poštene ljudi, ki se trudijo, da iz-vrše ne l ffospodinjam. da rabijo ko-bor le na svojo pest, obenem bo- Ilkor mokrompirja, da pridete spoznali, da se sami sebe z!hramjo !?,:k(> ve« moke/Drugič. Vašim protestom po zobeh bijete. jula sprav'10 kromr)ir za zimsko j>o-Od moje iStraui naj Vam bo to I rabo. dovolj; uveijen sem. da Vam bo-;Kje jc moj svak JOŽE HRAliRl- JA! Doma je iz Velikega Brda, Ce kdo ve za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj .se pa sam; oglasi. Slišal sem, da se nahaja v Veroni, Pa. — Anton Pugel. 1847 Sallport St., Chicago, 111. r17-20—8, do še oistali gl. odborniki in ž njimi tudi članstvo krepko odgovo-! rili na vse Vaše zdražbaiije. Za! \raše obdolžit ve bodete prinesli dokaze, in ako iste brez Istih, tedaj v«ste, kaj so pravila; za Vas so tudi merodajna, kakor tudi za V Ol^tvTs D P 7 - > i SLUŽBA 0RGANISTA. Članstvo b. D. P. Z. naj preeita ; se za slwvensko ,e:key 0p. omenjeni protest- m naj sodi po „., • f L- - » : 01 • li,, . . i ffanLst. ki je z možen ueiti m vo- svoje; kdo dela prepir in zgago, r+- , 11 111 • . - . 0 0 ' drti cetveroglasno petje ter ob- je sedaj jiusno, se pac poznamo. , • - , 4 . ' t',-,1 L i , < A uv- enem askH>ovati cerkovniško siu- bratje in sestre S. D. P. Z. in i . > » c p A c, u^Ko,. • oi Stolna 'etna plača $720, po- i. D. s^. banbare Glasovnice i.,r tlJ„„ ^ - . * 1 . i , tega pa «e atol n m a. Službo ie tea zdruzitev so razposlane na vse ^ . ®-t; \ . , ' , ^ , ■ , . nastopiti 1. septembra. Ponudbe tajnike «beh .,rgalma- „aj w ^^ ,|u u,.edni;tv„ zahtevajte .ste in glasujte po ..QI Naroda . (J7-1S-K. Vaisi previdnosti; ako bodete gla-so\ali proiti združitvi, tedaj se dosedanji sistem. Drugo vprašanje je pa seveda, če se bo to obneslo. Zadnje zasedamje saškega deželnega zbora jc dalo odgovor. Tam so kazali »zelo zmerni ljudje na cesto! Če vidite blisk, niste »deti Nevidna sila. ki uniči na milijone dolarjev vrednosti, pokonča vodi aneksi j onističn o strujo, dru- 800 življenj ter poškoduje 1500 o-gjč na socialiste, ki imajo v Nem-'seb vsako leto je sila, o kateri ve-aiji abog svoje orgam-acije prav m5 najmanj. Vemo pa, da niste za- ®natno moč, najbolj pa na sveto-'deti, če vidite blisk. Oni, ki je za- «iki kradejo, tedarj ven z dokazi, ven položaj. On se ni odločil ne za j det, ne bo videl nobenega bliska! da se grabeže izroči postavi, ka- ne žepe. Ne trdim in ne sodim slabo eeleiga odbora, ki je !bil v u-radu, kateri je danes tudi čast možem poštenjakom (-Se poznamo. Op. pisca.), saj so skoro morali biti pošteni, ker niso imeli nobene stika z zvesinim premoženjem, medtem ko so drugi z 'mirno vestjo spravljali stotake." (Res je, Mr. Miglič, ampak eni so jih morali že vrniti.) Tako torej, Mr. Miglič T Je-li tc vsa etiketa Vaše inteligentnosti? Ako kaj veste, da glavni odbor- enega, ne za drugega činitelja,'in tudi ne cul groma, kajti v ča-|tera jih bo naučila biti poštena! ampak je plajval med škriji qprez-. RU< ko bi moral euti grom, je že .To je vendar dolžnost vdakoga no in previdno, da sebe ne udari.'mrtev ali pa v nezavesti. člama. Naprimer spodaj podpisani Ka tak način iaientna krka se-| _ j »----Jseon že sedmo leto v gi. odboru, veda ni bila rešena, ampak samo jUtlVO HOyxiiH VAIOD [torej najstarejši odbornik v ta. 1 moni - tri tete *■ i i . .... ti ... ■, . ■-! ista ne 1m> izvršila. Kaj pomeni združitev, to članstvo dobro ve, ker drugače bi se za isto ne zavzemalo v tolikem obsegu. Ako bo pa glasovanje za združitev doseglo potrebno dvotretjinsko večino, tedaj se bo izvršila, me g 1 edema lorainskega prekuduha, kateri naj bo v polni meni uverjen, da POSTAJAM S. P. DRUŠTVA SV. BARBARE. NAZNANILO IN PROTEST, t'lani past. št. 1 so na redni mesečni seji dne 5. avgusta protestirali proti /družitvi s kaki. drugo podporno organizacijo; sploh so člani odločno proti vsaki združitvi. Nadalje proti premestitvi bo deloval o prvi priložnosti na »rada, ker člani post. št 1 so to, da se mu podeli najvišja čast j organizacijo vstanovili v Forest pri organizaciji, .zato, da bo tudi j City in zahtevajo, da tuds tukaj on gospod, a mi pa postanemo vjo- j ostane. pet«havadni plebejcL ; Bratsko postaje tem potom po- Pregovor je ipač resničen, Ui:r^ivljatno, da. katere so z nami, to juravi: Kdor ima maslo na glavi, objavijo v srlasilu in obenem na- naj me hotli na sobice, in ta velja mjemu v polni meri. Bratje in sestre! Ofasujnio za združitev, napravimo si močno organizacijo in pojdimo na delo znanrjo na urad postaje št. 1. Forest City, Pa.. f>. avg. 1917. Frank Susmaiu, predsednik Matija Kamin, tajnik. Ma rt in Mnhič, blagajnik. za zdmžitcv še dalje, tako daleč,\]iad bi bvedel lwsi(>v svoj|K da bo ista dosegla zadnjo slovensko orgatiilzacijo in zadnje samostojno društvo. Tedaj bomo lahko rekli, da smo si postavili trden temelj zaivarovanja proti nezgodam ; s teim bodete dali tudi krepek odgovor vsom protivnikoni napredka za naše organizacije in za naše skupno stremljenje. Podpirajte plemenito idejo združitve, tpa may si bo z eeo ali drugo organizacijo. Z bratskim pozdravom! Andrej Vidrieh, zapisnikar S. D. P. Z. dveh prijateljev FRANKA MI-KOLIC iz Za vrat c a pri Krškem in FRANKA MATIČKI z Vrhnike. linam njima nekaj važnega poročati. — Alois Krašovec, Box 415, Slovan, Pa. Iščem svojega brata JOŽEFA DEBELJAK, podomače Kozlev-kin iz Brezovega Brda. Prosim • cenjene rojaki, Če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi svojemu bratu: John Debeljak Box 275, Sheffield, Pa, (16-17—8) ftlSS SASOgS, IT. XVA 1917. Internirani Nemci v Hot Springs, N. C. ' ~ Z jetniki sovražnih dežel Be1 in sprejemati pisma, seveda pod o-roorda hlabo postopa v nekaterih \ mejen jem cenzure. Nekako tride-deielah. a nikakor ne v Združenih set članov nemških častniških družin je prišlo v vas Hot Springs in častniki smejo sprejemati te za eno uro vsako nedeljo Vidijo jih lahko kolikorkrat jih hočejo, če pridejo k ograji, a konverzacija jc dovoljena le tekom omenjene nre v nedeljo. Le malo ljudem je dovoljeno obiskati postajo, ki pa ne smejo govoriti z nemškimi jetniki. Nemci ne pozdravljajo Amerikan, cev, ki se nahajajo v službi. Mnenje paznikov je, da ne morejo Nemci ničesar storiti, razven če se jim natančno pove. kako lotiti se stvari. Tesarji se zelo težko pri-uče najbolij priprostemu konstruk cijskemu delu. če pomenja to zanje nekaj novega in ameriški pred- el riavah. Nemci, ki so internirani v Hot Springs, N. C., 38 milj za-pdno od Asheville, v srcu Blue Rideg pogorja, žive v vsem kom-fortu ter uživajo svoje obede v hotelu. katerega so vzele Združene države v najem. Poslopje se nahaja v senčnati ravnini, ki obsega nekako 100 akrov. Sovražni