PRO glasilo slovenske narodne podporne jednotb Umili An. Offlse sf PakllsatUai 6667 ae. Uwau»u Ali T.UphoM iMhnU 6604. leto-vear xvm. IZREDNO KVAREN PLM IA f PROFESOR HENDKRSON NA UNIVERZI V YALU 8VA-,RI PRED NJIM. Nevaren Je človeškemu zdravju in tvori nevarnost aa po-trustjanjenje motorne indu •trije. New York, N. Y. — Po izjavi profesorja Yandell-Henderaona i univerze v Yallu prihaja hujša kuga kot je jetika sa ljudstvo, ako se ne preprečijo načrti Ethil Gss korporacije. To izjavo je podal profesor v svojem nagovoru na zborovanju Ameriškega društva varnostnih inženirjev in Mednarodnega varnostnega sveta. On meni, da gazolin, ki je pripravljen s tetra-etilnim svincem, ne bo ugrožal le človeškega zdravja, ampak bo tudi povzročil, da skupina kapitalistov monopolizi-ra produkcijo gazolina in avtov. Ta plin res povzroči, da ne razbijajo motorji in da ze poveča sposobnost avtomobilov. Iz tega bo pa zopet sledilo, da bo treba izdelovati posebne motorje, ki jih bodo financirali finančniki, ki gospodarijo čez plin. tf in bo okužil zrak po cestah, po katerih bodo vozili avti. Kajti v zrak bo prihajal svinec, ki ga bodo ljudje vdihavali. Profesor pravi, ako ima izbirati med jeti-ko in zastrupljenjem s svincem, tedaj on smatra jetiko za manjše zlo. Zdaj prodajajo ta gazolin še za majhen prof it, ali brc ta. Ampak veliki profiti so v bodočnosti. 1 Dr. Henderson naglaša, da bo te vrste gazolin najbolj nevaren garažnim delavcem. Te vrste gazolin že prihaja na trg v srednjem zapadu. V mestu New York ga ne smejo prodajati. Enajst delavcev v laboratorijih v Baywayu, WUmingtonu, Delaware in Daytonu, O., je že podleglo temu gazolinu. - Ethil Gas korporacija je podružnica Standard Oil družbe v New Jerseyju in General kom-panije. Poleg je pa še v tesnih stikih z du Pontovimi interesi. Za tem gazolinom so družbe, ki lastujejo miljanfe. Chieago, IU., torek. 28. aprila (April 28). 1925. 1166. Aet Oet. 6. 1617. talkorM •• J ▼larlf 14. 1616. Pregled dnevnih do- Amerika. Stavka krojaških delavcev v Bostonu. Stavka tunelskih delavcev. Izredno nevaren plin na trgu. Heroično delo rudarjev. Pri gospodarjih ni nobene milosti. Aprilska vročina umorila pet oseb. N Po svetu. Hindenburgova zmaga je prvi korak Nemčije nazaj k monarhiji. V Bolgariji še niso nehale pokati bombe. Ameriški poslanik Wilson je poravnal spor med Bolgarijo in Jugoslavijo. Horoifeo delo radarjev Wallace, Idaho. — Štirinajst rudarjev, ki jih je zajel požar v rudniku Hecla v Burku, so se po 12-urnem heroičnem delo sami osvobodili. I Zunaj rudnika se je zbrala velika Četa rešilcev, ki je poizkušala večkrat prodreti v rudnik, da reši iz njega svoje tovariše. Toda najpbgumnejši so izjavljali, da je nemogoče prodreti v rudnik. I Ampak rudarji, ki so bili zajeti v rukniku, so se pogumno lotili dela, da se rešijo is gorečega žrela, kajti v gorečem rudniku jih je čakala gotova smrt. Najprvo so razvezal! cev, ki jim je dovajala stisnjen zrak za orodje pri delu. S stisnjenim zrakom so pognali nazaj dim in plamen, tako da so se lahko približali ognju. Ko so bili dosti blizo ognja, so pričeli gaziti. Vpregli so druge brizgalne in \ časa brizgali ž njimi, da so pogasili ogenj. Vodo so dobi-Vali iz jarka za odtok vode. Ogehj je nastal zaradi pokvarjene električne naprave. Ako je to resnica, je seveda krivds družbe, ki ne skrbi, da so električne naprave v dobrem stanju. Rudarji se imajo zahvaliti svoji pričujočnosti duha ln junaškemu ln napornemu delu, da se goreči rudnik ni zanje spremenil v grob. ra gospoiai-JIHIIMENE milosti RUDARSKE DRUŽINE SOD-NUSKIM POTOM POSTAVLJENE NA CESTO. Z l>oubleday Coal kotnpanljo še ni napravljena pogodba. NEWYORSKI UCITEIJI NE DOBE POVIŠANE PLAČE. mmbmmmm Upi 27,000 učiteljev so aplavzi! po vodL Koripija v MraMi 19 mestnih uradnikov in dragih aretiranih radi poneverbe In tatvine. Detroit, Mich.—Sodnik Frank Murphy je odredil aretacijo 19 mestnih uradnikov in drugih o-radi korupcije v mestni vladi- Korupcija je bila odkrita v oddelku dela in šolskem svetu. Zapleteni v afero so mnogi sedanji in bivši mestni uradniki ter jI Kakor je pokazala preiskava, stavbinski podjetniki in bankirja bilo mesto ogoljufano za več "to milijonov dolarjev. Obtožnica očita prizadetim podkupovanje, izsiljevanje denarja, poneverbe in tatvino. NEZASLIŠANE KAZNI VOJA-KOV SE ZNI2AJO. New York, N. Y. (F. P.) Ostri kazni, ki 6ta ju prejela vojaka Trumbull in Crouch na Havaju. bodeta najbrž znižani na ^ leta. Tako pričakuje Unija za ameriške civilne svobodščine zaradi izjave, ki jo je podal poveljnik Schofieldove vojašnice. Generalni major Wllliam R. Smith * je izrazU. da kazni kot "26 in 40 let ječe presegajo meje Justine in pameti". On je namignil. 4a zniža kasni in da nobeden o-"talih onem . vojakov ne pride Pred vojno aodišče. Dalje bo generalni avditor pregledal zapisnike o obravnavi. New York, N. Y. — Stara resnica se je zopet izkazala, da je sa vse denar, le za tiste ga ni, ki vzgajajo ln podučujejo mladino. Upi 27,000 učiteljev za povišanje plače so šli v nič. Governer Smith je vetiral Ricovo predlogo za 20-odztotno povišanje učiteljske mezde v New Yorku. Smith je seveda grešnega kozls odložil na proračunski odbor New Yorks (Board of Eatimate and Appolntment of New York City), čel. da je to "homerulsko" vprašanje. 1 Kdor ni slep in udarjen ns možgane, Je lahko spoznal, da je zadnjih pet ln dvajset let hitreje naraščala draginja, kot pa povišanje učiteljskih plač. Ampak učitelji so bili in zdi se, da tudi še naprej ostanejo pastork poll-tičarjev, dokler je v človežki družbi uveljavljen kapitalistični gospodarski sistem. Kapitalizem nepotrebuje izobraženih ljudi. Kajti izobraženi ljudje, bi mogoče prezgodaj odpravili moderno mezdno sužnost. KAJ TAKEGA JE MOGOČE ■ SAMO V AMERIKI. ___ Tihotapec kandidira tf ječe občinskega svetovalca. Hammond. Ind. - Peter Gla-vurtich vodi aam kampanjo zaae za občinskega svetovalca pri primarnih volitvah, ki se bodo vršile dne 8. maja. Glavurtich od-aedu je kazen 90 dni v zaporu zaradi prodajanja opojnih pijač v Pittsburgh, Kana. — ( poročilo. J. P.) — Ze zad _ sem poročal, da je governer Kau-len brzojavil šerifu, da naj sporoči, kakšen je položaj in da je Šerif odgovoril, da vlada povsod mir. Zdi se, da governer šerifu ni verjel ali da je Doubl«day kompanija napravila ponoven pritisk na governerja, kajti takt je ta, da je prišel sem drlavnl prokurator C. B. Griffith, da se prepriča na lastne oči o položaju. Pri Doubleday Coal kompanijl se je večina rudarjev organizirala, nekaj pohlevnih ovčič je o-atalo na delu in se nI pridružilo organizaciji. Griffith je govoril tej peščici po delopustu. Razlagal jim je, da ustava garantira vsakemu državljanu, da ima pravico opravljati legalno delo. s kakeršnim ao zadovoljni, tedaj jim bo država dala varstvo, da jih ne bo nihče nadlegoval. Tukajšnji rudarji 60 ee dozdaj obnašali mirno in doatojno in niso prav nič grozili in pretili tvojim tovarišem, ki imajo še luskine na očeh, da ne spoznajo in vidijo, da škodijo le zebi, ako ze ne organizirajo. Griffithov govor je bil popolnoma nepotreben, menijo organizirani rudarji. Veliko bolj pametno bi bilo, da jae DouMeday kompanija poravna z organiziranimi rudarji, pa bo vseh preiskav konec. Ampak kompanija še ni pokazale dozdaj vidnih znamenj, da ima reano željo do sprave z rudarji. Okoli petnajst družin je bilo sodnljskim potom Izgnanih is hiš Sheridsn Coal kompanije. Taborišče se nshaja severno od Grosss. Nsprsvljen je bil ne-kakšen sporazum, da se dr taline umaknejo Iz kompanljskih hiš do petnajstega aprila. To se ni zgodilo in šerif je dobil nalogo, da izvrši sodnijskl izgon. Borno pohištvo rudarskih družin so naložili na sedem Upornih avtomobilov. Unija je dala napraviti fotografične slike o Izgonu, da ze ta zgodovinski dogodek ohrani kasnejšim rodovom, da vidijo, kako se nekoč ravnalo z delavci ob času mezdne sui-nosti, sko niso bili pohlevni in krotki nsprsm svojim gospodarjem. FARMARJI NISO ZADOVOLJNI GLEDE ODLOKA ZA MESARJE. V živilskem traatu vidijo veliko šibo V Bolgariji ia jokajo bombe Bifte med agrarcl in