V uui*iifsmi, 17. n&v&mhra «937
Kakor črtamo v časopisju, so ;>osamczni oddelki raznih ministrstev te dni dobili nalog, naj pospešijo delo za sestavo državnega proračuna /a 1838-39. Zdajle je torej najprimernejši fcis, da tako naši ministri kakor tudi naši poslanci in senatorji zastavijo svojo tehtno in odtočno besedo v korist Slovenije. Zagovorniki centralizma, uniiarizma itt še drugih izmov naj vsaj to pot pokažejo, da je ravnopravnost Slovencev v tej državi tudi po sedanji ustavi v vsakem pogledu zajamčena in Judi dejansko uresničena. Scatavitdji državnega proračuna za 1. lQ38-39 naj po upoštevajo tudi neizpodbitno resnico, da je bila Slovenija v vsej povojni dobi v vsakem pogledu zapostavljena in da ne bo prav noben greh, če se najmanjšemu, a vendar najpotrebnejšemu izmed treh združenih bratov po-pravijo vsaj delno tudi stare krivice. Zato prosimo in zahtevamo:
1.	Železniška zveza Slovenije z morjem naj se prične graditi takoj in nuj se v ta namen postavi v državni proračun večja vsota. Ravno tako bo treba dobiti sredstva za ureditev naših glavnih cest, po katerih prihajajo k nam bogati tujci, ki dajo deželi mnogo zaslužka.
2.	Vnese naj se v proračun prvi večji obrok za ureditev ljubljanskega glavnega kolodvora in prestavo železniških delavnic iz Ljubljane v okolico. — In na bolnišnice naj se ne pozabi!
3.	Zviša naj se postavka za vremenske nezgode v Sloveniji in preskrbi za dovoljno po-moč slovenskim krajem, ki se ne morejo prihraniti iz lastnih sredstev. Gleda naj se, da bo slovenski kmet pri dvigu svojega gospodarstva deležen večjih državnih podpor kot doslej. Pri nabavi plemenske goveje živine za južne kraje,
naj se upošteva napredna slovenska govedoreja. Naj se vzame resno v pretres zavarovanje proti toči in za starost in onemoglost.
4.	Država naj v večji meri podpira delovanje raznih zadrug. Brezpogojno pa morajo v bodočem letu začeti z rednim poslovanjem vsi slovenski denarni zavodi.
5.	Naj se že vendar enkrat jenja kršiti ustava, ki zagotavlja slovenščini polno enakopravnost v vsakem pogledu, a te enakopravnosti ni ne šolah, ne v uradih, ne v drugih korporaci-iah in ustanovah.
6.	Slovenija naj dobi dovoljno število ljudskih in srednjih šol it! popolno vseučilišče. Naj se preneha s prakso, da Slovenija menda samo zato nima dovoljnega števila učiteljstva, ker se slovenska, v proračunu predvidena mesta, »prestavljajo« in zasedajo v drugih pokrajinah z neslovenskimi učitelji. Slovensko ljudstvo zahteva večji upliv pri ureditvi slovenskega šolstva in nastavi in prestavi učiieljstva. Zakaj prišli smo tako daleč, da se ljudje nevšečnega učitelja, ki mladino pohujšuje, ne morejo znebiti, ker ni v državnem proračunu v ta namen potrebne oziroma do voljne postavke. Poskrbite zanjo!
7.	Upoštevajo naj se v večji meri katoliške prosvetne organizacije, brez katerih bi bila mladina surova in podivjana. Naj se ne pozabi, da so katoliška društva in katoliška Cerkev glavni in skoraj ua edini resni nasprotniki boljševiške prckucije in zalo najbolj državotvorne in domoljubne tsslanove.
8.	Upostavi naj se v državni proračun potrebna sredstva za takojšnjo uveljavljenje najbolj široke pokrajinske samouprave slovenskega naroda.
Nisšm današnja
politična razcepljenost
Razložili smo že, kako je pri nas prišlo <io prvih političnih cepitev, kako več političnih strank še ni nobena nesreča za narod, a kako bi morale imeti. vse politične stranke vendarle neka nedotakljiva narodna načela, ki bi se jih nikoli ne smela dotakniti, če nočejo riskirati svojega obstoja.
•Jedro slovenskega naroda je že štirideset if'1 organizirano v SLS, ki je tvorila v najvažnejših časih nekako vodilno hrbtenico vsemu narodu. Iz predzadnji? opisanih okoliščin so je v zadnjih letih preteklega stoletja rodilo naše llberalstvo, nekaj let za tem se h pa pojavila potem še socialno demokratka stranka. Tik prod vojno je bii potem Položaj tak, da je bila večina meščanstva v
liberalnem taboru, večina industrijskega delavstva v socialističnem, ostalo meščanstvo in delavstvo ter skoraj vse kmečko ljudstvo pa v SLS.
V smislu naših prejšnjih izvajanj bi imele načelno vse ie stranke pravico do obstoja in morda še kaka druga /.raven njih. Ali bi naj od meščana, ki je izgubil vero, ali pa od Marksovega vernika zahtevali, naj gre v SLS? Ali naj bi šel delavec breE vere v kapitalistično usmerjeno liberalno slranko? SLS je kot pretežno kmečka stranka vodila pred vojno ne zgolj, vendarle predvsem kmečko politiko, dočim se za delavstvo in za meščanstvo ni tako zelo zanimala, vendar sta tudi t« dva j sloja važen del naroda, čeprav imata čisto
svoje naloge in deloktog. Nobene škode bi zato ne bilo, če bi imeli še posebno mesčau-sko, magari cele liberalno stranko in pa posebno delavsko, ki bi vodili pred vsem skrb za meščanstvo in delavstvo.
Toda eno mora ves narod od vsake svoje stranke zahtevati, in sicer to, da sta njeno deio in skrb res v skladu z vrhovnimi korist, mi vsega naroda, pa magari če poudarja potem pri svojem delu koristi enega sloja nekoliko močneje, kajti končno bodo uspehi vsakega sloja prišli vsaj posredno v korist vsemu narodu.
A kaj vidimo danes'? Komu naj korisli izdajalsko hlapčevanje našega liberalstva vele-srbskemu centralizmu, če ne le samo liberalnim ntagnakim, da postanejo vsake kvatre enkrat ministri. Ali naj liberalna centralistična politika koristi kmetu, ali delavcu, ali obrtniku, ali trgovcu? Odveč bi bilo Šele do-kazovati vso škodo, ki jo imajo vsi ti stanovi od centralizma, saj ga preklinjajo že skor«| dvajset let vsi ti stanovi. Torej, zakaj taka protislovenska politika? Zaman se sprašujemo in nobenega drugega odgovora ne moremo dobiti -pri najboljši volji kot lega, ki smo ga navedli.
Res, neverjetno in nerazumljivo je vse to, ako bi ne poznali začetkov izvora te politike, kakor smo jih bili ž« očrtali. Tako vlačimo n. pr, v svojo sramoto, svojo' škodo in svojo nesrečo še do današnjega dne s seboj nekdanje ostanke boja liberalnih rna-gnatov proti naši duhovščini. In kakor so postajali tedanji magnati spričo napredujoče demokracijo vedno bulj brez moči ter so so morali zvezali z Nemci, da so si z njih pomočjo še za nekaj let podaljšali oblast nad našimi ljudskimi množicami, tako so se udinjali duhovni sinovi teh magnatov našemu centralizmu, da jim od časa do easa izroča oblast nad slovenskim ljudstvom.
Nobena stranica na svetu ni nezmotljiva in nepogrešljiva, in tudi SLS je naredila gotovo kako napako, toda osrednja črta njene politiko je bila vedno v tesnem skladu s koristmi slovenskega naroda, za katerega si je stekla neizmerno zaslug. Morda je kdaj no-koliko zapostavila boj za koristi kakega stanu. Razumljivo bi bilo zato, če bi n. pr. naši trgovci in birti kot sestavni del meščanstva osnovali svojo lastno meščansko stranko, ki bi vodila v prvi vrati boj za svoje koristi, Tuda komu v korist naj bi bila politika dr. Kramerjevega liberalstva ali pa Pucljevega »kmetijaštva«?
Edina modrost, ki jo to liberalstvo goni že skoraj pol stoletja, je boj proti - duhov-ščini. Pravijo, da hočejo osvoboditi naše ljudstvo od vpliva duhovščino. Kdor le malo pozna zgodovino našega naroda, ve, da je bila duhovščina stoletja edini stan, ki jo živel w
trpel z ljudstvom ter se trudil za njegov napredek. Kdo edini je do srede preteklega stoletja pisal slovenske knjige, ustanavljaj šole, skrbel za napredek gospodarstva, se trudil za pravice našega jezika ild. itd., če ne slovenski doho . n i k. A li je lni torej vpliv duhovščine aa naše javno živijessje si nenskeasu narodu v Ikodo? Zakaj naj tri bila torej po->rebtuj navedeni vpliv uničiti? Da, pred 40 leti. kakor smo bili povedali, bi bilo So potrebno zalo, da bi —■ liberalni magnat lahko
naprej nemoteno drl naše kmečko ljudstvo. In v tein obstoji Se danes vsa modrost nagega iiberalstva.
Se nekaj jo! Liberalci vpeli branž se pro. glaša j o, da so nosilci — napredne misii. Sije zlepa večje laži. rit-f-o j« ta, kajti niti ene napredne misli še ni bilo, proti kateri bi ne bili naši liberalci votlih najbolj grdih bojev? Kdo je pred štiridesetimi leti najbolj divje blatil porajaj«'« se zadrnžnišfvo, kdo »e je pred tridesetimi ieti na žive in mrtve boril proti splošni volilni pravici, kdo je vsa po-vojna leta uvajal in zagovarjal vseh najbolj rmzadnjiških umih od balinanja do madžarskega volivnega reda? In (i ljudje se Sc proglašajo za :naprednjake<!
Na5a kmečka vas je razklana, v veliko nesrečo in škodo vsega slovenskega naroda . se dam«. Toda zakaj? Vprašajte povprečnega Kramarjevca ali Pucljevca zakaj, pa vam bo v najboljšem primeru vede! povedati kvečjemu pravkar navedena in ovržena vzroka: rvavadno vam bo zna! odgovoriti les - psovko ali kletvijo. In to bi naj bil — program?! To bi naj bila načela!? To bi naj bila narodu koristna — politika.
Ce gledamo na naše slovensko politično življenje zadnjih 20 let, tedaj moramo z grenkobo v srcu ugotoviti, da je bilo vse naše stranka rsivo prava sramota in nesreča za slovensko ljudstvo, ker je izražalo le neverjetno politično omejenost iti nezrelost tistih tisoče v, ki so volili s Kramarjevo, Pucljevo ■'li socialistično stranko, da o raznih drugih pustolovcih • niti ne govorimo.