gostje predstavljajo 500 častnikov in 100 mož posadke nemških trgovskih ladij, ki ko ostale v ameriških pristaniščih, ko je izbruhnila evropska vojna. Celo posest obdaja štiri čevlje visoka ograja iz bodeče žice, ob kateri ograji patrulirajo oboroženi stražniki, oblečeni v kaki-unifor-me. Omrcije in straža je na mestu pravzaprav raditega. da se drži proč radovedne A meri kance same. ( e bi kdo izmed interniranih Nemcev mislil na bej?, — česar pa najbrž nihče ne stori. — bi ga o neumnosti takega početja poučili vitki m veliki gorski psi, ki se po tikajo krog ograje ter zrejo povsem indiferentno na tujce. Te Nemce se je pred mesecem dni prevedlo z Ellis Islanda v Hot Sprint;«. Oficijelno se jih označuje kot "zadržane izseljence", ki se «o hoteli priseliti v to deželo še edno so se pričele sovražnosti z •rnčijo ter tega sedaj ne morejo »riti. tiOO nadaljnih Nemcev bo iilo, kakorhitro bodo dovršena slopja, določena a stanovanje. — Kaj pa boste storili, če bodo !ali nemir t — se je vprašalo rav-itelja Alfreda Hamptona. — Zakaj bi odgovarjal dokler nt kakih nemirov. — je odgovo- delavci imajo mnogo truda, pred no jim kaj ubijejo v glave. Prav posebno p* se zdi tem paznikom nevrjetno ,da bi mogli ti Nemci metati bombe iz zakopov. Pravijo tla mečejo kamenje, katero hočejo odstraniti, tako nerodno kot kaka ženska in da prav gotovo ne bodo zmogli ameriških vojakov pri metanju bomb. Nemci dobivajo priprosto, a o-bilno hrano: — krompir, fižol, ze lje. repo, meso in juho. Za hrano vaskt*t?a je določenih 50 centov na dan in jedila pripravljajo nemški kuharji. Sloviti junaki mornarice Zdr. držav. DAVID FARRAGUT. - A Koliko potomcev ima muk snlci ni bilo dosedaj ni-nosti. Nemci se pokore isom. katere se jim je na-ako jutro ob zjutraj nastop žiti nat k p vaj Brivec, praded evropskih vladarjev« Kdorkoli se ie kedaj pečal z ge nealogijo evropskih dinastij, ve. da se ualeto pri pradedih teh dinastij v večini slučajev na temno to£-ko. Vse te dinastije imajo najmanj enega pradeda. ki ni bil nikakor plemenit ali podoben vladarju. — Preko tega zadnjega pa se ne more zjvu ter se i zasledovat i dotične družine. Nov za slu; •aj >OVi Inih del jim celo. da uvelja-lastna pravila polomite je v. ki obsta-o, kadar delajo ter slučaj za to nam nudijo pradedi avstrijskega nadvojvode Franca Ferdinanda, rodovine E-ste. V Franciji je živel v 15. stoletju pošten barbir ali brivec, po imenu kadar je čas doloe*-n za Habou. ki si prav grotovo ni sanjal re aio p nosil« i " asio topajo. Masiven, premoga, kate- iskati čet ve rope-'o. je bil pri svoji na-ten kot da išče* lzirub-<»lavni častniki so or-rrede ter se daje vsa-v mat in J .h »tih — V trt trebita za poveljevanje ladje. — je izjavil Mr. Hamilton. Vojaške vaje se vrše vsaki dan. Nekateri izmeti jetnikov delajo po naročilu vlade, vštevši petdeset la dij*kih tesarjev, ki so zaposleni pri fgrajenju novih barak, dočim P Ot .1*1 "U. » bi o tem. da sra je izbrala usoda za to. da bo postal praded cesarjev in kraljev. 1'nuka tega Babou-ja se je sprejelo kot 4a vedeti o rastlinah. Veliko! Portugalske in Italije, prihaja z morskega obrežja j Tako se vidi, da je stvar že pre na jo le malo izkušenj glede: t-ej zastarela, da pa je kljub temu b istva. Eden izmed kapita -| ]w>p«>lnoiua resnična. Nekoliko čudna pa je kljub temu misel, ida je stala zibelka ravno iiaf«-" ponosnih evropsih vladarskih rodbin v sobi barbirja ali brivca. Tako genealogija. Nam pa se zdi, da je izgrešil dotični barbir svoj cilj. kajti če bi vedel, koliko gorja bodo prizadeli njegovi potomci svetu, bi se dal rajše živega zakopati kot pa spravljati v življenje otroke, namenjene v take bodoče majh m, kj »n prostor, omejen s *r je zasadil fižol in malem, obs . Kot mater k'eje. korenil katerega s Majhna iia aedai dili častniki vasi-oječo iz kmečkih jal pa so upora-e in drugi mate našli na zemlji- cerkvica s stolpičem vrienju. .letnikom je dovoljeno dobivati ■a hO »i se in Ii nudimo majnarjeui vse, 7. namenom, da jih zadovoljimo in da ostanejo. Vsakovrstne trgovine dobra voda, vrtovi prosti Ugodna stanovanja s tremi in petimi sobami. Pri nas se dela vsak dan ker imamo dovolj ,vo» in zato je stalno delo zagotovljeno. Dolier stalen majnar lahko napravi od $100.00 do $U'00.00 na mesec v naših majnah. 1'prašajte pri superintendent!! maju ali pa pišite po pojasnila. CLEARFIELD BITUMINOUS COAL CORPORATION, CLEARFFKIJ), PA. Lahko se ozdravite Ako ste bolni9 pridite k meni. Jaz imam najfinejše aparate za zdraviti vsako bolezen. PREISKAVA Z X-ŽARKI. Jaz vam povem, če morete biti ozdravljeni ali ne, Jaz vam povem natančeo, kaj je pravzaprav vaša bolezen, Jaz rabim le najnovejše znanstvene metode in iznajdbe, Jaz imam sam leke in laboratorij« Jaz rabim le pravi Neosalvarsan, 914 in 606, Jaz ozdravim, ako drugi ne morejo Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni. Jaz sem specialist ■ večletno skušnjo in vem, kaj napraviti za vas. ZDRAVIM USPEŠNO VSE KRONIČNE MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Posvetovanje in nasvet zastonj. PROF. DOCTOR SLOAN Cor. SmitkfUM St. Specialist Pittsburgh, Ul&DNE URE: h Jekvrilrik «4 9. si. a sem imel sedaj že tre- Ravno sedaj pa je, ko se tako strastno razpravlja, če tj* »w>t- Prvi«' v noči pred bitko pri •C treba nuteedonske Slovane šteti med Srbe ali med Bul- Bul1 R,in- v noči pred bit- -are. Majhna jezikovna razlika je delo stoletij, posledica - • • • . Njegova brada se je zopet razdelitve med države m kulturnih ločen], namreč upli-! pobesiIa na prsa iu tako je sedel /an ja bizantinske in za pad ne kulture. j ter premišljeval. Do gotove meje je to ločitev tudi pripisovati tujim; — Ali vas smem vprašati glede elementom, katere se je poslovenilo, kot naprimer tur- narave tek sanj, gospod ? — je zo-sko-tartarske Bulgare. p, t v»>ražal eetierafari pravdnik. Slovenci. -IWsoh^a izraz -slovenski" kot jo- ^^fSSTlLZ* /ikovm ]Kijem dialektično skupino, ki je najbolj zapad- j izpremenil položaj. — Nahajam se na med južnimi Slovani. V prejšnjih časih je bil ta izraz'na veliki, široki in brzo tekoči re- istoveten z onim Slovanov v splošnem. Izraz pa se je iz- ;ki.