vojaki. Ameriški poslanik Wllaon je podedoval med Bolgarijo in Jngoslsvljo. . Belgrad, Jugoalavlja, 27. apr. — Jfa temelju privatnih poročil, ki So ušla cenzuri, ae je pojavil upor v bolgarski vojaški poaad-ki v Sofiji. Večji kontingent vo-jaštvn ae je uprl nadaljnemu izvajanju belega terorja, katerega še ni konec. Vojaški upor je bil potlačen z brutalno allo in Can-kov ima še vedno položaj pod svojo kontrolo. s Teroristični čini in krvavi apo-" v raznih krajih dežele se ujejo. V Vratcih na severni 6tranl Bolgarije je hiraj bitka med vojaki in i. Eden vojak je bil ubit in ranjena. V Plevni je bomba porušila neko gledališče in poslopje javne knjižnice. O izgubah življenja ni podrobnih poročil. V okolišu Varne je bil izvršen poskus rasstreljenjs treh mo6tov, ki pa ae ni obnesel. V Sofiji še vedno vlada general Lazarev s železno peetjo. Vel politični shodi so prepovedani in časopisi so pod ostro cenzuro. Kordov, sofijski ravnatelj francoske banke, je bil aretiran na obtožbo, da je dal večjo vsoto denar j s komunistom, TVije vodi Ulj i kmetske strsnke, ki so bi-II ndnjl teden aretirani, eo bili včeraj izpuščeni. Med najnovejšimi aretirane! so tudi štirje vojaški častniki. Sofija, Bolgarija, 27. apr. — Tukaj poročajo, da je Charles S. Wilson, ameriški poslanik v Sofiji, poravnal spor med Bolgarijo *n Jugoslavijo ter odvrnil krizo.«! je pretila pretrgati dipl* matične vezi med Sofijo ln Bel-gradom. Wllson je obiakal bolgarski zunanji urad !n energično zahteval, naj bolgarska vlada ne dolžl Jugoslavije odgovornosti sa eksplozijo v cerkvi Sv. Krsls, čeprav Js res, kar Je izpovedal mežnar Zagorski, da so nsvodlls za položitev razatrelIva prišla iz Srbije ln da je orožje in denar prišel od bolgarzklh političnih beguncev v Belgrad u. Cankov je zprejel Wl!sonovo stališče in njegova vlada je preklicala obdolžltev. KROJAŠKID£ ilavci stavkajo v boston i KOMPANIJA JE PRELOMILA POGODBO. To pokazuje, kolike je podjetnikom pogodba sveta. Boston, Maa. — Krojaška sezona je že precej na koncu. NaroČila so počela pohajati ln pro-fita lačni podjetniki žele U čaa v porabiti tudi za pomnožltev profita, četudi Induatrlja dremlje. Ako je veliko naročil ln če je pri vaakem koau le nekaj profita, ae nabere še precej velik dobiček. Kadar pa pohajajo naročila, se tudi manj producira in logjčno ae mora znižati tudi dobiček. To pa ni všeč nekaterim podjetnikom in kompanijam. To je menda vzrok, da je zš-etavkalo pri Trlmount Clothlng kompanijl štiri sto krojaških delavcev, ki eo organizirani v Amalgameted Clothlng Work-ers Union. Zaupniki delavcev izjavljajo, da je drušba prelomila pogodbo, ki jo je podpisala z organizacijo krojaških do-laveev. Ker kompanija nI zaradi tega prelomila pogodbe, da bi imela več obratnih stroškov, je lahko razumljivo, kakšni vzroki zo vplivali nanjo,' da je prelomila pogodbo, za katero je jamčila 6 svojimi podpisi, ds 6e bo ravnala po nji. Waahington, D. C. — Narodni farmarskl svet je podal izjavo, da se je obrnil na justičnega tajnika za preklic sodnijske odredbe, ki dovoljuje mesarskim magnetom, da se bodoče podajo tudi v take trgovine, ki nimajo stika z mesno industrijo. KARDINAL PSUJE KONTROLO PORODOV. New York, N. Y. — Kardinal Hayes Je Izdal pastirski list proti kontroli porodov. Mat, ki je bil prečitan zadnjo nedeljo v vseh katoliških eerkvah newyorftke nadškofije. naziva propagando za omejevanje otrok "nečisto reč, ki pretresa naš moralni čut." Kardinal roti svoje vernike, naj se ne zmenijo za to propagand", katera po njegovem mnenju vedi v splošno nemoralnost ln ateizem. Mnogo ljudi se je onesvestilo. Medtem pa i ms jo slano v Cole-radu. Chieago, III. — Nenavadna vročina, ki je pritianila v aoboto, je tirjala letošnjo prvo žrtev. Michael Belokowltz, 80-letnl de-lavec, ae je zgrudil pri delu In pozneje umrl v bolnišnici. To je prvi elučaj smrti valed vročine v aprilu v zgodovini čikaškega mesta. Toplomer Je kazal H6. (otsmbue. O. — Tri osebe so umrle zA Solnčarico zsdnje dni v državi Ohio. NebroJ ljudi se je onesvestilo. Toplomer je kazal 96 v Irontonu in 110 v Newarku. Indlanapolia. Ind. — Tu Je bi-lo v soboto popoldne 80 stopinj vročine, kar je rekord za mesec sprli. Denver, Cole. — Po vsem Co-loradu Je v nedeljo zjutraj ležala slsna. Po mnogih krajih Je zamrznila voda. VREME. ram onm.;.,... , Chieago ln okolica: V ^ i^Tiii zjuneopojne pijače.1 oblačno ia hladno. Vzhodni ve-vi^^rt ^tri^ToIa po v«d oj« travi. Solnce Izide ob 6:61, zaide njegovo zmago. ob 7:44. „ .. Tunelski delavci i zMtavtull jhVjffi jf'' JfcMMMHts' 6 tf* ** DELOVODJA JIM JE SAMOVOLJNO UTRGAL MEZDO. Na ta način šell družba dobiti delavce u nizko mezdo. New York. N. Y. — Pri tunelu Hudson Vehlculer Je zsstsv kalo več stotin delavcev, ki so zaposljen! pri stavblnskl tvrdkl Booth k Flynn, ker jim nočejo plačati tiste mesde kot pri delu v stisnjenem zraku. Delavci so bili najeti za |7 do |8.60 dnevne mezde kot tunelzkl delavci, ki so člani orgznlsaclje tunelskih delavcev. Superintendent Jim Je pa znižal mezdo kar na pet dolarjev dnevno, ne da bi se $weje posvetoval z unijo. Eno leto nasaj Je unija tunelskih delsvcev proglasila stavko pri tvrdkl Booth k Flynn. Zmagal! ur delavci In kompanija Je bila prfmorana povišat! m6sdo. Ko se je vršilo zaslišanje pred poslanlšklm odsekom v Albeny-ju je kompsnljs nasprotovala postavi, ki Je določala delavni čas za tunelske delavce, ki delajo pod različnim zračnim pritiskom. Postava Je bila sprejeta in podpisana In postane veljav-na 1, julija. Kompanija vidi, da se bodo stroški pri stavbah v zti-snjenem sraku povišali ln skuša zdaj varčevati na ta način, da plača delavce nižje, ko prenehajo delati v stisnjenem zraku. Z INDUSTRIJSKEGA BOJNEGA POLJA. A Ihan N. Y. — Sto tri ln štirideset delavcev je umrlo v mesecu marcu, ki so ponesrečil! v industriji. Tako ae člta v poročilu državnega delavakega depart-menU. Devet in dvajaet Jih je smrtno ponesrečilo pri stavbin skem delu. fteet Jih je umrlo, ker so se pri delu zastrupili. Pacifisti nič ne objokujejo teh žrtev, ki padajo na industrijskem polju. SsJ sinovi bogatinov ne prihajajo v nevarnost, da po-stanejo žrtve industrije. STEV.—NUMBER 100 NeaiH^ aa waaa VRMsarW|o Hindenburgova- zmaga pomeni, da ee Nem* še niso spametovali. Mars je izgubil delavske glasove. Boj med novim predsednikom ln parlamentom. Berlin. 27. apr. — Nemčija je včeraj naredila prvi korak nazaj k monarhiji. Izvolitev maršala Hindenburga predsednikom nemške republike pomeni, da duh reakcije in militarizma še nI u-mrl v Nemčiji. Monarhiatl zo preblufall skoraj 16 milijonov volllcev, da Je najboljše, če 66 Nemčija vrne v "slavne čaee" kajzerjevega režima. Prvič v zgodovini Nemčije je ljudatvo volilo flavo države. E-bert, prvi predsednik republike, je bil Izvoljen na ustavodajni skupščini v Welmarju. Predaed-nlkova služba traja aedem let. Kaj doleti Nemčijo v prihodnjih 66dmih letih T Takojšnje nevarnoetl za republiko Še ni. Parlament, Iz katerega Izvira vlada, je po veČini republikanski. Konflikt med parlamentom in novim predeednl-kom je torej neizogiben. Nemški predsednik sieer nima posebns moči, ims pa oblast razpuztltl parlament in razglazltl Izjemno ztanje, če eo tehtni vzroki. Hindenburg ze zmatra za figuro. Delal bo tako kakor mu bodo diktirali monarhiatl. Stali-šče monarhlztov je, da je pred-sednlk le nekak regent, ki vodi državo toliko časa, da se vrne kajser. V koliko bodo monarhUtl Izvajali 6VoJ program v tem ozi-ru, pokaže bližnja bodočnoet. Medtem ko naclonalletl, fašisti ln ostali monarhlstlčnl elementi danes norijo veeelja ln proelav-ljajo zmago, pregledujejo republikanske stranke, svoje vrste in iščejo vzroke poraza. Hindenburg Je dobil štiri milijone več glasov kakor dr. Jar-res, monarhlstlčnl kandidat pri prvih volitvah. Marz je pa dobil le par stotisoč glasov več kakor zadnjič vee republikanske stranke skupaj. Komunistični kandidat Thaelmann Je brez malega obdržal vee svoja glasove. Is tega sledi, da Je včeraj volilo približno pet milijonov novih volllcev, ki se niso udeležili prvih volitev. In ti so odločili. Ti so volUl Hlndenburgs. Volitve