V čem se pa danes ločijo slovenske stranke? Ce izločimo razne maloštevilne in neorganizirane stroje, ki jih v realni politiki skoraj ni mogoče upoštevati, poleni bi lahko navedli le dva vzroka za ločitev:
a)	v kulturnem pogledu, en tabor stoji na pozitivno verskih temeljih, drugi hoče verski moment vsaj izločiti, ce že ni odkrito proti veri;
b)	v političnem pogledu, en tabor je za <"im največjo in vsestransko samostojnost, ■ im največjo in vsestransko samostojnost Slovenije, drugi hlajenje centralizmu na račun svojega naroda.
Vzrok za prvo ločitev priznamo. Kdor ie vero izgubil popolnoma sli je postal vsaj versko mlačen, da no uvidi vrednot, ki tiče v njej, naj pač gre, v slrar.ko, ki teh vrednot no priznava. Teh bo danes na Slovenskem tekaj tisoč, a več kot žalostno spričevalo nezrelosti je, da precej tisofiev versko dobrih mož slepo hlapSuje protlverskim strankam in 'olče tako samega ne!« po zobeh, čeprav se ega morda niti ne zaveda. Ako bi bili vsi iosledni, potem bi bil slovenski narod danes zorno enoten, kajti vsaj 90% vsega naroda M bilo v naših vrstah, a tistih 10% bi nam ?nč no moglo nikjer škoditi.
Toda vzrok j>a drugo ločitev! Siti enega Slovenca ni, razen neka j politikaniov in njih lfl/Mlžjib prijateljev, katerim M bil cerilrnlf-
teia v korist pač pa je vsem v veliko škodo. 3a aopet ircsamo, žal, mnogo tisočev, ki v svoji nerazumljivi zaslepljenosti hlapčujejo tej pe-iSd poJitikujočih koristolovcev. Ce bi vsak sledi! svojemu iskrenemu prepričanju, tedaj bi bik> vsaj vsega našega naroda v proti-ecntralističnem taboru in mi bi centralizma ie davno vež ne imeli.
Od kod torej tako škodljiva današnji politična razklanost naJe vasi? Ni ne pravega kulturnega in ne političnega razloga, kajti, če bi vsak sledil svojim zdravim možganom, bi bii danes slovenski narod edin kot že nikoli, in bi tudi a lahkoto zruagovai. Vleče torej kot nekako prekletstvo na eni strani za narni !e duhovna ostalimi nekdanjega magrtaiarstva, česar se tisoči v svoji slepoti niti ne zavedajo več, ker ne pomnijo več' nekdanjih časov, na drugi strani je pa to vpliv tistega nesrečnega trmastega slovenskega zoprvanja. Mi Slovenci sino bili časih poznani kot trmasti pravdarji. Magmi če propade ves grunt, a tišfti! bom svojo naprej. Danes za pravdanje ni več denarja, a fe bo izkušeni Kovačev Janez, ki uživa veiik ugled povsod, trdi!, da j« sneg bel, lio Kobaležev Matevž, ki zavida Janezu ugled, trdil, da ni bel, temveč siv, 111 bo to trdil, pa če bi se mu smejal tudi ves svet. in bo dajal potem v gostilni za pijačo, da bi dobil še nekaj žejnih revčkov, ki bi mu pri. trjevali, da je sneg res siv. Da, tako izgleda danes naše politično življenje, potem ni pa še domišljujeoio, kako zelo zreli, izobraženi in napredni smo.
'Glavobol., migrena
N® t«m najbolj trpijo žertak® Zato
{im je potrebna zdravita, Ni iim litre pr®ž®n® bolsčine, a ne Škoduj® njihovemu ©f^acmrnu. Uporablja!« bodo Vsramen, hi od njega pojenjajo boiefitnc
VER/\MON
ttfcAeJiAmM,
Cevhe t 10 In 30 Sala latami.
0*1»» retr. ;>.rj »t. 47 «4 ai. ?. l»S'i.
Mi im protiboljševiskm zvezm
Od uierodajne strani doznavamo: Jugoslavija, ki suma nima nobenih odnosov s Sovjetsko Rusijo, ki smatra boljševizem za Rmrt reda in miru v državi, pozdravlja trojni sporazum kot učinkovito sredstvo, ki bo komunizmu zaprlo pot po svetu. Potem takem bo posredno trojni sporazum branil tudi Jugoslavijo pred komunistično nevarnostjo. Toda Jugoslavija kot država, čeprav prijazno gleda na zgraditev protikoinunističnega obzidja, do sporazuma samega, v kolikor predstavlja pogodbeno skupnost treli velesil, ki so ga sklenile, ne more zavzeti drugega stališča kot tistega, ki odgovarja načelom njene dosedanje zunanje politike. Jugoslavija je srednjevelika država, ki ji je prvenstvena briga, da na prostoru, kjer živi, ustvari možnosti mirne soseščine in mirnega sodelovanju, ker želi v miru skrbeti za obrambo svoje samostojnosti in za svoj gospodarski napredek, Jugoslovanska dvžava se je torej hote odmaknila od vseh velikih zbiranj met! velesilami in ne želi, ne posredno in ne neposredno biti vmešana v razna trenja med velikimi državami, ki zaradi križajočib se svetovno-poliitčnih koristi ustvarjajo med seboj zveze in protizveze. Z velesilami hoče ohranili do-
bre gospodarske in politične odnošaje — h mogoče z vsemi enako — in sodelovati z njimi le v vprašanjih, ki se nejiosredno tičejo jugoslovanskih državno - političnih, državno-obrainbnih in gospodarskih koristi. Jugoslovanska vlada jo tudi že ponovno poudarila, da na osnovi prav izrečenega načela ue želi pripadati nolienemu obeh taborov, ki v zadnjem časa tako ostro ločijo velesile.
Stališče Jugoslavije kot srednje velike evropske države, ki si je popolnoma »vesla svojega cilja, do trojnega sporazumu z dno 6. novembra, je s tem %nsno opredeljeno. Ona ga smatra za hvalevredno dejanje v obranit« evropske kulture, tod« ona ne M, da bi s« mu pridružila kot pogodbenica, nili hoče dovolili, da bi jo talsor držav, ki ga bodo morda poskusili ustanoviti kot odgovor na italija-nsko-japousko zvezo, zvabil v svojo sredo, ker hoče kot srednje velika država, ki zavestno noče vodili svetovne politike, ostati izven vseh trenj med velikimi državami, naj bodo kakršnekoli oblike.
GOSPODARJU	GOSPODINJE!
MANUFAKTUHNA TRGOVINA
Cešnik
LJUBLJANA - LiNGARJEVA UL.
Vam nudi vsakovrstno oblačilno blago po najnižjih cenah. Velika izb«rg blaga za nevestine oprtmci Najnovejše svileae rute in icrncl
V
mm letih
V zadnjem času mnogo prišejo in govore o vojni in pripravah zanjo. Kako je bilo v tem pogledu zadnje tisočletje? Francija je v tej dobi. imela 185, Anglija 176, Rusija 151. Avstrija 131, Španija 75, Italija 82, Nemčija 24 in Ilolandija 23 vojska. Za druge države nimajo pri roki podatkov. Seveda niso navedene države v vsaki vojni zmagale in sc večkrat tudi hudo >goi plačale*.
KAJ JE NOVEGA
ZAHVALE
Dne 4. t. m, popoldne okolu 2, ure mi ie pogorela moja hišica vsted vnetja saj, s skoro vsem pohištvom. Sporočil sem to takoj upravi »Domoljuba «in prejel od nje tudi takoj pod. poro 1000 din, za kar se tem potom najiskre-nejše zahvaljujem.
Matija Liudič, hišar in rudar, Gabrijele št. 27, p. Knnelj, Dol. dne 13. novembra 1037.
V ponedeljek, 8. t. m. mi je na Sutni pri Skoiji loki pogorela stanovanjska hiša; kot naročniku »Domoljuba« mi je uprava istega takoj izplačala požarno podporo v znesku 1000 din, ki sem jo danes 12. t. ni. že prejel. Zato bom ost;il tudi ie zanaprej zvest »Domoljubov« naročnik in ga priporočam vsaki hiši. u t n a , dne 12. novembra 1037.
Janez Vodnik p. d. Kroja«, I. r.
OSEBNE VESTI
d Nala kraljica Marija je nedavno nujno odpotovala v romunsko Bukarešto, ker ji je zbolela mati. Zadnja poročila vedo, da se je zdravje romunske kraljice vendarle obrnilo na
boljše
d Odlikovanje. Stolni kanonik v uvstrij-sk em Celovcu msgr. Valentin Podgorc je bil po avstrijskem zveznem predsedniku odlikovan z viteškim križem I. reda. Naj bi bilo to odlikovanje, s katerim jc avstrijska republika priznala g. kanoniku večdesctletno nesebično in nad vse požrtvovalno delovanje v korist slovenskega naroda na Koroškem, tudi prvi korak k boljšemu ravnanju merodajnih avstrijskih činiteliev s koroškimi Slovenci. Čestitamo!
		Jllllii
		
	w i	T
		
	s ,	
	i ' i '	fjiiP*^
i H t m	It "Z	
L JL» m		ŠIESSIS*- i
		sBBs&^gj
HBHH^^fll BflHPI&ij		£ ^PPPPH!
		
p"d poslopjem Glasbene matice v Ljubljani so v »edeljo odkrili spomenik skladatelju Antonu I ocr »'"ju, ob priliki proslave KK» letnice njegovega rojstva
d Sestdeseinik je postal konzistorialnl svetnik g. Martin Stular, vzgojni vodja zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu pri Ljubljani. Na mnoga letal
d Zlato poroko sta obhajala Anton in Terezija Mulej, posestnika na Babnem pri Celju. Bog ju živi še mnogo let!
d Neverno je obolel bivši provincial oo. frančiškanov v Ljubljani g. p, dr. Regalat Če-bulj. Bog mu daj zdravje!
d Ganljiva slovesnost. Dne 10. novembra 1937 je biia na naši severni meji lepa slovesnost. Zakonca Franc in Elizabeta Vraber iz Kaple sta obhajala v krogu svojih ožjih sorodnikov 40 letnico skupnega blagoslovljenega zakonskega življenja. Slovesnost se je načela v cerkvi sv, Ožbalda s sveto daritvijo zahvalne sv. maše, katero je daroval brat slavljenca g. stolni prošt lavantinski dr. Maks Vraber. Sv. mašo je daroval tudi sin slavljencev gosp. kaplan Jakob Vraber. Ganljiv je bil prizor, ko je med sv. mašo pristopilo k obhajilni mizi skupaj z jubilantoma vseh 11 sinov in hčera. Malokate.ro oko je ostalo ob tem ganljivem prizoru suho. Na domu slavljencev se je slavnostno razpoloženje nadaljevalo; navzoči so bili vsi otroci. Izrečene so bile številne čestitke in napilnice Krona vsega slavnostnega razpoloženja je bila ta, da je ob tej priliki na 3vojem rojstnem domu ob strani svojega edinega brata-gospodarja in jubilanta obhajal svojo življenjsko 60 letnico g. stolni prošt. dr. Msksimiljan Vraber, Bog ohrani spoštovane jubilante in vse njihove sorodnike zdrave in srečne še mnogo leti
DOMAČE NOVICE __
d Občni zbor mariborske Prosvetne zveze
je bil 11. novembra v Mariboru, Število včlanjenih društev je zraslo za 16 na 220, Zveza ima pet potovalnih knjižnic. Fantovski odseki so posiali v zadnjem času, ko jim je oblast pravila potrdila, samostojna drušiva, ki so zelo uspešno delovala. Novemu odboru stoji kot predsednik na čelu g. dr. J. Hohnjec.