--sem v čolnu in žent ^ubil vspi ičo označb ]K>sameznih plemen ter je ostal lejme naprej' naPreJ— pa to ven-l»ri Slovencih v Avstriji, pri Slovakih na Ogrskem in prillLlar "e * s,tvan; ~ Naen: ... ••»■*» krat je dvignil glavo ter se ozrl Slovnici h na Poineransnem. ,po mizi uaokro{r, ko jp vstopiI Mr I o razlikovanje j<* prišlo najbolj pozno za hrvaški in iStanton. — Lotimo se dela, gospo-sW>veii.sk i jezik. Beseda "slovenski jezik" je obsegala ne-jda! — Mr. .Stanton in generalni pravdnik sta na poti izjavila drug dru 1 . -1 ■_• 1- • * i j - .1 gemu. da bosta opazovala, če se bo Pred turškimi navali pa se je raztezala ta jezikovna s'cupiua še veliko dalje proti iztoku, od česar prihaja ime Slavonija. Turki pa so deloma uničili, deloma pa izgnali domače prebivalstvo in na njega mesto je prišlo prebivalstvo od juga. ki je govorilo stokavsko narečje. Slovenski jezik je obsegal tudi hrvaški idiom v što-kavščini stare dubrovniške literature (slovinski) ter je služil še v 18. stoletju narodnemu pesniku srednje Dalmacije, Kač i č-M iošiču. Bilo je šele v osemnajstem in devetnajstem stoletju, da je t »ostal izraz "hrvatski", ki je bil preje posebno zvezan z izrazom "ca" severne Dalmacije, Istre in hrvaškega Pri morja, splošen ter se ga je pričelo tudi splošno uporabljati. Nade Starega Siti-Lisega Zdravnika. Tisoče Slovencev trpi po čelom svetu, ker im ni bilo mogoče dobiti primemu zdravničku postrežbu, kar amerikanski zdravniki ne morejo govoriti njihov jezik in ne morejo razumiti njihovo bolezen. Ako Vi, ampak kdo od Vaše družine, ali prijatelj - Vam, bolehate, ja želim da pridete k meni z Vašim nadlogama, in jaz, in z menom zdru^gni zdravniki, »RATOR1 UMU bomo storili vse kar nam je mogoča, da Vam povrne-„ mo zdravje, moč in- krepost! da čutitite^fSJvS^K^ iaSCn 1J%-POTOŽ°iOČ kak°r čuti-te* kie Vas in kar je vzrok, po Vašemu mnenju, da čutite slabo, in jaz Vam bodem, z veseljem, dal vse nadete in pomoč—kakor mi je mogbče ' „1: ^^^o^r^^ T-6 x? m°5°™fkuSiijom od veliko in veliko let. jaz in z menom združeni zdravniki, pomagali smo tisočama trpečih mož m žensk. Alcrete mi pisati popolnoma zaupno, kar je vse dopisivanje zaupno.' OD ČEGA VELIKO SLOVENCEV TRPI SIove.ncevit?i 06 nadlogah želoca in ne prebave. Nekateri imajo plin na želoco, E " - 90 b°l m neT',f v4ze'°V°;.vrt.i imsev glavi; megli im se pred očmi; čute bol, utrujenost im sč hranT^teJh&fu 5 kostobole; jezik im je bel in slab okus v ustima; žetodec je ki^el; l^rigne Drugi Slovenci in Slovenke trpe od privatnih bolesti, kakor sifilis, aH zatrupljena kri, kapavica. ali trioer EE?* fcs^nfef'fe.y^0 svetih ^zakonov „ Drugi pa ^ «i JS& S&KR Slovencu, da piše po VODITELJA K ZDRAVJU m uči vse oo takšnih bolezni in kakor jaz morem znanstveno zdraviti te bolezni, našim popolnim, bnžmm in vspešnim metodama. Ne mara, ako ste bili pri drugim zdravnilrima in oni so vzeli Vaš denar, a da Vam niso nič pomagali. Ne nehajte, ite se na mene. oziroma Vaholesti Ta* Vam K^m ^oi ^k ___at^j -n rj,0 po ^o "emu mnen u t Ako mi pišete, k madu bote dognaji. Obrnite se na mene, oziroma Vaše boteti. Jaz Vam bom dal mneje ob Vašoj nadlogi in, ako, po mojeSm mnenju zo'pet ms vra-' Vs. nasveti m .nformacije so popolnoma brezplačne. Ako mi pižte, k malu bote dognafi, ^dm^Sk pS?Sb]a J' ,n d0br°tmk' m Vem' dd ^ Pripeli Vašim prijateljima, dk prido k meni, po nasvet in PIŠITE MI LIST knjigJ" p°pišite VaŠe simPtome- aIi bolezen, in mi pošljite, tudi, ta kupon, da Vam morem poslati, zastonj moju DR. PRICE—S. 600, » So. Clinton Str., Chicago, 111. Dragi dok*-,r Price. Prilagam pismo in popišujem nadloge svoje in bi mi ugajalo, da mi -etujete oziroma motih nevoljah, pošljite mi, tudi, enu brezplačnu knjigu. ' Jaz st ne obvežujem plačati kakšne stroške, niti se obvežujem kupiti medicine, ali se pa zdraviti. paro. da nekaj dobrega, gospod? — Nato pa je odgovoril predsednik zelo r^siio: — Ne vem! Ne vem ! Zgodilo pa se bo in to kaj kmalu! K^r pa so bili vsi presenečeni v>led njegovega vedenja, je pričel ste dobili kake informaeije, gospod. katerih nam še niste razkrili? Ne, — je odvrnil predsednik koč tudi kajkavske Hrvate, med Kulpo, Korano in Dravo do Virovitiee. Ali je bila Lincoloova smrt'! napovedana v sanjah? Ali v o«) i jo v časih velikih kriz mož«4 njih sanje trr jih svare? Za-znamovamh je veliko slučajev, ki skoro dokazu jejo to prikazen. I>in-i*oln sam je bil ttreprivan. da so imele gotove sanje, katere je imel trikrat v svojem življenju zanj globok poinen. Oharl«» Dieketis, stavni ang*e£kt pisatelj, je imel ob priliki svojega obiska v Washington!! leta 1869 dolg pogovor z Edwin M. Stanto-ri»rai, ki je bil LiiM*olnov vojni tajnik. Stanton mu je povedal nastati nji dogodek, katerega je sporočil pozneje l>u kens r pismu na nekega svojega prijatelja. — Popoklne onega dne. ko je bil predsednik ustreljen, — piše Dieksens, — se je vrtila kabinetna se|a. kateri je predsedoval Lincoln. Mr Stanton, ki je bil v onem času tona, je prišel nekoliko prepozno. 'akali so nanj. Ko pa je stopil v (sobo, je predsednik prekinil z nekimi pripombami ter rekel: — Lotimo se dela. gospoda! — Stanton je nato zapazil v svoje veliko presenečenje. da je sedel predsednik na svojem stolu z izrazom dostojanstva ter da se ni zibal semintja ter mahal z rokami kot je bila sicer njegova stalna navada. Mesto da bi pripovedoval povsem brezpomembne povesti, pa ie bil resen, miren in čisto drugačen človek kot ponavadi. Ko je zaposlil Stanton posvetovalnico v spremstvu generalnega pravdni«ka, je omenil proti slednjemu: — To je bila najbolj zadovoljiva kabinetna seja kar sem se jih kedaj vdeležil. Kaka izvanredna izprememba v Mr. LincoLmi! Generalni pravdnik pa je odgovoril : — Mi vsi smo zapazili to že predno ste prišli vi noter. Doeim smo čakali na vas, je rekel, z brado. poveseno na prsa: — Gospoda, nekaj izvanrednega se bo zgodilo zelo hitro. — Nato je pri- do nikdar zgradili kraljestev, ne va ter skrivnost s-^če in neminiji-bodo napravili nobene iznajdbe, ki vega življenja, bi pospešila splošni napredek človeštva. "Scientific American'' je nekoč rekel, da je radovednost dekla zna 11 ost i. Brez dvoma je veliko ljudi pred časom Kolumba zapazilo eksotične 500 vrst moskitov« Tarnegie zavod v Washingtonu adeže in rastline, katere so vrgli izeča izključno s valovi na kopno na obalah Kartar- i popisovanjem različnih vrst moski-skih otokov. Domačini tam so jih fov- živečih v Združenih državah zbirali skozi generacije, ne da bi r»nadi. Doseda jse je že ugoto-nadalje razmišljali o njih. Kolum- vi,° in "Pisalo 398 vrst moskitov, bu pa so bili ti čudni darovi mor- j ™dar pa niso še preiskane števil-ia poslaniki iz dežele, katere ni ob- nf> pokrajine ter se vsled tega do-iskala še nobena evropska ladja. mneva- . No- Z ^asedenjem Rumimije (hI voja ben človek pred Newtonom pa se irPravo T^čpiti izvoz najdenih nI vprašal: — Zakaj? ;žitnih zalog -Iki kmalu končan. O- Robert Meer, ladijski zdravnik v ! k,rogI° Iztočni indiji, je zapazil, da je vi- sk^ ^^ » leti venozna kri njegovih bolnikov P? d°lor. Export, Pa.: Louis SupanClfi In Fr< Trebets. Forest City, Pa.: Mat Kamln, FranM Leben in K. Zalar. Farell, Pa.: Anton Valentlnai Greensburg, Pa. in okoliea: Fraa* Novak. Hostetter, Pa. in okoliea: FranE Jordan. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja In John Polanc. Luzerne, Pa. in okoliea: Anton Osolnlk. Manor, Pa. in okoliea: Fr. Demfiar. Moon Run, Pa.: Frank Maček in Fn Podmilšek. Pittsburgh, Pa. In okoUca: U. It Jakobich, Z. Jakshe, Klarich Mat, L Magister, L Podvasnik in Jos. Poga&r. Reading, Pa. in okoliea: Fr. Spehar. Sooth Bethlehem, Penna.: Jernej KoprivSek. Steelton, Pa,: Anton Hreu. Turtle Creek, Pa. in okoliea: Fran« ehlfrer. Tyre, Pa. in okoliea: Alois Tolar. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willoek, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okoliea: J. Kastell«| Tooele, Utah: Anton Pel«& Black Diamond, Wash.: O. J4 Porenta. Davis, W. Va. In okoUca: Joha Broslch In John TavželJ. Thomas, W. Va. in okoliea: /t Korenchan. Milwaukee, Wis.: Aug. Colla_-ta, da mora biti vzrok temu manj- VENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽA- stopnja oksidacije, to je spreje- ^AIL manja kisika, ki je potreben, da se drži telesno temperatnro v onih j vročih krajih. Ta misel ga je do- . . . .. xx_ , ^ x I „ „ , , ... , . . kateri so pooblaščeni pobirati naroč- I vedla do razkritja mehanske teor,- ninQ ^ dnevnik «Gbfa Naroda» NaroC. ,je o vročini in do prvega obširne m «Glas Naroda" je: za celo leto ga upoštevanja velike postave o o- $3.50, za pol leU $2.00 in za četrt leti hranjenju eneržije. pa fl.00. Vsak sastopnik iida potrdilo če ste bili priča počasnemu ^ " ^ ^ procesu razvoja v duhu majhnega s«o Francisco, CaL: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: Louis Andolšek in Frank Skrabec. LeadviUe, Colo.: Jerry Jamnfk. PoeMo, Colo.: Peter Colig, Joha Germ, Fiank Janesh in A Kochevar. Salida, Cola, in okoliea: Lom« Costello. Somerset, Colo.: Math. Kernely. CHnton, Ind.: Lambert Bolskar. indhwipoHa, lad.: Alois Budman. Aurwa, HL: Martin Jurkas In Jernej B. Verbis. Chicago, I1L: Jos. BoetlS, Joe. Bllsb In Frank Jurjovec, Joliet, 111.: Frank Bambleh, Frank otroka, ste videli čudež. Kaj pa je bila ona zlata lestvica, po kateri pleza dete iz stanja priproste zavesti v ono inteligence? — Radovednost ni ničesar drugega. Vedno stezanje po nepreiskušenem. dasiravno povzroča to stezanje številne razbite vaze ter oI>z«~aie prstke, ima svoj vzrok v večnem "Zakaj?"- Nekateri ljudje splezajo po tej ničesar drugega kot vpraševal. Stopil je v vlak ter se odpeljat lestvici nekoliko v višino ter se za. v AVashigton, da poizve. kake informacije mu more dati vlada glede nove panoge trgovine, katere se je oprijel. Obiskal je tudi veliko izdeloval- dovolj i jo s tem. Oni "dosežejo točko, kjer postane dnevna naloga več ali manj avtomatična. S tem se zadovoljijo. Oni bi ne plačali ni-kla. da vjdijo potres. Nikdar ne bi v ter posetil eelo največje tekmo-1 odprli kake nove knjige ali obrnili valce njegove lastne družbe. Vsepovsod pa je stavljal vprašanja. Bilo je naravnost presenetljivo, koliko koristnih podatkov je bil v stanu nabrati v tem kratkem času. • Radovednost je ena značilnih potez človeškega značaja in ravno to lastnost se je večkrat podcenjevalo ter naravnost zaničljivo govorilo o njej. Ljndje govore o rado vednosti z malomarnostjo kot db je stvar, katere se mora človek sra- svojega duha proti čudom, ki leže par korakov proč od njih. kaj še k čudom onstran zvezd. Kadar neha človek biti radoveden, neha rasti in se razvijati. Ena skrivnost genija je ta, da ohrani v sebi zmožnost zanimati se za nove stvari in naj je dotični tudi star po letih. R^s je, da je Lot ova žena drag* plzrčala svojo radovednost, a pri tem je treba pomisliti, da se mora uporabljati previdno tudi .najbolj Kaj je vojna? Rojakom v Ameriki je znana vojna le i* časni-ikih poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne so njene grozote. Največja zlotinstva kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, tipe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve. "Boj proti boju" to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. 2al, da imajo še vedno največjo be-sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je slabo za narod. Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve "Doli z orožjem!" Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj ]o vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stana 60 centov. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. aatssl ZAKAJ VEC PLAČATI AKO LAHKO URO KUPITE ZA TOVARNIŠKO CENO? movati, kot da je slabost, katero božanske izmed darov, danih člo- prardnik: — U- Ljudje, ki je treba prikrivati. Naša misel pa je, da je človek ta k o rekoč mrtev, če ne čuti več potrebe staviti vpraaanja. Brez radovednosti ne more biti nikake rasti, nikakega napredka. veku.. Na drugi strani pa je splezal mali Zahej celo na figovo arevo, da vidi svojega Gospoda. S tem se je sicer izpostavil zasmehovanju množice, ki je vrela mimo, a nje- ne bo-novo plačilo je bik Pozlačena ura s 3 pokrovi (goldfilled case, velikost 16, jamčen) z najboljšim švicarskim kolesjem (Stratford), katera se prodaja za $12.00 dam jaz za samo $8.00 (ponudba velja samo za kratek čas) Jako okusno izdelane verižice (pozlačene) jamčene, za nositi na eno ali obe strani telovnika za: $3.00 Uro ali verižico pošljem proti gotovini ali poštnem povzetja. Vsaka ura je jameena! V. J. KUBELKA 530 W. 145th St New York, N. Y. .................. St Jugoslovanska @ _ Katol. Jednota a Inkorporirana dne 24. januarja I9<<1 v državi Minn sedež v ELY. MINN. CFLAVK1 JEADNEQ: Predtedičk: MIHAEL EOVANSEK, B. F. D. No. 1, Cone-tDMUgh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Are., Lorain, Okio. Glavni tajnik: JOSKPH PISHLER Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS C08TELL0, SaUda, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J06EPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street Pittaborck. Pa. NADZORNIH: JOHN OOUZE, Box 105, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. CSiieago I1L JOHN VAROGA. 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. MAT. POGORELC, 7 W. Madison St^ Room 605, Chicago, I1L GOSPODARSKI ODBOR: f08F.P!I PLAUTZ, Jr. 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth Minn JOHN KUPNIK, Box 24, S. R Delmont, Pa. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PER DAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. KJtANh. SKKABEC, Stk. Yd«. Sution RFU Box 17, Denver, Colo. FRA NK KOCHEVA&, Box 386, Gilbert, Mina. Vsi dopisi, tikajoči ae uradnih sadev, kakor tudi denarne poiiljatve, i.aj m poiljeje na glavnega tajnika Jednoto, vse pri-tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na <«*-btia ali neuradna pisma od strani članov ae ne bode odraio. Društveno glasilo: "G L A 8 NARODA". Zastonj caj za ■s Čudodelnih rastlin umm m«. ueijMHna rdravnjakc* ttnajdbe. - FATHER f^tUNGERJEVEGA OLA SO VITEGA RAST-UN9XEGA ČAJA - Ako imate rwwm*ta*m, "»tk nečisto kri. Mradni ialodec. rUvobol. m- f** * ledieali a« jetrah. poBljiw m dopmmci rrojs ttne in prejeli boste br-zplmr ni zavitek. Naslov: MOLUNGER MEDICINE CO. 21 Moltianr BaiMia*. 14 East Park War 'N. S.) Pittsburgh, Pa. • Zlatarjevo ziato. Historična povest iz 16 Spisal Avgust Šenoa. (Nadaljevanje). VI H. Kil Kakor zel n« vnult m.' vije «»k i i* -j£i»ru. polna divolf in VjHvfe. po hrvatski zemlji. Dolina iu vrh.j m polj«* •»** majava t a v «*a-roleti mei^tvi, du v* oko urarati« divi prii>ko krasoto. vaplamti duša iti topi sm v milim ter nehote se izvije i/ ust vzklik: *'l^ra ni. divua si, o iwsti naaa, o zemAja hrvauka! Ali •11* je vsetvonm istaa voda, a skozi vodo vidiš dve beli, okrogli nogi. Na strani stoji gost grm šaro kili listov, a na grmu eveti ognjeni » vet lotoma. Tu je zat>^da, izza te ga gnna gledata dva poželjiva s Bare a. »Jola glava, nabrano liee, biada. nagubane roke — vse je videti kakor okauienelo, samo oči žare in gore. odsevajo in plani-1 te kakor peklenski kres. Na drugi preprogi se vidi po-zlačen šotor, predaj stoji veH-Jkan. ern in temnega pogleda. Vo-j«ki pa vezejo m se inu posmehu-}fjo. A on besni, z nogo se upira v tla, mišice se mu napenjajo, brada se mu mrši, «w;i pa mu planite, kakor dve zvezdi, ki hočeta zažgali nebo iu zejnljo; oči mečejo strele na lepo že-nsko. Ta po ser ji za nja rumene lt:se, a pol kri v a sv m lisko\o (ilavo ima oprta ob bujno rame, izj>od trepalnic gleda 11:1 vtlikana. a okrou usten ji igra pori.g-ljiv smehljaj. Levo roko ima dvignjeno. V roki drži nekaj. l>rot>ni pr-sti se igrajo s črnimi lasmi, katere je odrezala možu. hi ga izda rilistrom. sovražni GLAS ftAftOlSS, 17. XVg. 1317. ■" ■■■ ■ i nn ji Komitej roških Zemstev ▼ Ameriki. -ooo Kmalu po pričetku vojne se je ustanovilo v Združenih državah od poslaništvo ruskih Zemstev, kojega naloga je bila nakupovanje teških čevljev za armade v Gali-eiji. Ruski vojaki so vedno zelo trpeli vsled pomanjkanja primernih čevljev in to v Krimski vojni, v rusko-tur-w in konerno nisko-japonski. Armadiii dobavitelji so napravili velikanska premoženja, ker so dobavljali vojakom ničvredne čevlje. Isti nedostatek se je pojavil tudi v pričetku sedanje vojne in vojno ministrstvo je-naprosilo zvezo Zemstev, naj priskoči na pomoč. Prine Lvov, ki je bil do pred kratkim ministrski predsednik, je še vedno načelnik Zemstev. Poveril je celo zadevo enemu svojih udanih prista-štev. Aleksandru Sakhnovskiju, veleposestniku v Smolensky Sakhnovski je bil kmalu v Združenih državah ter imel naročilo, naj kupi milijon parov čevljev za rusko armado. V pričetku vojne smo slišali mi vsi o sijajnem delti Zemstev v Rusiji. — Zemstva so organizacije, ki so nekoliko slične našim državnim poljedelskim svetom. Ta Zemstva so zbirala in pošiljala armadam v polju hrano, zimsko spodno opravo, zdravila ter druge koristne stvari. Celo podjetje se je razvilo iz manjhnih pričetkov. V prvih časih japonske vojne je kazala ruska armada, ki bi morala dobiti vse potrebno od Rdečega križa, vsa znamenja propada. Prine Lvov, ki je bil že znan v krajevnem pri Zemstvili, je vprizoril veliko agitacijo / svojem eiva na levovi koži. Biser ji zape- i lastnem Zemstvu in pri štirih ali petih drugih v isti gu-lno telo po-1 bemiji. Cilj agitacije je bila ]>omoč za ruske ranjence. — kriva nagubana obleka iz zel«nc To organizacije so nabrale toliko denarja kot so pač mo- u\ri lU WrJ ter pošiljale v Mandžurijo zdravnike, strežnice in ragii kakor strahovito oko bazi- i -i m i i -»j r-» 7n nogah. zneje nisem nič \ eč slišal o njih. Morda se kateri nahaja v zavezniškem ujetništvu. Prosim, da mi kdo kaj poroča o njih. Mlatevž P i nta r, Box 67, Muskegon Heights, Alieh. (17-20—8) Pozor! JAVNE ZAHVALE. Pozor! -ooo zmaj podstavljeno velikoUnepričanju, da bo kmalu izbruhnila revolucija, ki bo da-mramorja. Ookolijla Rusiji prosto in domoljubno vlado. Ko je torej izbruhnila vojna, so bila Zemstva pri- poso- IIM Zlate Lli veka, ali te je d»v-»krasiia, p<»rtaneš drago-eena čaša. v katero naj padajo -kiMi burne veke krvave solte tvoje IcfMite? Da si krasna, kaže VNOtii oko. te, kakor beli metuljček na evetki, a pml njim je pritajeno mestece isamobor. Jak. Kt:ok in lep je bil Saino-bo.r. lepa iu sintka njegova po-setrt. Ni se torej čuditi, ako se je rud vsakdo, ki je imel moč iu denar, potegoval za njegovo pos*e«t. V drugi polovici Mv*LuajNtega stoletja je imelo samohorsko nu«to dva |fofr.pialarja. a noben ni bil pra\i. nekdaj >o mu bili go-srpodnrji 1'ngnadi. štajerska rodo-vina. ki so se že pol pobrvatilL Ivan I njgnad, svoj«*v«»ljen in svo-jeglaven človek, je bil pristaš liu-trovih naukov in vse njegovo delovanje je morilo na polutrenje mlovetnske iu hr**atske zemlje. Vse »voje dohodke in več je uporabil zal trsk luletakih knjig * hrvatskem jezikom, po katerih bi se naj vse kraljestvo po^uteranilo. I 'i*j?i:;ido\ t strasti je priskoči na pomoč gospodar samol>orsklr. rudnikov Lanart Gruber, bogataš. hrezdufen »trgovec in oderuh. Z bakrom je meaal zlato in to fciato je Pa tudi druga polovica Samo-lx»ra. m ostal« rngnadovemu rodu. Krištof, sni Ivana 1'ngaada, bil vojak in /apravljivec ter j Krt removal je vedno dovolj iio\-cev. Bojeval se je j»od vsako zastavo in proti vsakemu sovražniku. ^ii prav gosposki ni nič računal. Dedščine je bilo kmalu malo, ilolyra pa veliko. Naposled sklene storiti i^ično svojemu očetu. Za stavi torej drugo polovico Samo-bora Ambrožu Gregorijaueu. a po Ambroževi smrti pride zastava pod vlaat njegovih sinov B.dta zarja in Štefana. Bilo je popoldne lepega jesen- močen, debele glave, redkih, rde-skega dne. Preti velikimi durmi čili las, veiikih ušes. rdečih lic in do iz žrela školjko iz školjke cveto v kristalnih ttžr^: y ** k ski^i« «pio«„« letajo bde erljce. pičijo in se po-|k ^atov vseh Zemstev, kajti Moskva je resnično glavno ljubuj«-jo. okoli in okoli stoje po-J ^rodno mesto, ki je prosto številnih nevarnosti, ki gro-Klaecni sti.li. prevlečeni /. modrim jV Petrogradll. (lan,axiom. Tukaj sprejema Klara j Vsako gubemijsko Zemstvo je posla'o po dva dele-~ kmth« 1, - l "ata' katerih bilo skupaj 150. Bili so povečini člani 1 »iUi**s kratita samo dva moža -.