so tudi pokassle, ds Js Msrz Izgubil več stotisoč delsv-skih gtssov v Gornji filezlJJ. Bavarski In zapadnlJMemčyi. Marz, daz! katoličan in vodja cen truma (katoliška stranka), je Izgubil tudi na tleoN katoliških glaaov. Monakovo, glavno meeto Bavarske ln Marzov rojstni kraj, Je dalo večino Hlndenburgus ne drugi strani Je Hanover, kjer je Hindenburg doma, dal večino Merzu. Dr. Marz je zmagal v Berlinu In Poronju, izgubil pa Je Leipzig, Hamburg, Magdeburg, Mec-klenburg, Pomeranijo In Bavar-sko. Katoliška Bavarska se Je izrekla proti kandidatu svoje stranke In volila protestanta Hindenburga! Bavarski katoličani zo zagrizeni monarhlsti. STAR LJUBITE IJ NARAVE UMORJEN. FARMARJI IZGUBIVAJO TRGE V INOZEMSTVU. Temu kriv je colntaakl tarif, ki redi le Industrijske bsrane. Waakingten, D. C. — Visoka uvosna rolnlna, ki ao Jo znali iz-vojevati volneni, bombažni, alu-minljakl In Jeklarski tovarnarji In podjetniki, je največ zakrivila, da Je vrednost poljskih produktov, ki so bili izvoženi v letu 1924 vredni le 63.6 odstotkov od vseh Izvoženih industrijskih pro-duktov. Nekaj let nazaj, ko so bili produkcijski stroški nižji, je znašala vrednost Izvoženih poljskih produktov 60 odstotkov od vrednosti vsega Izvoza. Ako pojde tako naprej, bodo poljski produkti predočill le pet In dvajset odstotkov od vsega iz- Norfolk. Va. — 77-letnega John P. Cowiinga ao našli umorjenega v njegovi koči v hribih. Cotrilng Je bil po poklicu geo-meter ln Je Izredno ljubil naravo. Na atara leta Jt sam živel v smrekovem gozdu. O morilcu nimajo sledi. Takoj po umoru so prijeli nekega zamorca, k! Je pa lahko dokazal, kje je bival. Ako bi zamorer ne mogel a pričami dokazat!, kje Je bival, tedaj bi mu bila alaba predla. Na Jugu Je že tako, da v zamorcih vidijo same grošnlke, v belopoltnlh ljudeh r« same sngele, Belgijske vladna kriza. Bruselj. 27 apr. — Ko ao zo-clallatl odklonili mandat sa se-stavo nove vlade, se Je kralj obrnil na finančnika Aloys Ven da Vyvera, da naj organizira kabinet, a tudi U Je odklonil. Belgi-Je Je že 22 dni brez vlade. PROSVETA GLASILO SLO VENSKE NARODNI PODPORNE JEDNOTB LASTNINA hf.OVKNSKE NARODNE PODPORNE JBPNOTf"" Caaa orlMOV po degororu. RokopUi m m mi*jo. Naročnina: Zadinj*rn» driav« (izven Chicago) $6.09 m leto, 92JO M pol leto in 91.2? m tri mmnoce; Chiemgo in 26) polof raftafa M na pomeni, do vam |a « tem daovom potekla naročnina. Ponovita Ja da ao vom na aatavl llat. PROSPEIUTETA SE OGIBLJE DELAVCEV. Ko je predsednik Coolidgc govorii svoj vztoličnl govor, je pripovedoval, da ameriško ljudstvo procvita in da je srečno. Tujec, ki je prišel Me v deželo in ki ne pozna razmer v nji, je mislil, da besedi "ameriško ljudstvo" pomenita vse Američane od najnižjega zamorskega delavca gori do najbogatejšega multimiljonarja. Ampak takrat, ko je predsednik govoril o procvitanju« in sreči ameriškega ljudstva sta dva mlada zakonska par ra, ki imata deteta, prejela miloščino na policijski postaji. Mlada soproga John Cashby in Marion Todd sta razvila na policijski postaji povest o večtedenski brezposelnosti, trpljenju in gladovanju. Obe družini sta najeli skupno, stanovanje, da znižata življenske stroške. Družinska očeta sta iskala delo v St Louisu, pa ga nista dobila. Samo en krat se je njima posrečilo in kopala sta klet skozi štiri dni iz zaslužila sta po $3.20 na dan. Družini sta bili s pomočjo sodnije postavljeni iz stanovanj na cesto. Policija je obvestila miloščinske družbe, da nekaj* store za mlada zakonska para. Tako pripoveduje vest, ki je krožila v časnikih. m SUKE IZ NASELIM Ni Iraka fii Mirili Clinton, Ind. — Umrla Je dnel Vse M bilo dobro in lepo na 12 aprila članica društva "Ska- tem svetu, tudi razne križe in te- bi" št. 60 8. N. P. J. Dorotheja Ladih*, rojena Cesar v starem kraju na Zgornjem Štajerskem v Keflah. 12. doc. leta 1880. V A-meriki. v Clintonu, se je nahajala 26 let. Bolna je kila nad leto dni za vodenico. Tukaj zapušča žave v obliki stanovanjske bede pomanjkanje cvenka, visoke davke, nizke plače, še nižje pokojnine in drufo tako ropotijo bi človek nazadnje prenašal, če bi še ne zavedal, da je življenje samo kratek hip. da bo treba kmalu u- ialujoče sorodnike Andreja La- i mreti. Smrt je neprijetna stvar diha, moža. Franka, Jeva, Loui- In to morajo priznati tudi oni pesa, sinove, Doto in Angul* hčeri, simisti, ki si jo navidez celo žele. tu zapušča tudi atarše, brata, Kadar potipije človeka za vrat, sestri, eno serf.ro pa v Nemčiji in je konec poguma in samohvale, več drugih sorodnikov. In zato nI čudno, da se je začela Društvo "Skala" št. «0 8. N. drzna doveška misel zadnje čase P. J. jI je v spomin PoioiNo na ibaviti M Problemom, kako bi se krsto lep venec. Ravnotako tudi (lal° koščeni ieni iztrgati iz rok nemško društvo št. 283 ji Jp po- vsemogočno in vseuničujočo ko-ložilo na krsto lep venec v sad- Liudje so začeli govoriti o . Kdor hoče delati, lahko dobi delo. To je pregovor, ki se prav pogosto sliši, v katerem pa ni globoke misli. Mogoče je ta pregovor imel kaj veljave, dokler je bila v Evrc*. pi še uvedena tlaka, v Ameriki pa telesna sužnost. Ampak dosti veljave ni imel tudi takrat, kajti če je tlakarsk gospod hli sužnjedržec dal komu delo, ki je vprašal zanj, še ni s tem rečeno, da je pričel procvitati in da je bil srečen. V kapitalistični človeški družbi pomeni brezposelnost prav zanesljivo smrt od lakote za brezposelnega delavca, ako nima nekaj prihrankov ali če ne najde usmiljenih src, ki mu pomagajo se prehraniti ob času brezposelnosti. Pač je še ena pot, in ta vodi v hudodelstvo, kaker-šne se pa pošten delavec ne posluži, ako je močnega značaja. V Ameriki je veliko ljudi, ki procvitajo in so stični. Ampak to niso delavci in mali farmarji. Od teh bežita proč prosperiteta in sreča. Njih življenje je polno skrbi za vsakdanji kruh. Razvedrila poznajo malo, kajti skozi njih življenje jih spremljata trpljenje in trdo delo. Ameriki še ni socialističnega načina blagovne prodnk^je in distribucije, ampak v nji se producira zaradi prSfita kot v vseh drugih deželah, ki so osrečene s kapitalističnim gospodarskim sistemom. Ros so delavci boljše plačani, kadar delajo, kot v dru^ gih deželah. Ako zaslužijo dolarje, morajo tudi vse življenske potrebščine plačati z dolarji. Dolar je pa izgubil na vrednosti, odkar je izbruhnila svetovna vojna. In če je delavec boljše plačan, kot je bil pred vojno, je na slabšem, kot je bil pred vojno, ker se njegova mezda razen nekaj izjem ni povišala za toliko, za kolikor je padla vrednost dolarja. nji pozdrav. Pokojnica je spadala k društvoma "Skala" it. 60 in nemško društvo št. 283. V imenu društva "Skala" št. 60 se lepo tah valim vsem sosednjim društvom za udeležbo pogreba in za darovane vence. To so sledeča društva: "Studenček pod skalo" št. 213 & N. P. J„ "Premomri št. 16 S. S. P. Z., "Prijasnost N. P. J., Universal, Ind., "Grozd" št. 474 S. N. P. J. v Blanfordu, Ind. Vsem se lepo zahvalim za darovane cvetlice in vence; imena vseh mi niso znana, da bi jih dostavil. Bil je res krasen pogreb, ker udeležba e bila velika. Videlo se je, da je pokojna sestra bila priljubljena med tukajšnjimi rojaki. Zato izrekam v imenu društva "Skala* št 60 S. N. P, J. vsem sorodni tom srčno sožalje. Naj ji bo lahka tuja gruda. —- Frank Bre-gar, predsednik društva "Skala" Št. 60. Krayn, Pa. — Vsak pove prod-vsem v dopisu, kako kaj delajo. Doma smo; kdaj bo kaj boljše po ne vemo. Časa imamo dovolj premišljevati o Coolidgevi administraciji. Mora že tako biti prav, ker ljudstvo tako hoče, kakor hoče biti še vedno podvrženo bičem valpetov. Ni vse tako, ampak večina je taka in godi se, kakor zahteva večina. Krivde pa ni pripisati drugemu kakor nevednosti ljudstva, katera se skriva za cerkvenimi vrati in posluša glumače. Dobra knjiga in dober časopis dasta delavcu več poduka kakor ■um papež z vso njegovo visoko hierarhijo do zadnjega kapuci-narskega krošnjarja. Le premi-sleka je treba, da se odprsjo oči. Biti mora kakor egiptovska mumija, kdor je preživel vse krutosti vojne, pa še ni spregledal Bil sem v večjem mostu Ohi-la, kjer sem videl, kako