d Nov zavod za zanemarjeno mladino so blagoslovili 14. novembra 1937 na Selu pri Ljubljani. Cerkveni obred je opravil škof dr. Gregorij Rozman. Navzočih je bilo mnogo odličnih oseb iz cerkvenih in svetnih vrst, med njimi tudi ban dr. Natlačen, ki je imel ob tej priliki lep nagovor. G. ban je podal najprej zgodovino novega zavoda, bivše žrebčarne, ki sega v leto 1835. Nato se je g. ban obrnil k gojencem, ki so bili zbrani na odru, in jim polagal na srce tople besede in načela, po katerih naj usmerijo svoje življenje v zavodu in pozneje, ko ga bodo zapustili. Zlasti jim je predočil četrto božjo zapoved, ki ni samo temelj družine, ampak tudi temelj družabnega reda. Opozarjal jih je predvsem, naj spoštujejo svoje predstojnike in vzgojitelje, ki jim tu v zavodu nadomeščajo starše. Njihov trud naj jim vračajo s pokorščino, njihove žrtve s spoštovanjem šn njihovo ljubezen z ljubeznijo! G. ban je zaključil svoj govor z besedami: »Moja srčna želja je, da bi božji blagoslov, ki ga je danes v svojih molitvah prosil za to hišo prevzvišeni naš vladilta, naj bi tej hiši tudi vsikdar ostal in da bi bili lega blagoslova v obilni meri deležni vsi, ki bodo v tej hiši prebivali.«
Navadi svojega otroka pravočasno na
pmvifm neg£3@if
SARGOV
KALDDDNT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
d 50 letnico obstoja brivske organizacije so proslavili 14. in 15. novembra v Ljubljani slovenski brivci. Prvi dan je bilo veliko frizersko tekmovanje vajci:cev, pomočnikov in mojstrov obeh spolov, V ponedeljek je bila sv. maša zidušnica za pokojne člane brivskega združenja. Tej so sledili: svečana seja, kosilo ia zlet v okolico.
d Seja delavske zbornice v Ljubljani je bila ono nedeljo, Odposlanci so razpravljali o raznih važnih delavskih vprašanjih. Potrdili so računski zaključek za lansko leto, Edvard Re-šek je podal obširno poročilo o novem proračunu za 1938, ki navaja 2,300,000 din izdatkov. Zborovalci so se zavzemali za čim prejšnje nove volitve v Delavsko zbornico, Poudarjalo se je tudi, da delavstvo tudi danes ni svobodno, saj je neki ljubljanski tovarnar odpovedal dvema delavcema, ker se nista včlanila v Sokola. Mi bi, nc da bi seveda opravičevali dotičnega tovarnarja, pripomnili, da tudi rdečkarji osebne svobode delavca ne uvažujejo. Poznamo pločevinasto tovarno, v kateri r.e najde noben novi delavec dela, ako ni dano jamstvo, da se bo organiziral pri socialistih. Naj bi Delavska zbornica tudi o tem kaj povedala.
d Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoja krvotoka jeter in nezadostnem izločevanja in zolca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedm.« odlični uspelii z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Joseiovo« grer.ko vodo in jo dobro prenesejo tudi pri večkratni uporabi.
Ogl. rog. 3. te. BHUlKi.	1
• d Prve plinske luči v Ljubljani, in sicer po hišah in prodajalnah, so zagorele 9. novembra 1861, 18. novembra istega ieta pa tudi plinska svetilke po ccstah in ulicah. Ljubljanska plinarna je najstarejša v Jugoslaviji,
d Posvet denarnih scavodov. Zastopniki denarnih zavodov so se te dni sešli v Beigr&» du. Na sestanku so pretresali vprašanj« na" meruvanih denarnih nakazil Narodne bank« za denarne zavode, S zneski naj bi sc omogočilo predvsem izplačilo vlog inalih vlagateljev, Zastopniki denarnih zavodov so soglasno ugotovili potrebo, da Narodna banka zviša ob« ljubljene kredite vsaj na dvojni znesek, sicer sit ne bo dosegel določeni cilj. Zlasti naj bi s*
3»
pomagalo malim denarnim zavodom, ki so večino svojih vlog naložili v kmečka posojila, odstopljena sedaj PAB. Kot zastopnika slovenskih denarnih zavodov sta se udeležila sestanka r»r. Slokar za Društvo denarnih zavodov in dr. Murko za Zvezo jugoslovanskih hranilnic.
d Letošnji vinski pridelek je na splošno nekoliko slabši od lanskega, vendar pa še vedno zelo zadovoljiv. Kleti so polne, vino je prt1 vrelo, kupcev pa ai. Prcccj kvare tlela domači vinski kupčiji pridelek iz južnih krajev, Vinotoči so dober izhod v zastoju v vinski trgovini, Merodsjnj krogi naj bolj mislijo na izvoz, pa tudi na primerno ureditev plač raznim nameščencem ir. vinska kupčija bo oživela sama po sebi Obubožan človek je vesel, če ima za kruh, ne pa, da bi s: rečno privoščil še — vinski kiksus.
d Sneg fe zapadci v noči od 10. na 11. novembra Napravil jc sadnemu drevju precejšnjo škodo. Prav v istem času, ko je pri nas padat gost sneg, je na morju divjala mrzla burja. Morje je pljuskalo z visokimi valovi ob obalo ter vrglo prš Dubrovniku ostanke razbitega italijanskega ribiškega čolna na suho. Kje se je nesreča pripetila in koliko človeških
kulturni kotiček
Prve knjige, šole, tiskat na, umetna pesem
Iz dobe prvih zapiskov v slovenskem jeziku pridemo v dobo, ko smo dobili prve knjige, šole, tiskarno in umetno pesem. Ta dob« traja od 1551 do 1600. V tam Cagu so začeli protestanti po naših krajih širiti pro-testantovsko vero. I)a bi pa Is>žje razširjali svoj nauk in da bi pridobili čim več ljudi za svojo vero, so začeli tiskati knjige v slovenskem jeziku. Primož Trubar, doma z Ražčice pri Vel. Laščah, je izdal 1551 katekizem in abecednik. To sta prvi tiskani slovenski knjigi in s tema se začue knjižna slovenščina, to je jezik, kakršuega imamo v knjigah. Pisal je v svojem domačem jeziku, kakor je govori! doma. Izdal je še 25 knjig, med njimi tudi prvo pesmarico (1587). Sebaatijan Krelj (1538 do 1567) iz Vipave ima čistejši in lepši jezik kot Trubar. Izdal je Otročjo biblijo, to je neke vrste katekizem, in Postilo slovensko. Tu pa podaja razlago nedeljskih in prazni-Skih evangelijev. Obe knjigi sta izšli 15(56 in 1567. Jurij Dalmatin iz Krškega je izdal Vso sveto pismo (1584). Pisal je v lepi slovenščini. Iz teh knjig ho h® učili slovenskega jezika vsi pisatelji do 19. stoletja. Adam Bohorič, doma blizu Rajhenburga, je napisal prvo slovensko slovnico, Zimske urice (1584). Po njegovih črkah, ki jih je on zbral za posamezne glasove, se imenuje ta pisava bo-horičica. Bil je prvi ravnatelj neke vrtite srednje šole v Ljubljani.
V tej dobi smo dobili prve tiskane knjige in prvo holo, v kateri so učili tudi slovenščino, Poleg tega no nain dali prvo pesmarico. Kar pa je najvažnejše, dali ho nam jezik, v katerem smo pisali knjige. Ustvarili so nam knjižni jezik, katerega »e govorilno, ampak pišemo. Mi Slovenci namreč pišemo drugače kakor govorimo. V uvodih svojih knjig pa so nasn ti možje govorili o skupnosti Slovencev tn budili zaveat, da smo Slovenci. V tej dobi smo dobili Slovenci prvo tiskarno v LJubljani, ia sicer 1575. Vodil jo je -Jane« Ma**M»c.
žrUiv je zahtevala, p«, zaenkrat te ne vedo. Enako so prišli v nevaraost potniški parni&i, ki ao »e v tem času nahajali na odprtem mor-ju. Vsi hrez izjeme so imeli velffce zamude. Na Prommi in Velebitu pa ie padte! nov sneg.
d Tako je prav. Kaznovan in izgnan iz Jugoslavije je bil strojni in pletarski mojster Maks Silbermann v Mariboru, ker je psoval slovenske delavce,
d Neutemeljene zahteve naših sladkornih tovarn. Naše sladkorne tovarne, ki itak že uživajo preveliko zaščito, so te dni zahtevale, da jim dovoli vlada povišanje cen sladkorju. Upamo, da vlada tega ne bo storila, ker je sladkor pri naš že itak mnogo predrag in mora vse prebivalstvo Jugoslavije plačevati mnogo prevelik davek sladkornim tovarnam, ki so večinoma v rokah tujcev.
prvovrstna po najugodnejših cenah kup'to pri tfsnintmi »mirat v Urttjant
ti 56.06« din odšfcodaise ha plačal. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bila razprava proti grofn Ivanu Zabeu iz Falc pri Mariboru, ki sc je pričela dne 18, oktobra ter je bila takrat zarad: zaslišanja novih prič in izvedencev preložena. Dne 27. maja t, I. je povozil v biižini grada Vi.Huža na banoviaski cesti monterja Falske elektrarne Hermana Hostnikarja, ki se je peljal na kolesu, držeč p red seboj svoj« 11 letno hčerko Ivanko. Hostnikarja je udarec vrgel na rob ceste ter si je razbil lobanjo in je bil na mestu mrtev, dočim je zaneslo njegovo hčerko Ivanko v velikem loku kakih devet metrov vstran v cestni jarek ter je pri padcu zadobila smrfrsonevartie poškodbe, vendar je v bolnišnici okrevala. Grof Zabeo je bil obtožen prestopku zoper varnost javnega prometa, ker je po izjavah prič vozi! s prsvelifro brzino. Pri razpravi je sodišče zaslišalo več prič in izvedence. Popoldne pa se je sodni dvor preselil z obtožencem, zagovorniki, pričami in vsem ostalim v avtomobilih v Bresternicc ter je pred gradom Viliužest razpravljal na lice mesta. Razprava je bila zanimiva. Na podlagi te je bii grof Zabeo oproščen. Z vdovo ponesrečenega Hostnikarja pa se je Zabeo poravnal ter ji plačal 56.000 din odškodnine, obenem pa bo nosil tudi vse odvetniške in pravdne stroške.
d »Gliha vkup širiha«, Na Slov. Javorniku pri Jesenicah je nekaj ljudi prestopilo iz katoliške v pravoslavno cerkev. Kaj tak korak pomeni v našem verskem, kulturnem in poetičnem ozira, na tem mestu nc bomo razlagali. Jeseniški tednik »Na mejah« je temu pojavu posvetil članek pod naslovom »Odpadniki«, Proti temu članku je najprej nastopila socialistična »Delavska politika«, ki je sicer polna hvale za Sovjetsko Rusijo in še nikdar ni iz-pregovorila lepe besede o preganjanih pravo-
Tudii Jte*SKi tivail}e „P>EKK« In
Vsak d mi prejema, ;io zahvalna pisma od f»o<podnr-Jev in strokovnjakov, ftosp. F. Kulterer. živine-zdravnik i t. Slovenskih Konjic, piSe:
Preizkusil Rom »PRKK« in :>OSAN* pri brejih svinjah in pujskih, ter sem bii z rezultatom zelo zadovljeo.
