Prikaz knjige DAS PLENTERPRINZIP (prcbiralno načelo) a\10Jja Heinricha Reiningetja. ki je izšla v založbi Leopold Stockcr, Graz - Stuttgart. 2000 Avtor knjige Das Plenterprinzip je mednarodno pri- znan zagovornik prebiralnega gozda. Le-tega je pre- težni del svoje aktivne dobe razvijal in uspešno obliko- val v prostranih gozdovih samostana Schliigl v seve- rozahodnem predelu Avstrije. V štiri desetletja dolgi dobi je postopoma spreminjal "gozd starostnih razre- dov" v prebiralni gozd in svoja opazovanja, izkušnje ter gospodarske uspehe celostno prikazal v obravnavani publikaciji. Avtor hkrati naslanja svoja razmišljanja na nad 170 virov iz literature in poizkuša uspešno razvijati zgodovinski pogled na temo prebiralnega gozda, na njegovo prebiralno vlogo in na z njo v Evropi tesno povezano tehnologijo premene "gozda starostnih raz- redov" v naravi prijaznejšo tvorbo, imenovano prebi- ralni gozd. Delo je zanimivo z različnih zornih kotov: z zgodovinskega in še posebej s perspektive ravnanja z gozdom v prihodnosti, ko bo pravi, naravnejši gozd postopoma in zagotovo tudi v Avstriji zamenjal nevar- nega bolnika, imenovanega "gozd starostnih razredov", ki povzroča vrsto negativnih stranskih učinkov v soo- kolju in v gospodarstvu. Avtorjeva velika prednost pri oblikovanju vsebine knjige so njegove praktične izkuš- nje in opazovanje, kako se gozd domala pol stoletja pred njegovimi očmi spreminja v naravi prijaznejšo tvorbo, ki ni le naravnejša, temveč je hkrati tudi gospo- darsko trajnostno zanimivejša. V knjigi je podan poiz- kus celostnega dojetja teorije prebiranja. Pri tem se avtor močno naslanja na zakonitosti v življenju prago- zda. Poizkuša dojeti pragozd, njegovo naravno, struk- turno oblikovano biosubstanco kot neprekosljivo uspe- šno stvarstvo narave. Pri tem pa si dovoli po kognitivni poti vplivati na to naravno strukturirano biosubstanco, in sicer v mejah naravnosti, brez krnitve ostalih fun- kcij gozda, poudarja pa njeno kakovost. Torej uspešen poizkus optimiranja številnih naravnih funkcij gozda, kamor spada tudi funkcija lesne substance pri razšir- jeni potrebi človeške družbe. Avtor prihaja po tej poti do teoretičnega in praktičnega spoznanja o celostni gospodarski premoči prebiralnega principa v ravnanju z gozdom. Pri vsem tem pa poudarja "avtomatizacijo vseh funkcij" na poti nege z naravno pomočjo matič­ nega drevja v gozdnih sestojih. Torej tudi samodejna zaščita (samozaščita) s pomočjo čim samodejnejše nege gozda. GozdV 59 (2001) 1 Avtorju za vse omenjeno ne bi bilo potrebno napi- sati nad 230 strani teksta. Vendar je to moral storiti, da bi gozdarstvu z nevarno boleznijo, "gozdom starostnih razredov", s prepričljivo in zajetno injekcijo omogo- či l spregledanje in uspešno ozdravitev. Vsebinsko je knjiga smotrno razdeljena na naslednja bistvena pogla- vja: - Prebiralni gozd oz. prebiralno načelo - Struktura gozdne biosubstance - več kot ideološka utvara - Pota premene - Prikaz uspešnih primerov premene skozi zgodovino v sedanjost Kot povzetek k točkovnemu kontaktiranju gozdarja z naravo v prebira !nem gozdu je treba poudariti nasled- nje: V točkovno strukturiranem gozdu izstopajo samo- dejni varovalni mehanizmi, ki zagotavljajo mnogo- namenski uspeh. Predpogoj pri tem pa je razvijanje visoke ravni točkovnega kognitivnega načela. To pou- darjam, da bi opozoril na to, kako nevarno in uničuj oče je "kmečko prebiranje" v gozdu, ki je v preteklosti uničeval o gozdove in ki jih na žalost uničuje še danes. Točkovni, kognitivno uravnavan sistem je zagotovilo za uspeh. V Sloveniji imamo veliko elitnih primerov pa tudi težke spodrsljaje iz preteklosti in iz sedanjega časa, kar je za Slovenijo sramotno. Knjiga opozarja na svetle točke v Avstriji in na uspešni začetek, ki bo zagotavljal uspeh tudi v bodoče, če bo le njegova pot v bodočnost postopna, kognitivna. To pa bo le, če bo spoštovan princip točkovnega, v naravi organsko vgra- jenega izvajanja z vso odgovornostjo, ne le s strani gozdarja, temveč tudi s strani slehernega prebivalca in še posebej politika. prof. dr. Dušan Mlinšek 55