so se kosali in odrivali, kdo bo priše >rvi v mali hram (ns božji) 'red par leti je hil z deskami za bit, a cerkvene miši so zopet pre-i rlodale vrata, da so se odprla. Od tistega časa pa do danes se torej ni nič spremenilo. Kam plo-vemo, kam jadramo? Poprijeti se moramo več pisanja. Pri bratu in hčeri ter vseh pri-ateljih v CHevelandu sem dobil gostoljubno postrežbo ob času svojega obiska. Naznanim jim, da sem srečno prišel domov, de He nisem dobro prespal, ko še je prii)odilo od severa strahovito neurje. Sprsvilo me Je skoraj is ravnotežja in poslušat sem še godbo strašne nevihte. Kdor js mel zdrave noge, jo je ubral urnih nog v klet in vzel seboj škaf aH prazen sod, da si ga posadi na glavo. Do danes se Še ne ve, koliko škode je povzročilo. V na ši naselbini še ni prevelike, le nekaj šip je pobilo, nekemu bratu ps je kadilnico s klobasami vred prekucnilo In povaljalo po vrtu. • . • Pozdrav čitatelJem Prosvete. J. Moč lastnikov proizvajalnih sredstev in naravnih zakladov narašča, ker se njih premoženje vedno bolj osre-dotočuje. V tisti meri, ko »e povečava gospodarska moč posedujočega razredu, toliko bolj peša gospodarska moč ljudskih mas. Z drugimi besedami to pomeni, kolikor bolj se osmlotočuje bogastvo posedujočega razreda, toliko bolj obubožava ljudstvo. Ta resnica se lahko opazi v tem, da par tucatov ljudi zaposli na miljone delavcev, in TATnvnM ^ „ je gospodar nad njihovimi življenskimi razmerami. In TATOVOM ™J!B 8E DOBRO vedno več delavcev prihaja v gospodarsko odvisnost teh . par tucatov ljudi. Na drugi strani vidimo zopet, kako l,kp"»H so s,ooe bošijev ovl(*. vedno več farmarskih sinov in hčera prihaja v mesta, ker jih farma več ne preredi, in tako pomnožujejo delavske množice v industrijskih mestih. To so |H»javi, za katere so vzroki v gospodarskem sistemu. In dokler je u gospodarski sistem uveljavim, se ne more govoriti, da vse ljudstvo procvita in je srečno. .... n _ ~ ------ y.. . * , , .. W »ovlla tatu. ki Je lahko n. .»vi /..i > ivcno in procvitajoče življenje vsake druline, da 4#,no o«1"«* Uko veliko mnS-vsakftfa |H»samezne«a človeškega bitja, je glavni pogoj T«<*• « » sabo zapodi* se nahaja v dobrih in zdravih irospodamkih namerah ' se lahko izognemo tudi na način, I VoiaAčtaa se bliža Italiiaa£ da se damo za vse življenje za- obuJ^mlvrT^ msti v Uk^ m^n. Mf- de' ^ mor*j° ""malti doma-bTrki ki W nsS^E *«P«matvom svoj čin ln od vs nHn™ "mrtn^ delek, pri katerem so še služili i dihanje vrehr^Zl tEZl*? vojake so že uinanje, prehrano itd. Stene te dodelili k rarlUnim .m,.^!« sb^lutne izolacije ni da bi mo- SnLn kTr ^menTTTSS rale biti posebno močne. Zado- 322STtJ*^? stuje desetina cole. Kazalo bi ^ ^ °r°*,# k rej naročiti kovinsko obleko, po- dobno opremi potapljača. In kan- s",rtna V Dekanih so didat telesne nesmrtnosti bi se P0*04111 v 671etnega domačl-•hko svobodno kretal po zemlji Anton» Gregorčiča, pošteno Vendar pa bi bila Uka prome-1 korsnino. Pokojnika Je nadna obleka malce nerodna in Prosila bolezen, katero si Je na-«sto sta začela omenjena london- kop*1 med v0^00 v vojaški služ-ska učenjaka iskati novo sred- ** V Krotibergu poleg Gorice Je »tvo, da režita človeštvo smrti IumrI Jo*«f Vuga, vodja tamoš-bres posebnih komplikacij. Baje'nje|ra sodbenega krožka. V Ste-sta že našla to sredstvo v novi i v«"Janu Je smrt ugrabila 64let-električnl energiji. Marijo Ciglič, mater znanega Pozor torej, kandidat je smrti!' Sostilnlčarja "Na dvoru O ljudeh, U v r,vWi„, ^ ^^^IfS^^SS. S Chicago, Itt. — Dva pinker-tonska detektiva zdaj premUlju-Jota, kako Je bilo mogoče iz žit-nice ukrasti šest tisoč bušljev ovsa. Detektiva menita, da sta lovUa Že razne tatov«, ampak kaj takega še nista došivela. da borbi s smrtjo. Ali ni to predrznost, izzivanje prirode same in njenih večnih zakonov, katerim se mora ukloniti vsako živo bitje? /e in ni. Pred par stoletji b: se nam zdelo izzivanje prirode misel da bo človek letal po zraku in tekmoval z najhitrejšim poletom ptic. Zdaj Je samo še vprašanje časa, kdaj izgube železnice v osebnem prometu svoj pomet) in kdaj bomo delali daljše izlete vsi brez izjeme na ero-planih. Človeška misel ne pozna zaprek in kdo ve, če se ji nekoč, res ne posreči najti sredstvo, s katerim bo mogoče vsaj znatno odgoditi, če že ne povsem preprečiti umiranje. Medicinska veda je že dosegla v tem oziru nekatere uspehe, zdaj pa čitamo v angleških Hstih, da odslej sploh ne bo treba več umhrrfH. Londonski list "Daily Mail" piše namreč nastopno: "V Lt*i-donu sta dva utenjaka, ki se v svojem laboratoriju že davno pečata s problemom telesne smrtnosti. Ne gre njima za podaljšanje življenja, ker je to premalo, nego za popolno zmago HoVteškega genija nad smrtjo. Tako sta se učenjaka lotila tega hvaležnega posla in slednjič tudi rešila uganko. Cujmo torej, kako in kaj Je z večnim življenjem. Grda navada umiranja je po mnenju nekaterih učenjakov posledica nekih nedostatkov v strukturi človeškega organizma. Ali jo je samo hipoteza, ki je ni Pariški "Matin" piše, da se je pred par dnevi vršila na medicinski akademiji v Parizu seja, ki so se je udeležili najbolj profesorji in zdravniki. — Že del j časa se bavita argentinska zdravnika Jauregui In Lancelot-ti s sifilido in zaznamujeta na tem polju Že preOsjlnje uspehe Dr. Doleris je na tej seji naj prej Čital staro besedilo španskega pesnika Gomare iz leta 1662., ki opisuje razmere na a-tneriški celini ob prihodu Spancev. Na tem mesto govori tudi o nalezljivi bolezni lame, ene naj-, važnejših domačih živali takratnega kontinenta. Ta bolezen prehaja tudi na človeka in ima pod gotovimi okolnostmi za posledico njegovo smrt. Pesnik pravi nadalje, da so domačinke okužile s to "lamjo boleznijo" Spance, ki so jo zopet prenesli med Na-pelitanke. V kasnejših vojnah So raznesli francoski vojaki to bolezen, ki so jo takrat imenovali "nfpolitansko", po vsej Evropi. Jauregui ju in Lancelottiju se Je sedaj posrečilo, prenesti sifi-Udo s človeka na lamo. Poskusi v laboratoriju so dovedli do možnosti zopetnega okužen j a, kakor ga je opisoval stari španski pesnik v svojem pripovedovanju. 3 tem je bil storjen prvi korak. Upati je, da se bo obema znan stvenikoma prej ali slej posrečilo, napraviti iz krvi lam iskani serum zoper to strašno bolezen. Lama je edina žival, ki reagira na sifilido in skoro povsod # precej dobro izhaja. Žival je crepka, se hitro udomači in, kar e^glavna stvar, je zelo poceni, vsaj v svoji domovini Ameriki. Poskusi obeh argentinskih zdravnikov so se začeli že leta 918. le takrat sta preparirala serum, ki je ozdravil okuženo lamo. Tudi pri ljudeh so se v par slučajih obnesli poskusi s tem novim zdravilom, vendar je pre-uranjeno trditi, da smo končno e našli serum proti tej strašni kugi. Vendar napredujejo poskusi na podlagi odkritij obeh zdravnikov zelo hitro. I V. nekaterih mesecih bosta o*» mogoče znanstveno zagovarjati,!^ argentinska zdravnika na-Clovsški organizem se s hrano dal je vala svoje poskuse v Pa-stalno obrnil ja in bi se lahko ta- steurjevem zavodu v Parizu na ke obnavljal do neskončnosti, če lamah, ki si jih bosta preskrbela bi ne bik) sile, ki ta prirodni živ-1iz Argentini je. Ijenski proces ustavi. Ta sila jo po mnenju londonskih učenjakov radioaktivno izžarevanje naše zemlje. To radioaktivno izžarevanje povzroča smrt na zemlji, IZ PRIMORJA Temeljni kamen za novo bol in če bi tega ne bilo, % bi ljudje nttnico v Gorici bo položen letos sploh ne umirali. Slično, kakor dne 4. novembra. Poslopje bo ^ ^Ujej0, rocntffe«H stalo na mestu nekdanje dežel-ranl ultraVtoletni solnčni žarki, ne umobolnice, ki nSm žgo kožo ali pa sežgo celo .. . prste -kar se večkrat pripeti Jf^^^^T' zdravnikom, ki imajo opraviti z f0^1 sodiščem se je mora iziranjem — tako ie J? tlni »*>varjati dr. Gaeta iz ____radioaktivnim izžareva- rervi?iana, f!* T?