Zakaj tudi Vi ne poskušate naših izrednih pvo-paratov. Z KsaSSmI stroffct feesfs Smjss!! MMdl.
Navodila tn strokovne n»«veto daje piezpisčno: „KA3TEL" d. d., Zagreb 6, poštni preda! 50
K&hmm bo letošnja rhsm
2e se oglašajo preroki bodoče zime. Najprej vremenoHlovci, ki trdijo, da tudi letos no bo zima, da bi drevje pokalo. Mnenja so, da bo letošnja zima prinesla malo snega in malo mraza. Baje je temu kriv tako zvaui Golfov tok, ki postaja vedno bolj topel. NorveSki profesor Sanctsttom je zadnja leta raziskava! toploto te velezanimive reke v Atlantskem morju, tekoče od juga proti severa, in ugotovil, da je toplota v zadnjih letih resnično poskočila in da je lok vzrok nestalnih zim za<lnjih let. Predvsem vpliva toplota zalivskega toka na severno evropsko obalo. Ker pa je tam topleje, ne more tudi ne v Srednji Evropi biti večjega mraza.
'L vremenoslovci soglašajo tudi dni;'! vremenski preroki. Med najzanesljivejšimi so starodavni naši pregovori, ki tote pravijo o bodoči zimi: Ce je na dan sv. Uršule lepo vreme, pripravi lopato za »isrri, če pa jc grdo, p« pred duri. — Kar je k sv. Lenartu trnega v dolinah, toliko »a je v pustu na planinah. Tudi naravi sami se ne tmidi preveč v zimsko spanje, še mali psički se zgubljajo nekje v hoslalt in ne silijo k hišam. — Dalo bi se torej iz vsega sklepati na milo zimo, ki ne ho nmogo drugačna od lanske. Sicer pa bomo videli — pozimi.
slavnih vernikih pod bolj.ševiki. Njenemu mnenju se je pridružilo (popoldansko glasilo JNS »Sloven.iki narod/, ki sicer socialistov ne more videti, v takih vprašanjih pa je seveda istega mnenja. Tako sta se znašla dva prijatelja, ki se zaradi lepšega tudi kditj spreta.
d Še vedno prUtajusj« »a Rusije. Te dni je prispe! ir. Rusije čez Poljsko in A v silijo Ivan Kovačevič z ženo iu štirimi otroci, Ko-vačevič je doma iz Dubice na Hrvaškem. Služil je med vojno pri 96, pešp. ter je bii leta. 1916 ujet na ruski fronti. Po revoluciji je ostal v Rusiji v mestu Aleksandrovsku, kjer se je oženil in doživel sovjetsko strahovlado. Po dolgoletnih prošnjah in moledovanju je dobil dovoljenje za povrnitev v Jugoslavijo.
d Razdeljeni niso prav. Na tretjem ssboru zdravniške zveze Jugoslavije, ki je bil v soboto v Belgradu, je bilo ugotovljeno, da v Jugoslaviji že dolgo ne bo preveč zdravnikov. Naša država ima sedaj 6000 zdravnikov, tako da pride 1 zdrarnik na 2500 prebivalcev, V Franciji pride 1 zdravnik na 1500 prebivalcev, v drugih državah je pa zdravnikov ie več. V .Jugoslaviji je mnogo zdravnikov brez službe, ker so pri nas zdravniki neprimerno zaposleni, tako da so mnogi po bolnišnicah, uradih in bolniških blagajnah preobremenjeni.
d Dva »ova psrniku. Slovesno sta bila ono soboto blagoslovljena parnika »Sarajevo« in »Sumadij*«, ki sta biia zgrajena za Jadransko parobrodno društvo v Splitu.
d Ve<hs<5 piftf, ne popije! Pitje vina 2 din na uro. Lahko piješ toliko, kolikor moreš popiti v I uri, ie vse to za 2 din. Z« vsako začeto uro se plača nova. taksa. Take objave izobe-šajo gostilničarji v nekaterih krajih Banaia, zlasti okrog Velike Kiktmrie, na gostilniška vrata, Vprašanje pa je seveda, kakšne io gostilne, ki nudijo gostoiu pitje aa nro,
d Rasa« MttJastaiaue pri žsl«žaiBk*m prometu v Sloveniji navaja »Trgovski list« in končuje predmetni članek s sledečimi ugotovitvami: »Se enkrat n&glaSamo: Tajski promet je za Slovenijo skoraj edina reSitcv. Železnice, fct so
v Sloveniji dobičkonosne, so pač v prvi vrsti poklicane, da tudi nekaj store za zboljšanje prometnih razmer v Sloveniji, ker je od njih odvisen tudi tujski promet, Prav žal nam je, če moramo ugotoviti, da je Belgrad v veliki meri kriv, če se železniške razmere v Sloveniji slabšajo. Ce bi ostala že nekdanja uprava južne železnice v Ljubljani in bi se ta razširila iadi na državne železnice, bi vseh teh pritožb ne imeli. Zboljšanje je dosegljivo, samo če je ta tudi dobra volja] Če pa te ni, potem jo je treba priklicati in to je dolžnost politikov in vseh onih, ki hočejo imeti v našem javnem življenju odločujočo besedo. Zato tudi od njih pričakujemo, da se bodo v. vnemo lotili dela in napravili konec sedanjemu zanemarjanju železniškega vprašanja v Sloveniji.
d Pri zaprtju ali pa pri motiifab v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franr-josef« vode
d Sam si }e vzel življenje vojaški poveljnik Belgrada artaadni general Vojislav Tomič, Bi! je v zadnjem času precej bolsn, težave je imel tudi v družini, a je vztrajal kot izvrsten vojak in poveljnik na svojem mestu do žalostnega konca.
d Velike tobačno skladišče hoče zgraditi
monopolsfca uprava, v Splitu, Bo prostora za milijon kilogramov tobaka,
d Zr'caf tudi pri nas ne? Največjo in najmodernejšo bolnišnico v Jugoslaviji bodo v Zagrebu zgradili V bližini Maksimira, Glavno poslopje je že pod streho ter tri stranska poslopja. Siroškl vseh zgradb bodo znašali 20 milijonov dinarjev, notranja oprema pa 40 milijonov dinarjev. Štela bo 800 postelj.
d Ko je ».spil tretji liter. Nespametne stave na zaužitje velike količine alkohola se iz bahavosti ali neumnosti še vedno dogajajo, dasi so že večkrat vedle do žalostnega učinka. Tako je tudi pred kratkim neki kmet v okolici Bosanskega Broda stavi! 100 din da izpije 4 1 žganja na dušek ne da bi bi! pijan. Pa ko je izpil tretji liter, se je mrtev zgrudil.
d Še ena bolnišnica v Zagrebu, Novo že-lezničarsko bolnišnico bodo začeli v kratkem graditi v Zagrebu, Mesto zemljišča ni podarilo, temveč prodalo za dobrega pol milijona dinarjev. Bolnišnico gradi železničarska bolniška blagajna, ki je v ta namen določila 16 milijonov dinarjev. Postelj v novi bolnišnici bo 200.
d Da bi le kmalu bilo. Minister za socialno politiko Cvetkovič je izjavil, da že izdelujejo novi invalidski zakon in da bodo poslej upoštevali zasluge vojnih invalidov.
d Ta ps ima res dober želodec. Živega goloba, živo ribo in nazadnje še živega mačka je pojedel neki cigan iz okolice Kule v Vojvodini. Iz bogzna kakšnih razlogov je nastala stava za dva litra žganja in cigan se je korajž-no postopil tistega, za kar sc je stava glasila.
Nazadnje
vendar vsakdo p vrne Si menil i
^fklVEA
GRE ME
To ml čudno, edino le MIVEA vsebuje „E u c e r i t", ©krepčevaino sredstvo za kožo in razen tega je NIVEA po« ceni in i z b o r n a«
Ki
Goloba je hitro polomastil, enako tudi ribo. Ko je pa začel trgati mačka so se prisotnim ljudem obračali želodci ter so povrsti zapuščali gostilno. Toda cigan ui nehal prej, dokler stava ni bila izvršena. — Vse skupaj pa k za dva litra žganja...
upliva na vos organizem« Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluja In ima prijeten okus, je

d V mrtvašnico se je naselil. Z ženo se grobokop večkrat skrega, zlasti tedaj, kadar pride alkohol vmes. Pa je dala žena moža vreči iz hiše. Ker ni mogel dobiti zastonj nikjer stanovanja, se je vselil v mrtvašnico. Prav prijazno stanovanje! Ob strani mrtvaške truge, nosila, lopate in krampi, pri oknu ga-šperček, v katerem gore leseni nagrobni križi, preprosto ležišče, pa še stenska ura in lonci, škafi — pa je udobno stanovanje. Nič ne po-
Pravoslavje s? števšlkmh
Pravoslavne cerkve bližnjega Vzhoda so nedavno izdale tele važne podatke o številu svojih vernikov: V Grčiji obsega grško-pravoslavna cerkev s šestimi milijoni duš skoraj vse prebivalstvo v državi. -- Meniska republika na gori Atos vsebuje v svoiih 20 glavnih samostanih in 900 kapelicah skoraj 500 duš. — Pravoslavna cerkev na otoku Cipru šteje 250 tisoč duš. Patriarhat iz Antijohije tudi 250 tisoč duš. Aleksandrijski patriarhat ima 150 tisoč duš, jeruzalemski 45.000 in ekumenski v Carigradu približno 300.000 duš. V Bolgariji je od šestih
milijonov prebivalcev 4 in po? milijona pravoslavnih. V Jugoslaviji je od 14 milijonov prebivalcev šest milijonov pravoslavne vere, torej niti polovica. Od enega milijona Albancev spada 180 tisoč duš k pravoslavni ccrkvi. V Romuniji je od 18 milijonov duš 12 in po! milijona pravoslavne vere. V češkoslovaški, ki ima H milijonov prebivalcev, je 150.000 pravoslavnih. Na Poljskem je od 30 milijonov ljudi 3, 750.000 pravoslavnih. Halje so še pravoslavne manjšine: na Estonskem 210.000, v Litvi 50.000, v Ameriki 500.000 in v Avstraliji 750.000 ljudi.