________ i . i . , . , . mla-ii v,lovi doičas: s- de na veli- ke^a plemstva, kojega eksistenca je sedaj ogrožena kih stolih pripovedujeta smešni- konfiskacijskih načrtov ekstremnih socijalistov. To CC. da I-t-li-^- ------• • mnSin «« --------------r----r---1- sineli. (i ost TeufTenbaeh in polkovnik Mihael Rindsmaul. Pn i je visok in neko-bko osivel elovek. obritega obraza razun španjolske brade, r.izke-sra čela in dolaregy nosu. v vojni neustrašen, erozen in surov.a pri ženskah krotek, zaljubljen in tie- fe. žaubo. Punčka je popolnoma zdrava 111 očiščena od hrast po lieu in po glavi, niti se ne pozna kje so hraste bile, zaradi tega se vam iz dna srca lepo zahvalim in ostanem Vam hvaležni rojak Peter KnkiehJ P. O. Box 125 Steveson, Minn. . .KURJE OCESa IN BRADAVICE! Cenjeni rojak J. Waheic! Jaz sem trpel celih 10 let na kurjih očesah na nogah in na bradovicah na rokah, najhujše je bilo na nogah, ker sem se težko obuval in še težje hodil. Ko sem počel rabiti Spoštovani g. J. Wahcie. 'vaše hvalevredno zdravilo sem pa Sprejel sem od vas Alpentinktu-jv 4rih dneh P°Polnoma odstranil ro, popolnoma sera zadovoljen. kurje oC'esa m bradovice tako, da Lasje mi ne spadajo več. ampak mi ne pozna kje sera jih imeL Zato krasni in gosti rastejo. Zaradi tega Dragi mi J. Wahčič! Ker sem jaz izgubil popolnoma vse lase iz svoje glave in ostalo mi je še samo polovico korenin na glavi, ko sem se začel z vašo hvalevredno Alpentinkturo glavo m»za-ti, so začeli po ceil glavi krasni in gosti lasje rasti, zaradi tega se Vam najsrčneje zahvalim in želim vas vsakemu rojaku priporočati, kateri bo v taki zadregi kot sem bil jaz. Z spoštovanjem Vas pozdravim vaš rojak Joe Skraba, P. O. Box 690 Farrell, pa. se Vam iskreno zahvalim, in Vam želim veliko uspeha na vaši čudodelni Alpentinkturi. Z vsem spoštovanjem Vas pozdravim Vam dobro želeei Dmitar Kozobarieh, 1078 Columbia Ave., East Hammond, Ind. se Vam srčno zahvalim in vas ne bom nikdar pozabil- Prosim denite te vrstice v preljubi jeni "Glas Naroda", da st' vpotrebi vsaki rojak z zaupanjem do Vas obrne. Z vsem spoštovanjem Vas pozdravim Vam vedno hvaležen John B. Grabrjan, 3118 So. 9th St., St. Louis, Mo. Cenjeni g. J. Wahcie! POTNE NOGE! Cenjeni rojak . g. J- Wahcie! Meni so se noge Naznanim \ ara, da sem sprejela strašno potile tako, da so bile več-Alpentinkturo, katero rabim po krat krvave. Nič ni koristilo jih vasem navodilu. Jako sem zadovo-, vsakdan umivati in vsakdan frišne Jjna, lasje mi krasno rastejo, kar se vam srčno zahvalim in vas pozdravim Mary Stritar, P. O. Box 72 Brownfield, Pa. Znano Vam je, da Je imela moja punca polno hrast po licu in po ^štumfe preobuvati. Noge so bile samoborskejra gradu so razprostrle nekatere komate lipe svoje dolgo veje in delale obilno senco. Za lipt- je bilo privezanih sedl.ini.il konj, a **a trati je ležal pet ali šest oklopnikov (vojakov ali oprod s pi>nim okKipnim). Po helejii in zelenem jMcsu je bilo poznati, da so ti konjenik: kak^tie štajerske deželne čete, ki bržčas dočakujejo svojega gospodarja. Bržčas so bili v gradu gesti, bržčas. Nemški častniki so radi pohajali v dvore gonpe Klare, a ona jih je rada sprejemata. Se za življenja Krištofa Gruberja so se ti gospodje lahko povoljno zabavali v Skinioboru. kajti tudi pokojni <.'ruber je bil Neanee. Tudi zdaj so se odlašali pri mladi in lepi vdo vi Klari. Čudno — v veliki dvorani aa-moborskege. gradu ni žive duše. TMJio in mimo je vse. Ali tem živahnejše je v t*obi gospe Klaire. Pravo čudo je Klarina soba. Nahaja ae v stolpu proti Satvi. Močni oboki so »r\-ani z modro barvo, v kateri .se blišče zAaie zvezdice. Pozlačena rebra posameznih dbokovih delov so se na sredini stekala v lepo izrezljano cvetlico, iz katere je na svilnati vrvioi visel l««kren in pozlačei) svetilniik v ipodobi dveh angeijev. ki sta droala v rokah štiri baklje. Zklovje so pokrivale umotno tkane italjanske preproge. Ena pre-proga je kazala čisto Suxano. Med aesnčuaiiiui palmami teče srebrna voda. V njej stoji krasna ženska, oblečena v temno haljo, ki ji pada z belih, okrogiih rumen. Zem ima spredhg sramežljivo prekrižani roki. Lepa glava se ji poresa na prsi i črni lasje so gosta, d Sabljata gospodarici (so l>ili možje vzgoje in zmožnosti, ki so uspešno reševali a sta general Servacij i praktične probleme njih lastnih posestev. Delegati v Moskvi so izbrali deset odposlancev s princom Lvovom na čelu^ ki naj bi tvorili stalni centralni komitej. Delo je bilo razdeljeno v departmente, katerim jc načelovalo deset delegatov. Pričeli so z delom in sicer v tesni zvezi z Rdečim kri-. „ ,. . , . . .'kem' v onem času ni v Rusiji nihče pričakoval, da bi tra- r i^T;:^ jala da« kot P- —pa še vlada sa- .....^ - - "T3lina. ^a razpolago je bilo municije in čevljev le za teh par mesecev. Ničesar pa ni bilo preskrbljeno za pozneje. Aleksander Sakhnovski pa je bil eden izmed maloštevilnih, ki je vedel, da bo trajala vojna dalj časa. Sporazumno s princem Lvovom se je lotil vprašanja dobave čevljev in v tem namenu je obiskal vse delavnice in tvor-nice v Moskvi, da spozna, kaj more dobaviti v tem pogledu domača industrija. V Rusiji je. bilo usnja, dasiravno ne dosti, a težkoca je obstajala glede strojenja. Da se pripravi težko usnje za podplate, je treba eks-trakta, imenovanega quebracho, katerega se proizvaja v Južni Ameriki. V pričetku je mislil Sakhnovski, da bo mogoče importirati dosti tega ekstrakta ter izdelati usnje doma. V tem namenu je pregledal tudi lokalne vire izdelanih čevljev, ki se jih izdeluje v velikih množinah v gu-bernijah Tver, Taroslav. Nižnij-Novgorod, Moskva, Kazan in v sosednih pokrajinah. Tako pa je spoznal, da to ne bo zadostovalo m pre-iskal je tudi tržišča Finske, Švedske in Norveške. Na Norveškem je imel srečo ter zadel na zalogo 100, 000 pudov (pud je 36 funtov) južno-ameriškega ekstrakta. To zalogo je takoj kupil za komitej Zemstev. Nek ameriški agent v Moskvi je ponudil importirane čevlje v zadostnih množinah, vendar pa se je pojavila zapreka pri določenju cen. Vsled tega je stavil princ Lvov predlog, naj odpotuje Sakhnovski sam v Združene države ter kupuje čevlje sam. Vzel je s seboj majhno skupino pomagačev in tudi mojstrov izvedencev. Kakor hitro je bil v Združenih državah, je pričel dobivati naročila tudi za druge stvari. Poleg čevljev je pričel nakupovati tudi zdravila. Za neko preservative zdravilo se mu je dovolilo kredit $10,000. Potrebno količino pa je kupil za nekako ^>00/ Ko se ga je vprašalo po kablu, koliko več denarja potrebuje, je odgovoril, da ima še vedno na razpolago ^,000 dolarjev. Tak uspeh ni ostal brez posledic. Prihajalo je vedno več naroČil in sicre v prvi vrsti avtomobile. je imel velike teškode pri nabavi glavi; veliko sem probal za očistiti hraste in vse brez uspeha, dokler nisem probal Vaše hvalevredno Magnolia, Ala. Pišite