®061' katero njem naše matere zemlje. To is- * nU?" "®ki pri 8pUlv,je-Žarsvanje vpliva na človeški or- nju' kar je ime,° ** Posledico ganisem uničujoče in ga končno I ■mrt„P«dj«ntke, kateri je bilo tudi ugonobi. ime M»riM Leardi. Doma je bila Cltatelji, ki bi radi večno šive- iz ,08rle,ja- Tekom razprave se je li, bodo radovedno vpraševali P0**2®'0' da i« obtoženi zdrav-da 11 ni tu nikake pomoči nobe- žrtev konkurence, zato ga je nega sredstva, s katerim bi se j brez vesoljne obveze. — A. B. iS Kalnega voda. a a a ridirjal na dvorišče med voječe, katerih je bil en bataljon. Uajor ukaže bika prijeti in krotiti fantoma, nato se pa obrne proti nekemu vojaku, ki se je pN sal Huber in kateri je vedno citiral svetopisemska izreke. "No, imate li kak izrek k temu dogodku?" ga je podražil. Vojsk je rekel, ds ima ps noče povedati. Major ga sili, naj kar pove. Ns-to se vojak odreže: "In prišel je on med svoje, ki ga ps niso sprejeli kot bi morali". — Frank Li-par, Miners Mills, Pa. e a a Listnica, j Frank Lipar: Le pošljite tisto reč. K. T. B. ti zadnje čase s trebuhom ss kruhom po svetu. Večinoma so odšli v Ameriko. nek*J pa se Jih Je iseelik) tudi v JugosUvijo. Ts-ko gospodari mizerija med našimi rojaki pod Italijo in Jih Ura v tujino. issa. V Kmm m Kraau Je prsminul v Jedvs 29 letu svoje dobe Janko torek. 28. vloio wž iz ALUMINIJA DELA KONKURENCO. )!)A JI PfcoSVETA kakšna jfi moc ameki skih strokovno organiziranih de. LAVCEV. iodgslriji naslaja preobrat. a*.*«, i«. -^tdeset let ne vrši že četrta ucijt v izdelovanju posode, petdesetimi leti je prihaja-r^ trg še veliko lončene ku-S^e posode. Izpodrihjevati pričela posoda iz litega že-l, let, da je bolj trpežna in itarna. Komaj se je ta indu-ia dobro razvila, je pričela ujati na trg emajlirana po- Ss ki je bik veliko Iažjft 0(1 Sfiiz litega šeleza. Napravlje-ije bila velika reklama, da je Zgilirana posoda veliko bolj sa-JJ^ma kot iz železa in gospodi--je so pričele segati po nji, da je p^oda iz litega železa kmalu pričela izginjati iz trga. " Emajlirana posoda je pa bila produkt neorganiziranih delavcev Prav nič niso izdala svarila, da emajlirana posoda prihaja iz tovaren, v katerih delajo neor-niuzirani delavci. Gospodinje niso vpoštevale tega pojaanila in tovarne, ki so nizko plačevale svoje delavce, so imele veliko na-rocil. Ampak posoda ni bila tako sanitarna, kot je pripovedovala reklama. fimajl izgubi včasi svojo barvo in ostane tak. Rad se o-kru«i in v posodi nastanejo luk-[ njice. Ako se to izvrši med kuho, 1 postoji nevarnost, da ljudje, ki premalo prežvečijo jed, pogoltnejo drobec emajla. Zdaj pa prihaja na trg posoda iz aluminija. Cimdalje več jo je na trgu. Gospodinjam se I veliko bolj dopade svitla posoda, [ kot iz emajla. Ako bo ta posoda f izpodrinila posodo iz emajla, te-! daj bo zopet revolucija v industriji. Izdelovanje emajlirane posode bo prenehalo, iz aluminija se bo pa razvilo. Pri izdelovanju posode iz aluminija so pa potrebni organizirani delavci, ki so organizirani v Metal Polishers Intl. Union. Ta organizacija je štela pred de-Ret leti okrog deset tisoč Članov. Leta 1921 je imela le še 8,200 Članov, leta 1928 pa 6,700. Mezda teh delavcev znaša $1.25 na uro, medtem ko delavci, ki emaj-lirajo posodo prejmejo le po 40 centov na uro. Upanje je, da si ta unija zopet opomore na članstvu, dasiravno aluminijski truat, pri katerem ima prvo besedo Andrevv Mellon, ne vidi rad orguniziranih delavcev. Odvisno je seveda od zavednosti delavskih gospodinj, da aluminijski trust ne bo videl trnja v organiziranih delavcih. Ako bodo delavske gospodinje zahtevale le tako rK>8odo, ki so jo dovršili organizirani delavci, tedaj bo truet postal poslušen. V tej industriji se vporaMjajo avtomatični stroji in to povzroča, da je tako majhno število delavcev v organizaciji. Prav zanesljivo pa ne bo ostalo samo pri aluminijski posodi, ampak gospodinje bodo kmalu zahtevale, da bp prihajala ponižana iKjsoda na trg, ker je njen Wesk precej stalen. STAVKA STIVADORJEV ODPOKLICANA. Philadelphia, "Pa. — Unija mornarskih transportnih delav-je odpoklicala stavko »tiva-(,°rjev pri Jarka Stevedoring korporaciji, ki je pričela, ker je družbe prepovedala nositi javno "tujske znake. Do krize je prj-^ ko je bilo prepovedano no-"»ti unijske znake na pomolih Pknbenega odbora. Tukaj je bi-najmanj organiziranih delav-C(?v in voditelji organizacije so sprevideli, da je pametneje od-Nclicati sUvko in podvojiti agi-^'jo za pridobitev članov, kot ^'ialje vztrajati v sUvki. v TOVARNI za mjkanrc fte TRAJA stavka. Hardford, Conn. — SUvka v '^srni American Thread kom-'•"•je v VVillimanticu traja že ^mi teden. Delavci ao zasti »sli v protest proti nesramnemu «w*aaju že itak majhne mezde MET DELAVCEV UBITIH. W«*t !Wton, Pa. — Razstrel ** v i' «mogevniku Humphrey ki j,. I^t WoKtmoreland j« v ni-deljo zvečer usmrtila l*t delavcev. I*o Wolman jo tdika v knjigi, ki jo je založil National Bu-reau of Economic Research. Chicago, 111. — Delavskim voditeljem in unijam, ki mislijo, da bodo veliko dosegli, ako bodo v sporazumu s kapitalisti in kapitalistično vojno upravo, mesto da nastopijo samostojno, je priporočljiva knjiga, ki jo je spisal Leo Wolman o naraščanju a-meriških strokovnih organizacij in ki jo je založil National Bureau of Economic Research. Wolman piše, da so pred vojno dobivale ameriške delavske strokovne organizacije največ Hanov "med izučenimi delavci. Študija najprvo pokazuje, da se e članstvo strokovnih organizacij od leta 1879, ko so štele o-krog 500,000, pomnožilo do leta 1924 na 2,700,000 članov. Nato je začelo plezati navzgor hitro in je doseglo številko 5,100,000 v letu 1920. Nato je pričelo hitro padati in je padlo na 8,780,000 v letu 1923. Od leta 1915 so pa pričeli v Btrokovne organizacije pristopati napol izučeni in neizučeni de-avci. Bili so tekstilni delavci, delavci v klavnicah, železniški delavci, ki delajo na progah, Že-ezniški pisarniški delavci, mornarji in pristaniščni delavci. On pravi, da so skoraj tri četrtine naraščaja dobile unije v industrije, ki so se močno razširile v vojnem Času in ki so bile na &ien ali drugi način podvržene javni kontroli. Unije, ki so sestale iz delavcev v teh industrijah, so pa tudi največ izgubile na članstvu, ko je pričelo število padati. On navaja naraščaj in padec članstva unijah za posamezne stroke takole: Tekstilni delavci so v vojnem času pridobili 86,900 članov, po letu 1920 so jih pa izgubili 74,900. Kovači so pridobi-i 40,400, izgubili so pa 45,000. Kotlarji so pomnožili svoje članstvo za 86,300 članov, izgubili so pa 83,600. Naraščaj pri organizaciji strojnikov je znašal 255,-400, izguba pa 233,500. Pristaniščni delavci so pridobili 49,000 članov, odpadlo jih je pa 89,700. Mornarji so ))omnožili svoje članstvo za 87,000, izguba pa znaša 85,100. Wolman izjavlja, da so industrije kot kemična, živilska, jeklarska, kovinska in tekstilna ravno tako revno organizirane, kot so bile pred vojno. Leto 1920 je bilo izredno leto, in moč članstva, ki se je pri nekaterih unijah kazala v velikem številu članstva, je bila pravzaprav njih slabost. Med temi organizacijami je bilo veliko takih, ki so bile ustanovljene v vojnem času. Voditelji teh organizacij so prav malo vedeli, zakaj se delav ci organizirajo. In ta slabost se je takoj pokazala pri prvem močnem sunku od strani kapitalistov. Prišlo je še majhno dremanje v industriji, in morala teh organizacij je bila razjede-na in pretresena. Ampak zdaj Je povojno padanje cen že pri kraju. Cene ostanejo in se ne bodo znižale. In kaj vidimo. Ena najmočnejših delavskih organizacij — organizacija radarjev — se bojuje za svoj obstanek. Podjetniki še niso prenehsli z B ban jem za odprto delavnico Zdaj ne kriče Uko glasno, sm-pak na delu so, da razbijejo vse delavske organizacije. Podjetnikom pa ne gre le za uničenje strokovnih delavskih organi/.a cij, ampak na potu so jim vse: politične, strokovne ln gospodarske. Kdor pa misli, da je stvar dru gače, naj si nabavi študijo I>eo Wolmana in bo kmalu na J" nem, da je Uko, ' akoravno se Wolmanova študija nanaša samo na delavske strokovne orga-nizacije. g vedska socialistična vlsds zmanjša armado. Stockholm, 27. apr. -- Švedska vlada je sklenila reducirat redno armado. V U namen je bila imenovana komialja, ki izdela načrt. Ako se izvede zahteva socialistov, bo švedska armada zmanjšana skoraj sa