vemo, kje je to bilo. Pa so ga zapodili tudi iz mrtvašnice in mu povedali, naj pusti svojega bratca »aikohulca«, pa bo vse v redu. Ni prijetno biti grobokop.
d-Za dragega ne sni.reS sedeti. Pred mariborskim okrožnim sodiščem je bila zanimiva razprava. Alojz Sel, hlapec iz Ranče, je prišel na zatožno klop, ker je hote! odsedeti 14-dnevno zaporno kazen namesto kovača Fran* ca Sela iz Maribora, s katerim si pa ni nič v sorodstvu. Se! Franc pa je zopet prišel na zatožno klop, ker je Se!a Alojza nagovoril k omenjenemu dejanju. Sodišče je rešilo slučaj na ta način, da je sedaj obema prisodilo po 1 mesec strogega zapora, pa le pogojno za tri leta.
d Potovanje krogle od glave do nog. Invalid Ivan Osvaid je doma iz Prekovice v Slov, Krajini, Pred dvajsetimi leti je Osvalda na ruski fronti zadela krogla v glavo in se zarila v tako nevarno mesto med možgani, da mu je zdravniki niso mogli izvleči. Posledica je bila, da je Osvalda stalno bolela glava, zlasti ob spremembah vremena, Pred leti pa je nastopila nenadna sprememba. Ko se je na polnem vozu pripeljal domov, je skočil; a tisti hip začutil strahovito bolečino v glavi. Že trenutek nato je nastopilo olajšanje. Kasneje je čutil, da mu krogla potuje skozi vrat proti prsom, Letos ga je pa začela boleti noga, da niti hoditi ni mogel več. Ker mož ni imel denarja za bolnišnico, je vzel nož, prerezal stegno in našel tam kroglo. »Operacija« se mu je posrečila in mož je danes zdrav.
d Promet Poitne hranilnice oktobra 1937. Meseca oktobra je štednja uspešno napredovala. Pristopilo je 5376 novih vlagalcev, tako da nalaga zda; pri Poštni hranilnici 464.384 oseb, vsota vlog je pa poskočila za 8,110,347 din 81 par in je znašala konec oktobra 1! milijardo 1.69,312.028.05 din. — V čekovnem prometu so odprli 107 čekovnih računov, iako aa je zdaj pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah skupaj 25.637 čekovnih računov. Promet
To ni sirojiia puška, ampak filmski fotografski a paral z daljnogledom, kakršne rabijo pri lilmanju živalskih prizorov v naravi. Io se živalim ni mogoče približati
po teh računih je znašal oktobra 7.887,216.420 din 38 par. Od tega se je izvršilo s prenosom brez uporabe gotovine 5458",;. — Stanje vlog po čekovnih računih je znašalo konec oktobra 1.713,822 825.62 dm. Celotne vloge pri Poštni hranilnici znašalo torej skoraj 3 milijarde din. Pred prevratom tako cvetoči slovenski denarni zavodi pa samevajo ...
d Razbojnik. V Dravski dolini med Sv. Ožboltom in Falo je neznan mo?ki s samokresom v rokah prisilil trgovca z tivino Franca Flajsa od Sv Ožfcoiia, da mu je izročil denarnico, v kateri je biio 2500 din. Ropar je izginil.
d Tudi oče ie lahko slab. Pavi« Silaj je te dni pred petrinjskim sodiščem povedal tole: Komaj tri mesece starega ga je z materjo vred pognal oče na cesto. Fantič jc raste! pri tujih ljudeh kjer jc moral opravljati vsa opravila Ko je bil že močan mladenič, ga je oče poklical spet v svojo hišo, vendar ne iz očetovske ljubezni, temveč zato. ker je rabil dobrega in močnega delavca. Oče mu je dajal le hrano, denarja in obleke pa nobene. Če je zahteval plačilo, ga je oče nagnal iz hiše. Najrajši pa takrat, ko so bila končana poljska in droga dela ter v hiši niso bili več potrebni nobeni posli. Ko se je letos jeseni spet ponovila taka zgodba, je Pavle ponovno stopil pred očeta in zahteval plačilo. Oče, sicer bogataš, je pograbil koso in z njo mahnil. K sreči se je sin odmaknil, a v silobrami potegnil samokres in očeta ustrelil. Sodišče je fanta oprostilo.
d Pozor pred ponarejenimi dolarji. Prvi ponarejeni bankovec za 10 dojarjev so zapazili v podružnici Češkoslovaške banke v Bjelo-varu, kamor ga je prinesel menjat neki Franjo Količ, Banka je poslal bankovec v Zagreb na pregled, kjer so ugotovili, da ni pravi. Ko so pa iskali Količa v vasi, katero je navedel za svoje bivališče, ga niso našli. Oblasti hitijo s preiskavo, da ne bi ponarejale! razpečali še kaj več ponarejenih dolarjev.
d Nasilstvo v hiši pravoslavnega duhovnika. Blizu Samobora je bil nedavno izvršen zločin, katerega žrtev jc postala kuharica pravoslavnega svečenika. Zločinec je okial kuharico, nato pa prebsrkal vse, ker je iskal denar. Odnesel ga je le malenkost, ker je spregleda!
v kotu neke omare 60 jurjev in vložno knjižico za 300.000 dinarjev. Kuharica se je v bolnišnici zopet zavedla in po sliki spoznala napadalca v osebi nekega elektromonterja, ki je bil nekaj časa pri arbimandritu v službi. Monter je bii znan zločinec, ki ga jc svečenik sprejel v službo, ne da bi vede) za njegove grehe. Pozneje ga je odpustil, ker z njegovim delom ni bil zadovoljen. V času svoje službe pr. je monter zavohal, da ima duhovnik precej denarja in ga je prišel kasneje iskat.
iz domače politike
d Minister dr. Krek je bil oni petek, soboto in nedeljo v Sloveniji. V teh dneh je imel več shodov, in sicer v petek shod zaupnikov JRZ v Kranju, v nedeljo dopoldne zbor okrajnih zaupnikov JRZ za okraj Ljubljana-okolica, popoldne pa v Radovljici zbor zaupnikov JRZ za radovljiški okraj. Na vseh teli sestankih jc minister poročal o splošnem političnem položaju, posebej še o zadnjih zunanje- in notranjepolitičnih dogodkih ter žel za svoja izvajanja soglasno odobravanje vseh strankinih funkcionarjev ir. članov, Povsod je bila s polnim soglasjem in velikim navdušenjem izrečena zaupnica vodstvu stranke, posebej predsedniku banovinskega odseka JRZ notranjemu ministiu g. dr. Antonu Korošcu. Svoje bivanje v l.iub-
liani je minister dr. M. Krek uporabil 'ud, za to. da je članom Slovenskega katoliškega uM-demskega starešinstva podal že poprej dogovorjeno predavanje in poiočilo o ualem javnem življenju. Predavanje )e privabilo toliko število starešin, kakor jih že nekaj let ni bilo pri nohtni prireditvi in je zapustilo vt se, ki slovenski katoliški skupnosti ne bodo v škodo.
d Zopet bodo volili. V nedeljo, 12. decembra, bodo občinske volitve za naslednje občine: Kamnik, Komenda, Sela pri Kamniku in .Šmartno v Tuhinju (kamniški okraj), Prihovit in Slovenske Konjice (konjiški okraj), Litiji in Vače (litijski okraj), Ig (ljubljanski okraj), Dolnji Logatec iu Gornji Logatec (logaški okraj) in Kamna gorica, Ovsiše in Radovljica (radovljiški okraj), in sicer iz naslednjih razlogov: S kraljevim ukazom z dne 1. septembra 1937 so bile ustanovljene nove občine Slov. Konjice, Sela pri Kamniku in Šmartno v Tuhinju. Z istim ukazom je bilo spremenjeno ozemlje občin Kamnik, Komenda, Prihova (Tepanje), Litija, Vače, Ig, Dolnji Logatec in Gornji Logatec, Kamna gorica in Radovljica. V občini Ovsiše pa je občinskemu odboru poslovna doba potekla. Istega dne bodo tudi volitve v občini Zgor. Tuhinj in v kamniški Bistrici, ker je bila prva porazdeljena in na novo ustanovljena še ena občina Zgor. Tuhinj.
<3 Spokorjen časnikar. Pravijo, da je ta mož Joe Matošič, izdajatelj zagrebškega tednika Danice«. Zadnje čase se je proslavi! z neprestanimi napadi na dr. Mačka, na hrvaško gibanje in na hrvaško narodno skupnost.
V	njegovem tedniku so izhajali ostri članki, ki so imeli namen razkrivali slabe strani Mačkovega gibanja, pa so bili premnogokrat skrajno enostranski in pisani iz osebne užaljenosti. Ker je brezobzirno napadal vse, v kar verujejo Mačkovi pristaši, se je nekajkrat zgodilo, da so njegovi nasprotniki raznašalcem pobrali vse izvode »Danice in jih na cesti sežgali. Prav tako je Matošič izzval ludi več sodnij-skih razprav. Zadnje dni pa je Matošič v »Danici<- objavil, da ne bo več napadal dr. Mačka, ker bi njegovi napadi utegnili koristiti samo nasprotnikom hrvaške skupnosti, ne pa razčiščenju, ki ga je Matošič s svojimi članki hotel jiovzročiti. Prav tako ne bo več napadal drugih voditeljev HSS,
d Pri (ežki stoliei, napetosti, glavobolu zaradi zaprija, očisti ena do dve čaši naravne »Franz-josefove« grenke votle prebavne organe. »Franz-joselovo« vodo lahko jemljejo tudi bol-siki, ki leže in jo imajo za dobro.
R<ie. |io min. noč. pol. In nor. zcir. S hr 15185. 23 V M-
V	vsako hišo Domo2|ula!