takoj po eenik, katerega pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ, vedno mokre in smrdljive, ko sem , na od vas naročil Kneipovi prašek in ira rabim po vašem navodilu, so pa nojre vedno čiste in zdrave. Vsak teden malo naprašim nogovice pa ostanejo noge čiste- Lepo se Vam zahvalim za Vašo pomoč. Vas lepo pozdravim Anton Kovaeh, P. O. 5702 Bonna Ave., M. E. Cleveland, Ohio. DR ROSENTHAL, polne brade. Po nizkem in oglatem čelu, po topem nosu in praznih. modrih očeh «e je dalo soditi, več o- d i ni ta 'bojevnik posebno tankih čutov in ostre pameti Obleima sta bila oba vojaški. Edina razlika med njima je bila ta, da je nosil general čez ^vrsi čmo-rurffeni trak cesarskega generala, Rinds-maulu pa je značil belo-zeleni znak štajerske vojske. (Dalje prihodnjič!. Tisoč strojev na dan. Detroit, Mich., 15. avgusta. — Fordove naprave v Detroit, Mich., izdelujejo 200 tisoč cilindrov za aeroplane. Po pogodft se mora vsak dan izdelati tiso^strojev za letala Ford je izjavil, da je srečen, da more pomagati državi iztrebiti militarizem. Pravi tudi. da bo lahko izdelal po 5, ali celo 10 tisot cilindrov na dan, ako bo potreba. Kje je vaščan? t, «22 PENN ATE, PITTSBURGH, PENNJL Dr. Rosenthal, Specialist ie čez 20 let Ako Imate tajne bolezni, syphilis, Cankar, k*perico, izgubo semena, bolno kri nervoznost, želodec, ledice, mazulji, revmatizem in droge bolezni, uprašajte za nasvet Dr. Rosenthala ln povedal vam bo če ste ozdravljivi. POSEBNA PONUDBA za kratek čas le dva dolarja na teden. Ako niste zadovoljni > cdravljenjem vam vrnem dva dolarja. Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki jih dobi la Evrope, Indije, Kitajske, Južne Amerike ln vseh drugih krajev sveta. On lell ■draviti le svoje bolnike. Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave,; Pittsburgh, Pa. „ , , uataamiiM T Pittabarcfca lmx 20 U*. Uradne ure tedensko od 9. zjatnj do 6. popo), Ob četrtkih in aobatsb od ». zjutraj do 8. svate. Ob MdaUah od 10. zjutraj do a popoldne. Govor* m slovensko. Me zdravi po solU. IzreZite in obdrlita to objav NOVO! Naznanjam cenjenim rojakom iirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plpsce). B 3258 (Sem slovenska, deklica fg (Regiment po cesti gre 10 C 9 8259 (Vsi so prihajali, njega ni blo -jr (Divja rožica ID C ■ 8200 (Škrjanček poje fivrgoll ir. (Slišala sem ptieko pet' ' «Jv Cena vsem trem $2.25 pošiljam po ExpresstL Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto. To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; pojo na obe strani * ^ Be priporoča Vaš rojak: IVAN 106 Chestnut St, »iLiiatt ........... .C JL GTiAS NARODA, 17. AVQ. 3917. SLOVENSKO B = podp. društvo © svete Barbare JU ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Infarpwimw dne St. januarja v državi Pennsylvania. GLAVNI I'RADNIKI: Mftnik: F. S. TACCHAR. «74 Ahmy Ave.. Hook Springs, Wyo. rwls^lnik: JAKOB DOIJRW, hex J HI. Broughton, Pa. ikr FRANK PAVLOV if. Imx 647 Forest City, Pa. >#.nl tajnik: AVGl'KT OOSTI^A. hox :tl<». Forest Chy, Pa, LLjiilK : JOSH* MAHINVlf-, r*M15 St. riair Ave., rievelanti. Ohio. »žili Ulajrajnlk: ANT. HOCHEVAR, RFD. No. 2, box 11 Bridgeport. NADZORNI ODBOR: r.-d .ednik nadz. odbora: JOS11' rtTTERNEL, box 1«. Willoek, Pa. uadftornilt . JERNEJ HAFNER, box 6T». Burdlne. Pa. nadsorttlk : IVAN r.ROŠEFJ, 885 E. 137th Sr., Clovoland, Ohio. POROTNI ODBOR: ntlxiliiik porof. odbora: MARTIN OB REŽA N\ Ikjx 72. E. Mineral, Kans. porotnik: 1 RAM" TKItOIl" lf\ R. F. D. No. :t, Ih>x 146. Fort Smith, Ark, I*.rolnik: JOSIP Oo|.«»B, lftHi So. 14th St.. Springfield, III. VRHOVNI ZDRAVNIK: r JOSIP V ORAHEK. S4.1 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa, t /iidno Klatilo: 'CT.AS NAK<>1>A'\ s*2 Cortlan.lt St.. Now Tork, N. T. o--Hj.i t-dino pirfum | h Hotnih, ektprnwlh ali ham'ulh denarnih nakaznic, nikakor (ki n»* iiotiHHi privatnih «Vkm\ na naslov: Frank I'aviovf-i«", Farmery A Mitt**™ Nntional Bank. Funt« City, Pa. V Mlii' .iju, da ojutzijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika ktikf |m(uanjkIJIro»iti, naj trt nenadoma naznanijo uradu j;lav. tajnika, da m* /anion- na|«ko (»opraviti. 1. ^ka un G! »liki »to JL GLAVNEGA URADA S. P. D. SV. BARBARE. SPLOŠNO GLASOVANJE. Popodba i/. p. Z. in se jih ne more ti v noben obstoječi* oddelek S. D. P. Z. novi certifikat za o zavarovalnino obeh organizacij. Članom S. P. D. Sv. barbare, ki so pred združenjem člani S. Z. in zavarovani pri prvi za $2.70 in drugi za $200, se izda po združenju eertifikat za ^"»00. brez zdravniške preiskave in plačujejo mevM Hino za $500 po N. Y. C. lestvici in pravilih S. D. P. Z. S. I). P. Z. razpusti obstoječi oddelek določajoč $200 smrtni-ne, katerega nadomesti z oddelkom določajoč $250 smrtnine ter upe-Ije plačevanje mesečnine za ta oddelek po N. F. C. lestvici in pravilih S P. I). Z. 7. Članom v st;,r.,>ti do 4.". let, ki so pred združitvijo zavarovani pri obeh organizai- jah skupaj za manj kot $1000 smrtnine, naj se dovoli potom pravil združene organizacije izdati certifikat za naslednji višji obstoječi oddelek ali razred brez doplačila vstopnine za zvijanje, a mora prestati zdravniško preiskavo. Dovoljeno jim pa je zavarovolnino znižati v nižji obstoječi oddelek ali razred, brez zdravniške preiskave. S. Vse člane, katerim se izda certifikat izven obstoječih oddelkov S. D. P. Z. se po združenju uvrsti v posebni oddelek, v katerega se po dovršenem združenju ne sprejema novih in ne starih članov. 9. Vsi člani S. P. D. Sv. Barbare plačujejo mesečnino po združenju od zavarovalnine, za katero so pri isti zavarovani od starosti v kateri so k isti pristopili v smislu N. F. C. lestviee in pravil S. D. P. Z. 10. Člani S. P, 1). Sv. Barbare ki so pred združenjem člani S. P. D. Z. in zavarovani pri obeh organizacijah za bolniško podporo, ostanejo po združenju zavarovani za skupno bolniško podporo obeh organizacij, izvzemat onih, ki prostovoljno odstopijo od dela skupne bol. podpore. 