polovico. Pogon sa komuniste aa Pelj- Gary, Ind. — Dve milji od Chestertona, Ind., so v lesu ob cesti našli obžgano in s tremi troglami preluknjano truplo ka-uh šestnajst let sUrega dekleta. Truplo, katerega ni mogoče spoznati, kdo je bila nesrečna pokojaica, je strašansko zdelano. Delci nog in rok so bili odrezani od telesa, skoraj vsa obleka e bila strgana z njega, razun »dleke rokavov in na vratu je e imela nit z nekaj ostalimi ko. rulami iz sivega stekla. Dekle je ležala na obrazu z i J verna kroglama skozi glavo in eno ob strani. Obraz je bil grdo obžgan, očividno z namenom, da >i se ne moglo izvedeti, kdo je >ila nesrečnica. Nogi sU bili odsekani ravno pod kolenom in ena roka pod laktom.. Udi so bili (Odsekani najbrž s topo sekiro, potem pa sežgani. Ob telesu je bila posUvljena tttgalonska posoda z bencinom, ' bližini so tudi našli list "Sa-urday's Gary Tribune" in karto nekega uslužbenca Pennsylvan-ske železnice. Imena s karte ni mogoče prečiUti, ker je zmagano, le številka 1032 se razloči. Strašno najdbo sU odkrila Frank Fred Ruhe, ko sU vozarila tam okoli z avtomobilom. I ZnameniU je izjava šerifa rorneyja od Porter countyja, ki je prišel do zaključka, da je najdba umorjene" ženske v odvodnem kanalu od člkaškega i-grišča za golf precej slična tej, ci so jo našli v nedeljo podnoč. o njegovem mnenju bo na pod agi najdenih predmetov mogoče dognati, kdo je bila pokojnica' n tako morda tudi priti na sled brezvestnim morilcem. ELEKTRIKA V TEKSTILNI INDUSTRUL Varšava, 27. apr. — PbIk-IJa TRUPLO 16-LETNEGA DEKLETA NAJDENO. Radi hudih telesnih poškodb ai mogoče dogoati. kdo je bila nesrečna žrtev. župnik, ki se je vozil S ki 11 aru o, be /e prevrnil. Chicago, I1L — Rev. George Boonstoerber, župnik katoliške fare St. Thomas, je v soboto prevrnil svoj avto v graben, ko se je vozil s svojo kuharico v Auroro. Oba sta obležala pod avtomobilom tožko pobita. LAHAK potres. Chicago, IU. — V nedeljo zvečer je bilo Čutiti lahak i>otres v ušnem Illinolsu. ludiani in Ken-tuckyju. O kaki škodi ni poro. >1 Dunajski zvon ae Je oglasil po 50 letih. n Dunaj, 27. apr. — "Pumme-rin", 30-tonaki zvon v stolpu katedrale sv. Štefana, ki je molčal zadnjih 50 let, je zopet zazvonil, Zadnjič je zvonil na dan smrti papeža Pije IX. Njegov glas. ki erglobok in svečan, je slišati osem kilometrov daleč. Konec revelU v Hooduraau. Washington, D. C. (FP) — A meriški pomorščaki, ki so se is-crcali v Hondurasu, ko je izbruh nila vstaja, so bili na obrežju le »r dni. Honduraska vlada je po-lačila revolto. Lani, ko je bila stavka pristaniščnih delavcev v Ceibi, so se ameriški pomor-ičaki izkrcali na suho in ostali Um toliko časa, da je sUvka propadla. New York, N. Y. -a. Človeški enij nikdar ne počiva in hiti od znajdbe do iznajdbe. Za tekstilno industrijo so izumljene nove statve, pri katerih bo elektrlčar važna oseba. SUtve je izumil dr. Thomas A. B. Carver v Londonu. Tkalec se lahko priuči novim sUtvam, toda električar bo pri delu imel več odgovornosti, ker stroj obratuje na elektro-kemič-nem principu. Vzorec je naprav jen na kovinasti plošči. Deloma je pobarvan in izgleda kot "AUncna", ki je napravljena to, da igle zadenejo najprvo izo^ irana mesta in nato neizolirana mesU. V Manchestru na Angle-Ikem so sUtve že preizkusili pri zdelo vanju damaščenakega platna ln kontenine. Lahko. se lz najdba vporabi tudi za drt^ge tekstile, ki prihajajo v trdovino pod imenom "gingham". Cerkve v Evropi zastražene pred bombami. London, 27. apr. — Par tisoč vojakov straži večje katedrale v Londonu iz razloga, da jih ne zadene usoda corkve Sv. Krala Sofiji. Pariz, 27. apr. — Predno so včeraj nacionalisti stopili v cer tev s krstami treh nacionalistov, d so bili ubiti v petek*v boju s komunisti, je policija natančno pregledala vse kote v corkvl iz itrahu, da je morda kaka bom->a kje skriU. Našli nlsb ničesar. TComtonisti niso motili pogreba ubitih fašistov, zaprta, ker sta dala Žganje io-letnemu otroku. Chicago. III. — Policija jo aretirala Tonija ZavaUka ln njegovo ženo Ano, ko se je izvedelo, da sU dala piti "munšajn" desetletni deklici Jessie Lasovich. Dekletce je zbolelo in odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je izpovedalo, da so ji dali piti žganja. O-troku so zdravniki izčietili želodec strupene, doma kuhane brozge. FANATIZEM MAR&IRA! Gullford, Cono. — Modern novoangleški puritanci bodo zaprli dve prodajalni za ssdje in slsdčice. Zaprli bodo lekarne in posUje za prodajo gazolina. Najbrž prepovejo tudi ribičem in farmarjem delati ob nedeljah Pa naj še kdo reče, da nekatera me«ta ne napredujejo! mezdno gibanje med bvilnvmi delavci he ML N. J. — Odkar so zmagali delavci, ki tka jo široko a vilo v sUvki. Je prišlo mezdno gibanje tudi med druge svUne delavce. Zdaj drugi,delavci v svMni industriji zahtevajo 12^ odstotka povišanja mezde. TRGOVSKA MORNARICA UNUE HK MNOZl. ttashiagteo. d. C. — Od L Januarja do dane« se >e pomnožilo število trgovskih ladij v Zdre- ie aretirala več komunistov pod števlk, trgovskih ladij v jMru isttissiisap VZHODNO OKROtlRi ZAPADNO OKROŽJE: Predsednik VlnteiU Cslnksr; nodprmtMdnik Andr«« Vldrlch. R. P. D. I, 10.1. JukiMt«»wii. Pa.; vi Utnlk M«ttk«*w Turk; talalk Utni*k»s« «dd»JU iumm Novak; *L blagajnik loka Vu*ikh; uredutk «la»ila Ju i« Zavartaik. upravitelj rlaalla Filip Godina. , / POROTNI OD8RKI Martla JUUaalkar, pradMdnlk. U«*x tT«, tiarfcarto«. Okloj Praaera A. Taurkar,. 2827 8. Rldc*way A ve.. Cklrago, III.; Jukn Kriliaaa«M. Ulll Uc-nlaston. Ava.. Wmt Park. Ohio; Mary tduvirh. 9S2.1 8. HW«« w.y AvaM Clii-cago. 111.; J«ka Tar^lJ. Rox 2«, Htrabanr. Pa. ltO|.NlftK! OtIHKK: OSHKDNJE OKROtJE: Ma* Novak, sradaadnik. 2(137-31 8. Laeadals Ava^ (litraR«. III. Jarok AatbrolM. Rox 2S«. M.ion Rna. Pa. Jo»apk Zorko, KF1). 2, Hoa 114, Waat Naetaa. Ps. Anton Salar, Don 101. (iroaa Kanu., sa lusoMpad. Frank Klun, Dos 3t»». ( kihiiulm, Mlnn., sa aav. »up. Joka Golob. Hox 144, Ročk Rprlasa, ,Wyo. Nadzorni odbor: I Paul Hargcr. pradaadnlk. H4H WHIow Rt., Cklraio, lil. t Rkhard J. Zavartaik, R. No. 1, lllaadala, III.| frank Zaje, 3U3» 2Stk 8U l klcaio, lil. Združitveni odbor: Pradaadatkl Frank Alad, 2124 8o. Oanford Ava., Cfclaaffa, lil.i Jaška Oven. 363» W. 26tk Bt., Cklcato, III.i John Ollp, 242« Ho. ClUtoa Park Ava^ Cklcafo, l\l VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. F. J. Kara. «233 8t. Chlr AvaH Clavalaad, Oklo. l*OZORl — Koraapoadanca s (lavnimi odborniki, ki dala)« V rta v nam aradu. aa vrši takolai VSA firma, ki aa aaasšalo na pomi* «1. preditadalka aa naalavai Prod-aadnlitvo 8. N. P. J., 2647-m Ro. Law«tal« Ava., ( hlcago, iu. V8K ZADEVE UOLNIŠKK l*OI)l*ORK 8E NAHUOVKl Holalško talni-Štvo 8. N. P. J., 2S&7-S9 Bo. Uendala Ava., Cbicaso, IU. DENARNE l*OŠIIJATVK IN STVARI, ki aa Utajo «1. lavršavalnaga odbora in jadnota v»Wa aa aaalovsi TsjaUtvo B. N. P. J., MST.ft« Bo. Lsea-dala Ava« Oklcavo, 111. VSE ZADEVE V ZVRZ1 Z HI.AGAJNlAKIMl PORLI aa poiHJal« M aaalov i lllagejalštvo B. N. 1*. J.. W7-a» Bo. Uwndala AvS., ( Klca«o, III. Vm prlloftba glada poak»vaala v gl. Isvriavalnam odbora aa na| poiljrlo Paul Uergaria. pradaadnlku nadaoraaga odbora, flgar na*lov ja »gorat. Val prlslvl na gL porotni odaak a^eal poiillajo na aaalavi Martla Salai-alkar, Boa 27«. Harbarton, Obio. Val dopisi la drugI aplal, nai*nanlla, oglaiil, narolalna Ia Nplob vsa kar ia v »ve«! ■ glaailom |adnota, nal na poAllja aa naalovi "PHOBV ktam, 2«S7-&» 8«. Lawndala AvaH Chlcago. 111. Samomor ruake arlstokratke. Nlce, Francija, 27. apr, — Knetflnja Marija Ostrogridska vdova bivšega ruskega finančne ga ministra za časa carja, se je tu zastrupila.