Oglas je reg. pod S. Br, ia! od J. HI. 1937
NESREČE
d Hiš« is gospodarsko potlopje »ia pogorela Janezu Vodniku ua Šutni pri Žabnici,
d Vlak ga je zgrabil Južni sneg, ki jc te dni zapadel, ni !e potrgal telefonskih žic in prekinil skoraj ve« telefonski in telegrafski promet, ampak dal tudi mnogo dela na železniških progah. Tako so na Rakeku imeli s snegom, ki ga je skoraj zapadlo pol mstra, na progi dovolj dela. Še v mraku so progovni delavci kidali sneg * proge. Tako je vlak, ki je vozil v postajo, zagrabil progovuega delavca Urbas* Franca, starega 30 let in doma iz Jva-njega sela pri Rakeku. Sunek je delavca podrl in vozovi so ga povaljali, tako da je dobil hude poškodbe [Ks glavi in životu, pri močnem sunku pa si je zlomil desno roko,
d 30 ljudi v boju z valovi Moravč, Te dni je šel kmet Radojica Milenkovič preko Moravč v vas Maskare k nekemu kmetu poprosit hčerko za svojega sina. Z njim vred je šio okrog trideset žena in otrok. Proti večera ia se aa svojih vozeh spet vračali domov. Ko so prišli do reke, je prevladovalo mnenje, da je treba ubrati kra j.vo pot pteko reke z brodom. Zavlekli so na brod tri vozove a trideset ljudmi. Sredi reke. tam pri Varvarinu, ps je za-i-MŽi preobžežcuosti počila žica broda, da je valovje brod obrnilo ter so se vsi potnik: zna-ili v mrziih valovih. Da so se rešili razen enega vsi, pa je hotelo naključje, ker je žica broda počila nekaj metrov od brega, kjer je bila reka bolj plitva.
d Zopet hud« avtomobilska nesreča. Na Črnučah pri Ljubljani imajo opekarno, kt je iast Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico, ki jo je lani zdražiia na sodni dražbi od posestnika Ferkova. Opekarno je dala v najem podjetju Kroneger & Piculin, Te dni so naložili do štiri tone opeke na tovorni avto za tvrdko A. Mavrif, ki gradi v Zalogu na tamošnjem kolodvoru moderno razkuževalnico za železniške vagone. Ko je bi! avto naložen, je šofer Janko Ahčin krenii iz Podboršta m naprej do Zaloga. Poleg njega v kabini sta sedela vozač Fran Zver in še neki dclavec stavbne tvrdke Mavrič. Zadaj na opeki pa je sedel tudi pri isti tvrdki zaposleni delavec, 22 letni Ferdinand Kozlar, doma iz Bistrice, občina Črenjševci, okraj Murski Sobota, Na hudem ovinku pri Gričarju na Ježi je avto dohitel kmetico Cecilijo Remec, ki je na za-pravljivčku peljala mleko v Ljubljano in vozila proti Sv. Jakobu, ker je od tam bliže v mesto, kakor pa po državni cesti. Šofer je hotel kmetico prehiteti in je zavil nekoliko v stran, tako da je zavozil čez cestni jarek na mehko in se ie tovorni avto mahoma nagnil ter prevrnil po 5 m visoki strmini. Opeka je Kozlarja pokopala. Bil ie takoj mrtev.
d In Se ena avto-nesreča. Oni večer je šel delavec Strle Franc v Ljubljani od Figove a po Dalmatinovi ulici na Miklošičevo cesto. Ko je še! čez Miklošičevo cesto, je zavil in hotel prebštets avto, ki je vozil po cesti navzgor proti kolodvoru. Strle se je kljub temu ura-čuaai in ga je avtomobil z blatnikom podrl na tla odrtirkai naprej. Obležal je nezavesten ua cesti in nezavestnega so ga pripeljali v bol-nifauco, kjer so ugotovili, da ima polomljena rebra in najbrž tudi resne notranje poškodbe. Dasta je tz SekirSč v občini Velike Lašče, stanuje pa na Ižanski ce»ti.
d Zastrupljanju je podlegel. Pred dnevi se jc kamniSki mesar in posestnik Podgoršek fvan peljal s svojim sinom BUžotc na motor-
nem kolesu po kupčijskih poslih na Štajersko, Med vožnjo je spolzka pot povzročila, da sta padla z motorjem, pri čemer se je pokojnik nekoliko udaril ua desno nogo nad gležnjem, j Rani ni pripisoval posebne važnosti, Sledilo ps je zastrupijenje po tetanusu. Zdravstveno stanje se mu je v nekaj dneh tako poslabšalo, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico, odkoder so ga takoj vrnili v brezupnem stanju svojcem. Naslednjo nedeljo je umrl.
d Pet ljudi je rešil gotove smrti orožnik Jure Milas v Ustikolini, tam nekje na jugu. ICo je orožnik ponoči korakal na službenem obhodu mimo barake, v kateri so stanovali delavci, je začul zdihovanje. S silo je vlomil vrata in našei pet delavcev nezavestnih, zastrupljenih s plinom, ki je uhajal iz preproste pečice, katero so delavci na večer zakurili z ogljem. Orožnik je delavce izvlekel iz sobe in jih po vrsti z umetnim dihanjem spravil k zavesti.
d Radi megle je trčil v bližini Konjic avtobus mariborskih mestnih podjetij z osebnim avtom primarija pljučnega oddelka mariborske bolnišnice dr. Franja Radšla. Dr. Radšel je dobil le nekaj manj nevarne praske, njegova soproga Zora pa je poškodbam v bolnišnici podlegla.
d Po nesreči sc je ustrelil v trebuh. Oni večer se je pripetila v gostilni pri »Štrajzelnu« v L jubljani nesreča, ki ni le dvignila takoj vseh omizij, ampak tudi razburila bližnjo okolico. Med gosti, ki so sedeli v gostilni, je bil tudi uradnik uprave »Jutra« Jurca Vili, ki je v svoji družbi razkazoval revolver in njega dejslvo-vanje. Napolnjeni samokres je tako neprevidno obrača! v roki, da se mu je ta po nesrečnem naključju sprožiL Ustrelil je samega sebe v trebuh, gostje pa so takoj obvestili postajo, ki je težko ranjenega Jurco pripeljala v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Stanje ranjenega je seveda resno.
Ker Sviea s sedanjimi sredstvi nikakor j ne moro ustaviti priliva tujega pobeglega kapitala v švi®e, jo začela Švica sodaj izvajati že napovedane ukrepe proti tujemu kapitalu. Med švicarsko banko in združenjem Švicarskih bank jo bil sklenjen poseben dogovor, po ktdssrem se bodo ravnale vse švicarsko banke in ki je stopil i 5. nov. v veljavo. Po tem sporazumu si tujci razen z« strogo trgovsko posle no bodo mogli več pridobiti v Švici dobrotniki j na pokaz. Vloge tujcev morajo
d Z drogom se je dotaknil električnega omrežja. Ono sobofo ponoči se je v Postojni ponesreči! kurjač Ivan Lah iz Maribora. Z dolgim železnim drogom je mešal žerjavico v lokomotivi. Po neprevidnosti pa sss je z drogopj dotaknil železniškega električnega omrežja ter je bil takoj smrtno zadet, Z vlakom so ga prepeljali na obmejno postajo Rakek, kjer so ga položili v mrtvašnico in obvestili njegpve sorodnike.
novi grobovi
■rt Zvonovi zvonite, domov ga spremite,., Na Jezici je umrla C8 letna Mariji; Pavlin, 40 let je bila gospodinja pri upokojenem g. župniku F. Koširju. — V Medani v Brdih na Goriškem je zaspala v Gospodu 8'i-letna Lu. cijn Gradnik. — V Novem mestu jo odšla v večnost Marija Kbmavli roj. Pahor. — Na Srednji Beli pri Preddvoru je izdihnil Matija Rozman. — V Mariboru so pokopali Veko-slavo Cvetko roj. Fraunsfeld, učiteljico v p.
—	V Železnikih nad Škofjo Loko je umrla žena cerkovnika. 27-letna Tončka Gartner. —
V	Cerknici so položili v grob trgovca iti posestnika Milana Krvanjo. — V Retečah je , v 64. letu mirno v Gospodu zaspal posestnik in ključar župne cerkve Franc Bergatit. —
V	Škof j i Loki je zapustil solzno dolino strojni tehnik Marijan Žigon. — V Orehovi vasi pri Mariboru je odšla v večnost posestnica Ivanka Horvat. — V Zagrobu je umrl bančni uradnik Rudolf Hrehorič. — V Zgornji Šiški je odšla v večnost posestnica Frančiška GrauL
—	V Tacnu pod Šmarno goro je odšel h Gospodu po večno plačilo Franc Rohas. — V Ljubljani so umrli: soproga tajnika Vzajemne posojilnic« Hedvika Šturm, posestnik Kolega, tajnik sodišča delavskega zavarovanja Josip And res.
IrfTi	S.%*." T*?
biti vezano na najmanj tri musece, Ce se naloži denar za šest mesecev, potem morajo tujci plačevati od tega denarja 1% obresti. Sale po devetih mesecih pa se njih denar obrestuje. Bankam »e prepoveduje, da bi upravljalo tujcem vloge, ki so položene v Švicarskih bankovcih. V švicarskih bančnih krogih 30 glede učinkovitosti teh odredb raznih mnenj, toda Švicarska banka je napovedala še oetreji« ukrepe, če bi ne zadostovali.
t*
Kako se hoti Švico proti hihmu kapitalu
RAZGLED PO SVETU
%t
Bratomorna vojna v Španiji
Na španskem bojišču se v zadnjih dneh ni pripetilo nič posebnega. Nacionalistični general Franko je po veliki zmagi na severu posla! vso svojo bojno sik> v Aragonijo Menda ima sedaj general Franko na razpolago 1000 topov, 200 bojnih letal in okrog 250.000 mož.
Časopisje je minuli teden poročalo, da se rdeča španska vlada tajno pogaja s španskimi nacionalisti glede premirja. Uradno španski boljševiki to zanikajo, vendar vest najbrže ni brez vsake podlage. Predsednik rdeče vlade Kompanis se je namreč te dni naenkrat znašel
HO
Pretekli teden so bili hudi boji za mesto Sangai. Po silno krvavih žrtvah so Japonci to najvažnejše kitajsko trgovsko mesto zavzeli. Boji med Kitajci in Japonci se zapadno od Šan-gaja nadaljujejo in Japonci počasi, vendar vztrajno prodirajo ter so zased!) vzhodno od
AVSTRIJA
s To ie ouo iz Korotana. Za novega ravna-telzja celovške kmetijske šole je imenovan inž. Reicher. — V hribu nad beljaškimi Toplicami so odkrili veliko podzemsko jamo s številnimi kapniki. — Enajstemu otroku družine Rulic v Ko-čuhi je krstna botra gospa Alvina Dollfuss, soproga rajnega kanclerja. — Domovinska fronta ima vseh članov v državi nad tri milijone. — Vsfed zastrupljene krvi je umrl posestnik pd. Tratnik z Rakovnika pri Grebinju. — Hlapec Luka Smolnik iz št. Vida v Podjuni je šel iz sirahu pred vojaščino v prostovoljno smrt. — V Beljaku bod gradili most čez Dravo.
ITALIJA
s Kar je oviralo »like, izginja. Tržaški časopis »Piccoio« je nedavno priobčil članek, v katerem ugotavlja rastoče prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo. Članek navaja, da se neraz-poioženje jugoslovanskega ljudstva napram Italiji umika prisrčnim odnosom. Razumevanje in .sodelovanje med obema sosednima narodoma je v porastu. Jugoslovanski trgovci se zanimajo za italijanski trg, jugoslovanski časnikarji obiskujejo italijanska mesta, šport in tujski promet vedno bolj družita oba soseda. Tako izginja po-
v Parizu, od tam pa je še! še v London pač iskat — posredovalce.
Pred kratkim je časopisje razneslo vest, da jc bil Mussolinijev sin Bruno, ki v zadnjem času v aeroplanu leta nad Španijo, prisiljen spustiti se na rdeče bojišče. Pa ni bilo tako. Bruno Mussolini se nahaja na španskem otoku MaSorki in je oni torek res komaj ušel smrti. Rdeči aero-plani so namreč bombardirali imenovani otok in se je bomba iz zrakoplova razpočila v Bru-novi bližini, pri čemer jc bi! ranjen neki poveljnik nacionalističnega zi akoplovnega oddelka.