1. Glavnemu odboru združene organizaciji se da polno moč reševati vse zadeve, ki niso jaso označene v tej pogodbi in znajo priti sčasoma, da jih reši v splošno korist združene organizcije. V POTRDILO veljavnosti tega Hokumenta za obe stranki, ima biti potrjeno od obeh strsnk z njihovim polnim imenom skozi predsednike istih m vtisom uradnih pečatov skozi njihne tajnike. Uradni pečat. Slovanska Delavska Podporna Zveza: Ivin Prostor, predsednik. Blaž Novak, tajnik. Uradni Važno glede glasovanja« Postajni tajniki so naprošeni, da preeitajo pogodbo in glasov-nieo za združenje med S. P. D. Sv. Barbare in S. D. P. Z. pri njih rednih ali izvanrednih mesečnih sejah, da bode članstvo zadostno pojasnjeno, da zakaj glasuje. Po pravilih S. P. D. Sv. Barbare ima vsaki član(ica) 1. in 2. razreda pravico do glasovanja, suspendirani člani nimajo pravice dc glasovanja. Teč let je že preteklo, odkar se je sprožila velepomembna ideja med Slovenci v Ameriki, da se združijo podporne jednote, zveze in samostalna društva v eno močno organizacijo. V ta namen so bili iz-izvoljeni razni odbori izmed prizadetih organizaeij, da delujejo za združenje. Ker je pa je ideja predzadnje čase vse nekako zaspala, je šesta redna konvencija S. P. D. Sv. Barbare sklenila, ko je uvidela potrebno, da se ideja vsaj deloma vresniči in je sprejela resolucijo z dvetretinsko večino glasov za združenje, ter dala gl. odboru nalogo, da, ako ni mogoče priti z vsemi prizadetimi organizacijami, koje so «-e izrekle za združenje, da naj se deluje, da se združimo vsaj z neka terimi. Glavni odbor se je zavedal svoje dolžnosti napram organizaciji in deloval ves čas svojega uradovanja v prid združenja. Ker pa združenje skupnih slovenskih organizaeij, koje so se izrekle za združenje, se ni moglo doseči iz neznanega nam vzroka, zatoraj je glav. odbor S. P. D. Sv. Barbare s sporazumom gl. odbora S. D. P. Z. sklenil, da se te dve korporaciji združite v eno močno organizacijo. Na^ pravili smo skupno pogodbo na enakopravni demokratični podlagi, pri kateri ne bode niti eden član prizadet, nasprotno bode imelo splošno članstvo združene organizacije velike koristi v združenju. Glasovnica (pogodba) gre na splošno glasovanje med članstvom omenjenih dveh organizacij. Ako članstvo glasuje v prid združenja, potem glavni odbor raz-pošlije glasovnice za sedež bodoče skupne organizacije. V ta namen sta glavna odbora nominirala dva mesta v Pennsylvania in sicer: Pittsburgh in Johnstown, Pa. V združeni organizaciji ostaneta še nadalje II. razred. I. in II. ženski oddelek in 111. razred, otroški oddelek ne spremenjena. Kar se bode spremenilo v skupni organizaciji, ako pride do kake spremembe, bode članstvo odločevalo na splošnem glasovanju. Da je združenje neobhodno potrebno, posebno pri naši orgni-zaciji, izkazuje, da nismo pravilno inkorporirani, ker poslujemo pro-tipostavno že več let. Prošnja za spremembo eharterja za zvišanje ^nirtnine je bila predložena meseca februarja t. 1. pred tukajšnje bodišče Susquehnna County. Prošnja do danes ni še rešena in tudi ne bode nam v korist. Okrajni sodnik se je izrazil, da on ne more n-goditi naši prošnji. Na prošnjo našega advokata, je sodnik izrek proti naši prošnji zadržal za nedoločen čas. Bratje! Mi smo prisiljeni združiti se z eno ali drugo organizacijo, koja nam daje boljše ugodnosti napram zavarovalnini kot naša. Glavni odbor ne bode delal posebno velikega komentarja o pomenu združenja. Pisalo se je že veliko po raznih'slovenskih naprednih listih, v prid združenja, da je vsakemu posameznemu članu znano, da je združenje slovenskih organizacij edino, koje reši poloma posamezne. Država Pennsylvania nima nobene postave, da bi nam zabranila združiti se, toraj nimamo nobenih zaprek, za to imago go-love informacije. Zapreka bode li Vi, ako glasujete proti združenju. — Bratje! Priponii se Vam, da kdor glasuje proti združenju, ve-doma li nevedoma, glasuje proti samemu sebi in za prepad organizacije. Bratje Usoda organizacije je v Vaših rokah, od Vas je odvisna b^očnost in zasiguran obstoj organizacije. Obstoj organizacije je le, ako glasujete za združenje. Frank Pavlovčič, glavni tajnik. POSAMIČNA GLASOVNICA v pogledu združenja Slovenskem Podpornega Društva Sv. Barbare s Slovansko Delavsko Podporno Zvezo. Rad bi izvedel za naslove elodeeib svojih sorodnikov: JANEZ ROZMAN iz Mavčič pri Kranju. FRANK KONCI Uf A iz Gaauclj pri St. Vidu nad Ljubljano iii APOLON IJA SOLN (JE iz Smlednika pri Kranju na Gorenjskem. Za nje bi rad vedel Andrej DoHnar. podomače Pengov, Mlinarjev, jz Smlednika št. 56.0glasijo se mi naj na naslov: Andrej Dolrnar, prigio-niero d i guerm, Oituni di Leece, Ttalia. (15-17—S) Kje je FRANK PF.KLAJ? Slišat sem, da me je iskal. Torej moj naslov je tako-le: Joe Peklaj, Lov/elL Wash. (15-17—S) Prosim, da se mi javijo: 1LIJA RAJ1ČA, JURE MARIC in Sl-MO SIM C VI NA Nahajam se v italjaiiskem vojnem ujetništvu. Moj naslov je: Nikola Marič. prigiomiero di guerra, Ostuni di Lecce, Italia. 0^-17— IŠČE SE 300 MOŽ asa delati drva pri Cleveland Clifi & Iron Co. Za pojasnila in podrobnosti se obrnite pismeno ali osebno na: Louis Mikulich, (16-21—8) Forest Lake, Mich. Da Ne Združenje S. P. I). Sv. Barbare s S. D. P, Z. naj se izvrši na podlagi zgoraj navedene pogodbe. 4. 1 odh I). p prav i^ri MI podpis člana. Član društva................št. dne 1917. kup D. F Opomba: Vsak posa zni član obeh organizacij je obvezan glasovati ZA ali proti zgoranji pogodbi, na podlagi katere naj se izvrši združenje omenjenih organizacij. Vsaki član, kateri glasuje za združenje ima zaznamovati s križem (X) v četverokotu pod besedo "Da" in kdor glasuje proti, ima zaznamovati s križem (X) v četverokotu pod besedo "Ne". Odglasovane glasovnice posameznih članov se imajo izročiti društvenemu tajniku, kateri ima iste takoj po odglasovanju odposlati v gl. urad svoje organizacije. Glasovnice z tozadevnim poročilom morajo dospeti v gl. urad najkasneje do 30. septembra 1917. Kasneje došle glasovnice in poročila se ne bode upoštevalo. SPLOŠNO GLASOVANJE ŠTEV. 2. Glasovnica za posamezne člane in članice. Iščem svojega brata MATIJO ŠESTAN, podomače Mohorjev iz Kutoževega pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj s«- pa sam oglasi svojemu bratu: Apt on Šestem, Box 52, SJiepherd, Texas. (lli-18—8) Franc Jdelave, doma iz Št. Janža pri Rečici na Spodnjem Štajerskem, nahajajoč so sedaj v ita-Ijanskem vojnem ujetništvu, išče LEOPOLDA TKAVCA, doma iz istega kraja. Zadnji čas se je nahajal v Shebovganu, Wis. Prosim ga, naj mi piše na sledeči naslov: Franc Melavc, prigioniero di guerra, Caserma IJmberto L, Sulmona, Italia. (15-17—8) Želim izvedeti zat svojega strica MIHAELA MARCHIG, doma iz vasi Marijinega Celja blizo Gorice na Primorskem. Prosim cenjene rojake, naj mi naznanijo njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi. — Baldo Bodi-gaj, 210. I^mont Ave., Sohvay, Syracuse, N. Y. (15-17—8) Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOSIPA VATOVCA, doma iz Hrušice pri Pod gradu. Pred enim letom sva bila skupaj v Jolietu, 111., in zdaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se ipa sam oglasi Franku Božič, Box .S, Lynch, Pa. (15-17—S) BiaiBJffilBfiilgliUBIB^^ Dr.LORENZ. Jaz sem edini slovensko govo-reei šj>e<-iali.st moških bolezni v Pittsliurghu, Pa. 1'ratlne ure: duevno o