^Iledn, ko je zmanj kalo denarja, jo je pognala i Smrt. ( 200 Korejcev izgubilo življenje. Seoul, Koreja, 27. apr. — Dvesto Korejcev je izgubilo življenje v velikem sneženem viharju VmH k Jifoslavlj« Okovi razfcojalka Caruge muzeju. Iz Osljeks poročajo, da se je Umkaj uvedla akcija, na bi se okovi, s katerimi je bi vklenjen znani ropar ln razboj nik Jovo Caruga, prenesli v osi ješki muzej. Peš iz Kranja v Dubrovnik. V okolici Dubrovnika so našli rožniki mladeniča, ki je spsl na njivi poleg ceste. Po obleki je bilo spoznati, da ni "vaško dete." Ko so ga zbudili in zaAeli iz-praševati, Jim Je povedal svojo avanturo. Dečku je Ime Marian Psjer,,rodom je iz Kranja na Gorenjskem, 15 let sUr. V Kranju Ims strica Cirila Pajcrja, ki ga Je dal učiti obrt, kar pa mu ugajalo. Nekega dne Je pobegni in šel v svet. Prišel je peš do Dubrovnika. Orožniki so fanU aretirali. ker nI imel nlkakih dokumentov ln tudi ne sredsUv za vzdrževanje. Roparski umor v GrčevJu. Kakor smo še omenili, sU bila v noči od 7. rti 0. sprila v GrčevJu pri Novem mestu na divjašk način umorjena zakonca Anton Mohar, sUr 74 let, in njegova 6tt letna žena Ana. Trup!! sU bil s sekiro grozno razmesarjeni Mohar Je v eell okolici veljal ko petičen mož In Je zločinec izvršil umor brez dvoma z namenom, da se polssti njegov« gotovine. Kot Storilca zasledujejo oblasti leU 1896 rojenega Josipa Borštner ja, pristojnega v Tržišče pri Kr škem, ki Je takoj po dejaoju ne-znanokam pobegnil. VmrU v Ljnbljaol: Uršula Robida, tobačna delavka v p., 80 let. — Pavla LenartIč, po-a«»atnikovs hči. 10 let. — Marija Potrič, Rieaarjeva vdova, 89 let. — Ivana Herman, vdova rudniškega blagajn, kontrolorja. 84 |*t. — Martin Javomik, hlapec, 32 let. — Katarina Kovine, urad flt CLAVm RT ar« sssr-sa ao. LAWNDALZ AVg^ chicago, 1lunoul IzvrSevalni odbor: • • " t PRAVNI ODSEK: Kako je bil Mikel umorjen? Sodna preiakava jo sedaj dognala, na kak način j.' bfo UbiU Mi klova družina iz Studencev ^ri Mariboru. Cič je prlr.nal, da (je skupaj k 2lahtičom ubil s kladivom Mikla in njegovo Ženo. Dne 10. apr. je mariborska policija v Betnavskem gozdu, v čegar bližini so našli v gnoju zako|iano Mi-klovo truplo, našla tudi kovaško kladivo, a katerim sU morilca ubila Mikla in njegovo žono. "Marburger Zeltung" ltoroča, da Jo Č16 zato ubil Miklovo Ženo, ker Je baje vedel, v kateri smeri jo odšel usodni vočer njen mož z doma. Heaton VVatson obišče JurimIo-vljo. Profesor londonsko univerzo Beaton Wataoa prispe v kratkem v Beograd ter ostane dva moseca v Jugoslaviji, da prouči naše povojne prilike. Heaton VVaUon dokončava ravnokar svoje novo delo o Jugoslaviji in njenem postanku, V smrt zaradi nesrečne ljubezni. Dne R. aprila s Jutra j se jo ns železniški progi pri Novi Gradi-ški odigrala grozna ljubavna tragedija. Matija Beranoc in Mar-gita Flscher, oba iz Nove Gradi ške, sU se vrgla pod tovorni vlak, ki je vozil te Zagreba proti Brodu. Beranoc je bil Ukoj mrtev, Fischerjevo pa Je vlak odrinil in j« osUla, četudi ranjena, pri življenju. V smrt Ju Je gnala nesrečna ljubezen. Zaradi goljufije pod ključem. V Gradcu je bil aretiran Anton Srebotnjak, bivši trgovec z lesom v Ljubljsni, ki se js že dvakrat z begom izognil sodni obravnavi pred ljubljansko poroto. BedaJ je poskušal ogoljufati tudi ŠUjerske trgovce. Izročen Je bil deželnemu sodišču v Gradcu, ki ga bo po presUni kasni izročilo ljubljanskemu deželnemu sodišču v nadaljno postopanje sa-radi goljufije in ponarejavanJa meničnih podpisov. Umrii v Ljubljani. Blaž Kup-nik. železniški čuvaj, 74 let.'— Joeip Mmolič, kočijaž, 41 let. — Marija Hočevar, bivša branjev-ka, hiralka. 74 let. — Ana Nosen, poaestnikova žena, 60 let. — Josip Bsrtol, natakar, »0 let. — Helena Anžič, pleskarjeva žena, 87 let. — Krnest Kvader, bivši trgovec, 49 let. — Anton Pungartnik, delavčev ain, 17 mesecev. — Msrljs Pivk, delavčeva žena. 4« let. Kuffins-Duquons, Predsednik ga jo pozval, naj položi prisego. Mož pa so je branil In izjavil: "Kot ifrepričan komunist morem priseči le na znaka moje stranke. To sU kladivo in srp."Ml pa nimamo no kladiva in tudi ne Hrpa," jo rekel predsednik Ro-naudel.—"Nič n« de," mu je odgovoril komunistični veljak, "mislil sem na vse In oboje prinesel seboj," 8 temi besedami je isvlekol Raffins-l)uquenš Iz aktovke kladivo in nič manjši srp. Položil ju Je prekrižane predse In |iotem izjavil: "Prisegam na U »nitka delavcev iz mesU in dežele, da govorim Čisto resnico in nič dru-gegu kot resnico." Nato se je postavil mož v po-zlturo in podal svojo Izjave. Ko Je končal, ga je jiozva) predsednik. naj hitro skrije čudna pred-meta, broz katerih nI komunistične prisege, češ, da žaliU Čut velikega Števila članov komisije. Raffins js potem hitro spravil srp in kladivo nazaj v aktovko in izginil z njima med svoje komunistične prijatelje. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (April 90.-192S) pomeni, d« vam Je naročala« potekla ta dan. Ponovite jo prRvofoano, da vam Meta ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, Je mogoče vstavljen, ker nI bil plačan. Ako Je val liet plačan In ca ne prejmete, Je mogoče vgtav-IJen vsled napačnega naslova, pilite nam dopisnico In navedite stari la novi naslov. Naši zastopniki so vsi društveni tajniki In drugI sa-stopnlki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za celo isto Jo $3.00 in xa pol leta pa f2JM. Člsnl S. N. P. i. plačajo «a pol leta $1.90 In za celo leto $3*H0. Za mesto Chicago la CI-erro z* leto $«.50, pol lota $3.25, ca člane $5JS0. Za Evropo stane sa pol lo-ta $4.00, n vse leto pa $6j99. Tednik stane as $1.70. Clanl doplačajo Originalna priaega. — Precej nenavaden dogodek s« J« pripetil te dni v Parizu pred kominijo ftOc za poštnino, ki imo preiskali zadevo z volilnimi fondi, ki so bili na raz pola go raznim strankam za izdatke v volilni kampanji. Vsi (loslsn-ci in druge oaetie, ki so bile «a- u slišane, eo morale pred izjiovedjo priseči, ds bodo govorile čisto, resnico. Ns vrsto Je prišel komunUt1 Naročnino lahko tudi sami poli Jote na naslovi UPSAVNISTVO PROSVETA" 2657 a Utnidale Avo* CHICAGO, ILL. .1 \ ■ ;■ ' "SV", Tt Iz ztpbluv prfrriiilmi rr Spisal Pavel Gnitij. (Dalje.) Toda, je li smrt res koristna družics ti vi jen js? — In če Je smrt v resnici njegova dobrot-nka in spešiteljica, kako da ni življenje raztegnilo njene oblasti tudi na enostaničarje, aaj mu ni preteiavna in pretrda nobena pot, samo da ga vodi k večji mogočnosti in slavi? — Kako da ae smrt pojavlja šele pri mno-goataničarjih? Cuj! — že nama odgovarja drobna kapljica. Lična zelena kroglica, trepetajoča z nebrojnimi biči, zopet plava pred nama; Volvo* gtoba-tor so jo krstili znanstveniki. 2ivn!ska državica, mnogoetani-čar, je ta organizem, aaj je se-stavljen is mnogoštevilnih aU-nie. In kakor v veliki državi ne morajo vsi njeni člani biti enega in istega stanu, ampak si razde-le med seboj različna dela, tako ae tudi v živalaki državi podaniki, posamezne stanice, posvetijo različnim namenom. Z biči obdarjene stanice skrbe za premikanje živalce, da ai jadrajoč po vodi poišče zadostne hrane; med njimi pa zapaziŠ na eni etrani rumenkaste, tenke, pšicna podobne in na drugi strani temno-zelene, kroglicam slične stanice, prve so njeno seme, slednje so njena jajčeca, obe vrsti pe služita kroglici v plojenje. ' Kakor hitro dozori nežna živalca, se ji usejejo semena iz telesca; po bliskovo zlete drobne P-ti okroglim J.jfceenjno o.iro in .udlego novakdefc.Upu*«v UP*"*"*« globoko se zasade vanje in sejmu življenju. — J^^^ - S že-je^'mJt£dTz|torij. m. Vezuvu, prof^or Mal- no hrano Iz vodne kapljice, ra- urnim mahlj.jem pok^dozore-ladra, stejo in rastejo, v vedno novejlo klssje, da tem svobodneje inl*etj«. Od mal Je oplo- In tu je življenje nekateri smeli raziskovalci, med poklicalo I njimi sedanji ravnatelj obeerva- RANIA OZDRAVLJENI PREMO PUČATE stenice se deleč, in ni že poteklo I lepše brste nove kali. mnogo časa, ko so se iz oploje- ponovnih izbuhov lave dno žrela 100 metrov. _______Ljubezen bo marsikdo nazval zvišalo skoraj za nih jajčec razvile nove mogoč-1 to žrtvovanje lastnega bitja no- Našli so v zadnjem času tudi ne države stanic — nove Volvo* vemu življenju, smrt je imenu- zložnejši dostop v notranjost giobator. Prvotna Volvo* pa. ki ješ ti, jaz pa je nazivljem živijo-] žrela, kateri ni nevaren za^nbo-je, rodivši semena in jajčeca. iz-|nje. lazce, ki niso podvrženi omotici. polnila življenju svojo dolžnost, | Ljubezen, smrt, življenje so si In tako je prišlo, da vodniki danima nikakega življenskega ei- istovetni pojmi, ki