Sangaja še nekatera druga večja kitajska mesta. Je verjetno, da bo končna zmaga pripadla Japoncem, ki zahtevajo, da Kitajci prekinejo vsako zvezo z ruskimi boljševiki in stopijo v prijateljske, gospodarske in politične slike z Japonsko.
stopoma vse, kar je nekoč oviralo stike med obema državama. — Naj pristavimo skromno željo za skorajšnjo popolno izvedbo sporazuma, sklenjenega med Italijo in Jugoslavijo.
poljska
s Poljsko-nemška manjšinska pogodba. Te
dni so objavili besedilo poljskonemške manjšinske pogodbe. V [»osebni izjavi se obe državi zavezujeta, da bosta spoštovali vse pravice manjšin, da more vsaka manjšina svobodno gojiti svojo narodnost, da sc ne bosta v ničemer vmešavali v verske in dobrodelne organizacije manjšin in da tudi ne bosta poskušali potujčevati pripadnike narodne manjšine. Manjšine po so seveda dolžne, ohraniti popolno zvestobo do one države, v kateri živijo. — Ali bi ne mogla tudi Jugoslavija sklopiti tak sporazum z vsemi svojimi sosedami?
RUSIJA
s Iz boljševiškega »raja«. Pri veliki vojaški paradi ob 20 letnici boljševiške revolucije so neznani napadalci streljali na vrhovnega poveljnika sovjetske vojske, maršala Vorošilova, ki je jezdil na čelu čet. Streli so prihajali iz neke hiše, ki stoji ob cesti, po kateri jc vojska korakala na Rdeči trg. Ena krogla je obtičala v Vorošilovem
sedlu, Vorošilov aam pa po srečnem naključju nt bil zadet. Napadalca policija ni mogla najti. V« preiskave so ostale brez uspeha, ker je napa-daleč po zveznem hodniku prišel iz hiše, od-koder je streljal, v hišo, ki gleda na drugo ulico, ter se je tam hitro pomešal med množico, ki jt gledala parado. — časopisi iz Tiflisa poročajo, da so tam ustrelili 10 zarotnikov, ki so 1933 in 1935 hoteli ubiti Stalina pri prihodu v njegovo domačo vas. Med njimi sta bila Mihael in Vasilij Lak oba, sorodnika bivšega predsednika Abha-ške republike. Vsi zarotniki »o baje priznali, da so hoteli Stalina ubiti zato, da bi odcepili svojo deželo od sovjetske države. Brata Lakoba sta bila obsojena kot trockista, ker je izmed njiju eden bil svojčas osebni prijatelj Troekega, kadar je ta prišel na počitnice v kavkaške gore. Obtožnica jima je očitala, da sta hotela Stalina zastrupiti.
ANGLIJA
s Proti navala komunistov, Protikomuni-stični tedisi so bili v nadškofiji Livcrpoo! na Angleškem. Potrebni so bili radi tega, ker se jc v delavskih krajih začel širili komunizem. Katoliška akcija omenjene nadškolije jc začela proti navalu komunistov s krepkim protinapadom. Nadškof Rihard Downey je odredil, da morajo duhovniki po vseh cerkva!) tri nedelje zaporedoma pridigati o socialnih (družbenih) dolžnostih katoličanov iu o borbi proti komunizmu po okrožnici papeža Pija XI. Poleg tega so bila po vseh župnijah javna zborovanja proti komunistom. Za zborovanja je bilo stalno 40 govornikov na razpolago. Državne in druge oblasti so protiboijševiški pokrd podpirale. Zborovanja so se lahko vršila v javnih zgradbah in v šolali. Brez uspeha vse to gotovo ni bilo, posebno če se je delavstvu dala prilika zaslužka. Sovjetske plačane agitatorje pa teko nihče ne bo spreobrnil. Ti spadajo kot garjeve ovce v taborišča in na prisilno delo pod strogim policijskim nadzorstvom.
AMERIKA
s Brazilija — fašistična republika. Predsednik braziljske republike Vargas je izvršil državni udar in proglasil Brazilijo za fašistično državo. Uradni list je takoj objavi! novo ustavo, ki po fašističnem zgledu spreminja Brazilijo v stanovsko državo. Zakone bo izdajal parlament s sodelovanjem posebnega gospodarskega sveta. Guvernerji (nekaki bani) zveznih držav in poveljniki vseh oddelkov vojske so rnenda žc pristali na novo ustavo. Državni udar ima prolikonumi-stično ost.
s Nad 700 milijard dinarjev izgubljenih. Kakor poroča finančni odsek njujorške borze v Ameriki, so lastniki raznih delnic in trgovskih
Naši veterani
Dornik Franc Tržič
		Hp' "^HB
HH«i ačjMjjjftffiflii		Ig : Mi
Mi jajSEL s^mEm		K, i
J ;		IImii
		
•loSiiuia Sltipn!
Lom nad Tržičem
Andrej Mejnč Komenda
Ivan Oclinar Bevke pri Vrhniki
Frane Kchbcrger Blekova v. p. V. Logatcu
papirjev zgubili tekom zadnjih dveh mesecev nad 700 milijard dinarjev vrednosti — na borzi. Od marca 1935 so cene delnicam neprestano naraščale do 14. avgusta leio«, ko ao začele padati. Kaj je vzrok padanju delnic, nihče ne pove. Eden vzrokov je, ker letos ne prihajajo naročila za nove avtomobile v istem številu, kot se je pričakovalo. To je tudi vzrok, da trpi jeklarska industrija, ki zadnje čase posluje za 50 odstotkov pod običajno zaposlenostjo.
s Razuo. V jale Kans je umrl 53 letni Frank Pristcrnik od Sv. Duha na štajerskem. — V Mointreju Pa. je preminuia 48 letim Antonija Kalister roj. Bele iz Koč pri Postojni. V JoKetu Minn. je odšel v večnost 45 letni Josip Kastelic iz trebenjske fare na Dolenjskem. — V Mil-waukee so djali v grob 52 letnega Janeza Horvata iz Makolj pri Poljčarcah. — 21. oktobra je bila posvečena za redovnico Jean Pctkovšek, hčerka obče spoštovane družine Lovrenc Pet-kovšek. Sprejeta je bila v red »The Poor Claire Nuns«. — V Clevelandu je odšla v večnost v starosti 53 let Marija Legan roj. Travnik iz Globokega pri Krki na Dolenjskem. — Isfotarn je odšla k Gospodu po plačilo Roza Sintič rojena Stanko iz Cerkelj pri Krškem. —- Ameriška vlada bo prodala svoj največji parnik »l.eviatban«, in sicer za staro železo. Ta parnik jc nosil pred vojno ime »Vaterland« in je pripadal Nemčiji; zgrajen je bi! kta 1913, stal pa je S milijonov dolarjev. Tekom vojne pa ga je Amerika zaplenila za prevoz svojega vojaštva v Francijo. — V Clevelandu je nagkmsa umrl 46 letni Alojz Grčar od St. Ruperta na Dolenjskem.
drobne novice
68 let ima že ua hrbta italijanski cesar Viktor Fmanuel III.
V poljski Varšavi je o mrl slavni poljski pesnik Bolcslav Lesmian.
Abesinija velja Stalijo letno okrog 1.200 milijonov zlatih lir.
Vojašfeo zvezo za deset let je sklenila Turčija z Grčijo.
Bolnišnico z 200 posteljami, ki bo varna pred bombami, grade pod zemljo v Pragi.
Od prevrata jt bilo v Pragi upepeljenih 6«. 126 mrličev. češkoslovaška ima 12 krema-torijev.
itn* kitajskega Čangkajšeka pride v Evropo predavat o usodi Kitajske.
V	nemški vojski je brigada, ki jo sestav-jajo sudetski (češki) Nemci.
H 50 milijonov Kč aovih davkov vsebuje načrt novega češkoskivaškega državnega proračuna.
Belgijska vladna kriza traja naprej; tudi zunanji minister Spaak nt mogel sestaviti vlade.
Veliki hitlcrjevski nemiri so bili 9. novembra sredi avstrijskega Dunaja.
Moskva ima sedaj pet in pol milijona prebivalcev.
Ko se je peljal na ladji k Anglije v Južno Ameriko je nenadoma umrl bivši angleški min. predsednik Mac Donakl.
Za vrnitev Otona na madžarski presto! se
je izjavi! voditelj madžarskih socialnih demokratov poslanec Payer, torej bogohrani rdeč-kar!
Posebne poštne znamke za 20-letnieo sovjetske revolucije je izdala španska rdeča vlada. Nov dokaz, kaj je ta!
Ureditev stanovske države na Grškem je napovedal predsednik vlade Metaxas.
Pioti podpisu mednarodnega sporazuma za pobijanje krvavega nasilstva sta se izjavili Rusija in — Švica.
V	sovjetski Rusiji še vedno obsojajo n« um rt »pristaše« Trockega.
300 km rdeče španske obale bodo zaprle z minami nacionalistične bojne ladje.
Ljudsko glasovanje o prepovedi komunistične stranke in organizacij bo v kratkem v Žvici,
Za 15.000 fantov orožja so Angleži kljub pozivom na bojkot prodali v 2 mesecih Japoncem.
Razstavo o rdečem nasilja v severni Španiji, so odprli v nacionalistični Salamanki.
34 rdečih španskih ladij je v francoskih lukah.
2098 milijonov kron -— torej 20% celotnega drž. proračuna bo dala čehoslovaška prihodnje leto za svojo obrambo.
japonska šteje sedaj 71,252.000 prebivalcev.
19-letnico bega iz Nemčije je praznoval te dni v Doornu na Holandskem bivši nemški cesar Viljem.
Zaroto proti bivšemu nesposobnemu predsedniku ruske vlade Kerenskemu je odkrila pariška policija.
RAZNO
Nega otrok. Kdor ima sam otroke ali kdor jih mora vzgajati, naj «i zapomni sledeče: Ne pustiti, da bi vsi mogoči ljudje vaSe otroke poljubovali; nalezejo si e tem lahko najrazličnejše bolezni. Dojilje in pestunje naj se nikdar ne »klanjajo skozi okno ali čez balkone z otrokom v rokah; nesreča nikdar ne počiva. Nikdar ne zaprite vrat, ne da bi se ozrli nr.zaj;mor-da je Sel otrok tiho za vami in ima prste med vratmi. Nikdar ne dajajte otrokom za igranje fižola, boba, kroglic, denarja ali drugih majhnih predmetov; otrok nese vse v usta in bi mogel to ali ono požreti. Nikdar ne pustite otrok® samega v Kakšnem prostoru, kjer je ogenj.