se pretakajo nes za pet lir radi peljejo tuj-I ja več, brezpomembna in brez- eden v drugega. I ca v notranjost ognjenikovegs koristna je za življenje. In če bi Pri enoetaničarjih pa je mor*- fcreU. živela še dalje, bi odjedala hra- lo življenje prepovedati smrti, Ko prideš na dno žrela, te pre-no in prostor mlajšemu, čilejše- dotekniti se neumrljivega njih šinejo silni utisi, ki jih nudi na-mu, plodečemu se življenju; in telesa, saj je celo to telo, ki se z I raVa. Tanki in mrzli višinski če bi ji bila podeljenn neemrt- delitvijo vedno in vedno pomla- zrak se meša tu z vročim zra-noet enoetaničarjev, tedaj bi po- ja v nova bitja, neprestana kal kom, ki puhti iz tal. Para solne stalo to onemoglo, za vsako po-1 brstečegs življenja. Zatirati kali I kisline često zapira sapo; pred mU jen je nesposobno bitje v ved- novega, pomUjajočega se živijo- leži lava v vpijočih bar- nja pa ne pripušča priroda xa Vah in v čudnih oblikah: črna, V U« »o™* Ur. Um Im mSm ampaaja * t* Hm Ml> mto •UfcU-ntco Uca adravil« ■ $IM. bmptefo« Im po*Ui.,r , ko oadraviu. ako mm tedaj uit u pUC.u-"» M Mdoiu. tedaj bu pitiu t, 4 M« MUMte tavJa — hm VU .v MORJE Spisal E. Kristan. - (Dalje.) "Vreme mi ne ugaja," je dejal Veljko. "Tisti južni oblački so sumljivi." "Oh, kaj vreme. Ali poglej to morje, to vodo! Glej, kako široko se razlivajo aolčni žarki po njej. Tam, vidiš, Um je prav tako, kakor bi bilo morje poeuto z lilijami, a Um, nekoliko bolj na desno . . . vidiš . . . kakor rdeče rože ali pa rubinčki. Pa tako široko! Oh, Veljko — ali si srečen?" Veljko ji Je stisnil roko. Niti na misel mil ni prišlo, da bi bil razlagal, kakšna zveza je med širokim morjem in njeno srečo. Tudi on se je čutil blaženega, a v njegovi sreči je bilo nekaj mehkega, milega, skoraj bi dejal žalostnega. KapiUn se Jima je približal. Na mostiču je bil sedaj prvi poročnik. "Jugo, jugo prihaja." "Da, da, gospod kapiUn." "To ne bode prijetno, mlada gospa." "0, ne bojim se, kakšen viharček bi mi celo ugajal. Ljubim viharje," je Slavka zatrjevala in veselje ji je sijalo Iz oči. "E, gospa, to se tako pravi. A kdor ve kakor Jaz, kaj Je morpki vihar, si ga ne želi. Slutim, da ml bode grob v morju." "Ob, slutnje! Jas jih imam tudi včaai, a potem se smejem sama sebi. Pa pomorščaki eo menda vsi nekoliko praznoverni." "Ze mogoče, že mogoče." "Saj imate soprogo, gospod kapiUn, kaj ne? Torej ne smeU gojiti Ukih misli." "No, da, soprogo imam. VesU, za mornarja pomeni to prav malo." "Kako to?" * "Ba, včaai je človek po celo leto na morju. 2ena je doma. Ali Je tak človek res oženjen? No . .ne govorim o tem." Slavko so kapitanove besede čudno dlrnlle. Pogledala je Veljka In opazila, da Je ves bled. "Trudna sem že, Je rekla. Pojdlva v ka-jito!" Veljko JI je molče podal roko, pozdravila aU kapitana in odšla v kabino, ki je bila v zadnjem delu ladje. Zvečer je šla Slavka sama na krov. Veljko je pregledoval pomorske karU in beležil nekaj v svoj dnevnik. KapiUn so je pridružil Slavki In ji tolmačil vožnjo ladje. Govoril je suhoparno, a njegov glas in način njegovega govora Je bil povsem v skladu s vso prikasnijo, v kateri je bilo nekaj zanimivega, skoro nekaj za-vodljivega. Mračilo ae je že. Na zapadnl atrani je bilo nebo jaano-višnjevo pobarvano, a od trenotka do trenotka ae Je bolj temnilo. Proti severu je bHo temno-modro. Nekoliko više se je nejaano vlekla rumenkasU proga. Na zadnjem delu ladje so sneli zasUvo. Sedaj je zabloščaU svetla Venera, zvesda za zvezdo se je pQkazala na nebu. "Kako jo to lepo!" je Slavka vzkliknila. "I Po4aaten ples se je dvig- povttana na 2c, zato opozar- — apriu. Mr. D. 9. Um. at. aunra. K*h„ J* Unai.-i ZBiVITVENA PONUDBA. Slovenec in vdovec brez otroki v starosti 47 let s svojim lepo] urejenim domovanjem in precejšnjo vsoto prihrankov, se želi I seznaniti s Slovenko, dekletom! ali vdovo, y starosti S5 do 45 leti brez otrok v svrho ženitve. Če katero veseli in resno misli naj I se priglasi in naj priloži svojo | sliko, katero ji vrnem na zahtevo in priložim svojo sliko na zahtevo. 2enske naprednega mišljenja imajo prednost. Vsa pisma je poslati pod naslov: "Resni ženin", c. o. ProsveU, 2667 So. Lawndale ave., Chicago, 111. (Adv.) nil • solnčnim zatonom nad vo- jamo vse tajnike in tajnice dami. Enodnevnice rajajo svoj jn naših krajevnih sata taS-N- * lo Zgodnje solnce, je že miniU prilepijo na naše posebne burna ljubavna igrn kakor slad-karte za premembo naslo-ke sanje, le bleda trupla na ros- VQV fl|mov ^o z* 2c in nih tleh še pričajo o odbegli sre-l . M - . . , či. S solnčnim zatonom so se is- ®e ve* ** lc; *arte» ** ne levile enodnevnice, ob soinčnem bodo opremljene s predpisa« vzhodu pa jih Je že minilo živ- no poštnino 2c, naslovljeftcn ljenje - urno je popMa smrt L^ ne hoAo dostavljene. nepotrebni plevel, da tem pro- * v - . ±' šteje diha življenje, ki se je spo- A*0 ^ kot 4 P1®" čelo sinoči v strastnem ženito- memb naenkrat, denite d ve, vanskem plesu in ki tli v drobnih jajčkih, shranjenih v šumečem! potoku.-- (Konec prihodnjič.) ali reč teh kart ▼ kuverto in jo od pošljite kot pismo z 2c znamko. Upravništvo "Prosvete." KJE JE? Frank Tushar, član društva "Slovenci in Hrvatje" št. 144, York Run, Pa. Nemudoma naj se priglasi, da bom vedel, kaj mi je storiti glede društva za njega, ker br. A. Križman noče več plačevati asesmenU za njega. Rojake prosim naj ga opozore na U oglas, da se javi na moj naslov: Joseph Strle, R. 3 — Box 107 — (Collier Works) Union-town, Pa. (Adv.) DA SKUHAŠ DOBRO PIVO, PISI PO NASE PRODUKTE. imamo v zalogi »lad, hmalj, sladkor la vaa draga potrabičins. Poskusite In se prepričajte, da ja doma pri nu, kuhani vedno 1« hajboljii in tujce-nsjiL 1 Grocerijam, sladčičarjam in ▼ prodajalna ielesnine damo primaren popust pri večjih naročilih. Pilite po informacij« na: FRANK OGLAR, 0401 Superior A vena«, ClereUnd, O. -- ■ Cknl a N. P. J. širite svoj list In pridobivajte nove člane. V žrelu ognjonika Izletniki iz Neapolja so si zadnjem času poiskali nov cilj: notranjost* žrela ognjenika Vezuva. Kar se je če nedavno | smatralo za izredno smelo početje drznih raziskovalcev, to je | danes izlet, kakor vsak drugi. Iz Neaplja, približno 15 kilometrov zračne Črte, je stožec Vezuva videti nekako ploščat, do-Čim se v resnici v široki vrh spu-|šča skoraj okroglo žrelo. 2relo ima približno 900 metrov v premeru, globoko pa je nekaj nad 1200 metrov. Stene, sestoječe iz rahlega pepela ter iz plasti strjene lave, se na znotraj strmo spuščajo v globino, dočim tvorijo na zunaj znan ploščati stožec. Na stožcu se vidi, kako si je deževje v rahlem pepelu izkopalo razrasle struge in stružice, ki so deloma s snegom pokrite, Uko|S da je ognjenik precej podoben kakemu kolaču. Na vrhu se še vidi leU 1906. porušeno, nekoli-ko nižje pa današnje poslopje Cookove žične vzpenjače. Ce se popnemo na rob žrela, je L prvi pogled v globoko brezdno v|g resnici grozen. Gledalec vidi skoraj navpično v globočino. Na črno in žolto lisastem dnu žreU pa se dviga, nekoliko zapadno od sredine, nov stožec, visok približno SO metrov, ki Je močno aktiven ter ob zamolklem grmenju in rahlem zadrhtevanju tal v ne-,_ | določnih presledkih bruha is sebe B mogočne bele oblake pare, ki se B dvigajo do 400 metrov visoko • ter mečejo v višino celo kot gla-|f| va debele kose žareče lave, ki jih veter zanaša na stran in ki s tie-|* j skom padajo na dno žrela. Desno ob vznožju stožca opažamo!a manjši oblak dima, ki ga povzro- ■ ča ttbruh nove lave. B V prejšnjih čaaih ae Je srna- 8 ___ trato za nemogoče, da bi oe kdol a Tiskarna S. N. P. J. i 8 S 8 S S a a a a a a a a a a a a sprejema VSA v tiskarsko obrt spabajoča bela. Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slo skem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku in dragih. vodstvo tiskarne apelira ha članstvo s. n. p. j., da tiskovine naroča v svoji r : CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE ' VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naslov: a N. P. J. Printerj, 2667-5« South Lawndale Avenne, Chicago, DL TAM SE DOBE NA ŽELJO TUDI VSA U8T-MENA POJASNILA.