Dvoboj » klobasami. Ljudje naprestano hočejo uveljaviti svojo vzvišenost med ostalim stvarstvom, pa se vendar v mnogih stvareh ne morejo dvigniti nad živali. Samo reci komu kako besedo preveč, pa se takoj začne repeečiti kot kak petelin, Ce bi ži"«! nekaj desteletij prej? bi le povabil na dvoboj ia s sab-
L Gan(|hofer:
51
Roman Iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blat Poznid
Hotel je pokazati s prstom, toda nenadno je umolknil, obstal ko brezduh in strmel na pergament, ki je bil do srede lista razjeden v cunje in cape.
»Zdaj so mi miši pojedle prav to sveto besedo!«
Bebljajoč se je zgrudil na kolena, padel z obrazom ua knjigo in zaihlel.
Ebervain se je trudoma dvignil. V njegovih potezah se je zrcalil boj, ki mu je buril srce: njegovo Človeško očutje in usmiljenje na eni strani, na drugi pa zaprisežena dolžnost njegove službe. Položil je ibtečemu starcu roko na ramo, ioda brez tolažbe je bil in brez sveta, tako za Hiltišaikovo trpljenje kakor za lastno muko. »Ne morem ga gledati, kako joče,« je /.ajecljal, »ne prenesem tega!« Z dlanmi si je zakril oči in se opotekel iz hise.
Hiltišalk se je omahujoče vzravnal in njegove mokre zmedene oči so zablodile po prazni izbi. »Proč je! Proč! Pahnil me je v nesrečo in v nesreči me /Jipusti!« Z iztegnjenima rokama je stekel proti durim. »Brat, moj ljubi brat v Jezusu Kristusu!« Ko je dospel na dvorišče, jo uzrl Ebervajna niže cerkve, na bregu deročo Ahe; hitel je po ozkem kolovozu s plahutnjočo obleko in sklonjeno glavo kakor človek, ki se prebija skozi besnet
vihar.	. „.„
Hiltidiu je pritekla z Mino od cerkvice. »ZaKaj beži/ Kaj mu je?« Beseda ji je zastala, ko je zagledala zmedeni obraz, starca in njegove mokre oči.
»I, kam vendar teče?« se je prestrašil Hiltišalk, kakor bi bila pretekla ura nenadno pozabljena iti samo pot še, po kateri jo kreni! Ebervajn, njegova edina skrb. »Saj je namenjen v Lokijev les, pa teče proti Zbrisani Abl Zašel bo! Utegne se mu kaj pripetiti! Mina, daj vendar, daj in teci in mu pokaži pravo potk
Toda Mina se ni ganila; oči je upirala v svojega gospoda, kakor bi jo sleherna solza, Id se je potočila po njegovi bodljikasli bradi, vroče pekla v duši.
»Teci vendar, Mina, teci -- ali kar sam grem in ga popeljem!« Hiltišalk je hotel odhiteti proti ogradnim vratom; a zdaj ga je Mina vrešče zadržala in šinila z dvorišča na vso sapo hiteč po poti, po kateri je bi! izginil Ebervajn.
»Kaj praviš, Hilti, kaj praviš! Zašel bi bil naravnost v tesni Zbrisane Ahe!« S temi besedami se je obrnil Hiltišalk k svoji ženi, ki je bleda in molče stala pral njim, prevzeta od temne bojazni, »V tesni Zbrisane Ahe...« je ponovil, potem se mu je utrgala beseda. Njegove zmedene oči so preletele starico, ihteč glas mu je stresel prsi in v trpljenju brez pomoči se je opotekel proti kamniti klopi pod lipo. Prestrašena je stekla Hiltidiu za njim. »Ljubi Bog v nebesih, kaj se je zgodlo? Govori vendar!« Hotela ga je podpreti, toda umaknil se je in zaječah i-Ne dotikaj se me!« V sledečem trenutku pa je sam iztegnil roke, vrgel se starki na prsi, jo objel, prižel nase z vso slabotno močjo svojih starih rok in se razjokal ko otrok. Hilti ni spregovorila nobene besede, samo oči je povzdignila proti nebu. Nežno podpirajoč moža, ga J« posadila na kamnito klop, pritisnila njegovo glavo na svoje prsi, gladila z rahlo roko njegove bole lase In potrpežljivo čakala, dokler ne bi spregovoril.
PO DOMOVINI
Jezuiti S0 leš v L*mhA$am
Letos praznujejo jezuiti v Ljubljani tri "jubileje: 50 let. odkar so prišli 12 novembra 1887 tretjič a* Slovensko k sv. Plorijauu v šentjakobski župniji v Ljubljam; Iti letnico, kar m m eedanjem mestu pri sv Jožefa (v Ljubljcai) in 25 letnico, odkar so odprli evojo novo cetkev sv. Jožefa javni božji službi. V Ljubljano k ev. Florilanu jih je pred 50 leti poklical tedanji Jkoi dr. Jakob Missia. Njihova b'ša pri sv. Rorijami, pa t« kraj ni bil primeren za večji razvoj. Leta 1394 so kupili na Poljanah prostor, kjer sedaj et»ji cerkev ev. Jožefa in hiša t vrtom. 18*X» so položili temeljni kamen ncve Itiše io ae že 8 oorembra 1S07 od ev, Florijuna vanjo preselili V hiši «o si uredili večjo javno kapelo 6v: Jož-ela, zraveu pa še kapelico za Marijine družbe. Toda že od z»?etka eo mislili eezidati veliko uovo cerkev sv. Jožefa. 4. avgusta 1912 jc škof dr. Anion Booaveniura blagoslovil temeljni kamen. !913 eo dogradili 62 m visok zvonik in 25 m visoko kupolo. Do maja 1014 so bila ekoro tisa zidanska dela končana. Prišla je svetovna vojna. VojašSsa oblast je zasegla še oe blagoslovljeno cerkev za stanovanje 200 vojakov. Mesina ljubljanska aprovizacija je je nato uponbljal« za velikan-®ko skladišče živil. Po vojni so patri cerkvi hitro preskrbeli zasilne oltarje, llak, klopi, spovednike, pozneje pa še 5 novih zvonov, prižnioo. kor m nove oltarne slike. Na levo cerkve so odprli še veliko kapelo za shode Marijinih družb in za božji grob. Nad kapelo pa dvornim, nad zakristijo indijski misijonski muzej.
Delo jezuilov je bilo seveda skraja boli skromno. Patri «o opravljali božjo službo, pridigali v stolnici ob nedeljah, pa tudi v postu m mnjiitku. Veliko so spovedovali. Posebno'so pa izvrševali dela, ki so jezuitom lasta-a.
Poleg češčenja sv. Jožefa so se zavzeli jezuit; posebno za češčenje presv. Srca Jezusovega. Zelo so pa začeli širiti med Slovenci to češčenje, ko so leta SOK prevzeli upravo in uredništvo mesečnika »Glasnika Srca Jemsovegnc, Ta list dela za »Apo-stolstvo moUlve, ki je svetovna molitvena dnizba z 30 milijoni članov. Skoraj |>o vseli slovenskih župnijah se je jih njegovo peiHido vpeljalo »Apo
stolslvo mož in fanlov«, ki je moška veja lega ,'i|«>-etolstva. Prvo nedeljo v miosccu se zgrinjajo možje in iantje v obilnem številu k snizi Gospodovi. »Glasnik« je zelo priporočal posvečevanje družio presv. Srcu, dozdaj je priglašenih 26.000 lakih družin. »Glasnik«- jc eden najboli razširjenih in vplivnih nabožnih listov.
Od i503 dalje pa so jezuiti po vsem »-vetu ustanavljali in vodili za razne stanove Marijine druži«. Prvo je ustanovi! za dijake v Rimu jen.it p. Leutiis 1563. Tudi v Ljubljani «o začeli v tem ozint orati ledino. Pri sv. Morijanu so začeli z Marijino družbo za gospodične {(S89) in za gospode (1892). Pri sv. Jožefu pa e prvo dijaško kougregacijo. Iz nje so nastale vse sedanje dijaške Marijine kon?rsg.icije. Sledile «o Marijine družbe za gospe, učiteljice, može, za akademike in za dijakinje. Po njihovem zgledu so ustanovili drugi še druge Marijine ttrožbe v Ljubljani i« drugod.
Ne smemo pozabiti še duhovnih vaj. ki es> jih vodih jezuiti po zgledu svojega ustanovitelja, sv. lgnad;a za vse stanove. Za mo?ke «o pa ustanovili v Ljubljani fDom duhovnih vaj«, v katerem je delalo dozdaj duhovne vaje 5130 moških.
V zvezi z duhovnimi vajami so pa mktijoni. Ljubljanski jezuiti 60 vodili slovenske, vč.vih tudi nemške misijone po vsem Slovenskem, pa tmJi v Istri in Slavoniji. Od !. 1868 «o imeli slovenski jezuiti vr,es»a skupaj 940 misijonov. 12 let pa ie pošiljajo svoje člane tudi aa poganjke miaiioiie v daljnjo Beiipalijo, v fndijo. kjer iutajo svojo misijonsko postajo. Tja je šlo že 8 Slovencev.
K tem lepim uspehom iezuilov p« nripo mogli mnogoštevilni prijatelji, dobrotniki in dobrotah*. Podpirali so jih vsa leta z živili, denarnimi prispevki, s evojim zaupanjem, tolažbo ia zvestobo. — Slovesnost 50letnice delovama jezuitov v Ljubljani v nedeljo, 7. novembra !93S, « ponti-fikalno sv mašo škofa dr. Rozmana v za 10 priliko krasno ozaiišani cerkvi sv. Jožef« je bila le izraz prisrčne zahvale vsem dobrotnikom za dosedanjo ljubezen in pomoč. ehentra - pa tudi nova prošnja, da bi ostali Družbi Jezusovi še nadalie zvesti in jo še naprej krepko podpirali da bi moecl jezuitski red še v bodoče uspešno delovati med Slovenci po svojem geslu: »Vee v večjo čast božjo!«
Vz&memm duhovnika & slovo
Pred osmimi loti j« prišel k Dev, Mar. v ;•<>_ lju. Mnogo je (aru dobrih ljudi. !'a tudi trnja js osafa je čer. mero. Strašen pleve! je preraščal lejie njive: katoliško društveno livljonje je životarilo brez globoko opore In jasnega cilja. Cerkev vidno tolj prsjzea. Pravafi je samevat Gospod ? faberiiakeljnu. Versko organizacije brez pravega življenja, io bolj na papirju. >Na$k tn vsak kompromis r. nasprotnikom
Pa je po telesu »tat>o4ni trni zarezal !>iaz<|e pogumno in tteitproano. Najprej so j?s oi.ialcnnia. vali, potem m se mu zaaižijivo smejali kakor moniln znajo le lam, nato lagali in kievetali, lajno In javno obrfckovall, grozil!, »a oblsstvu tožili, o bližnji konlinaeiji šepetali... Njeffoy« prijaHje in sodelavc*. ImiskaU, jioiiiievaU, jih ponoči >w cestah pretepali, jira okna pobijali - in reki t smrtjo grozili. In v kolikor n>!«> mofjH nad njim, ne se znesli nad vaškimi kapelicami in dntaimi obcestnim! n.vtlrd znamenji..
C>n [ia je *<■! svojo pot t odločitoailjo in saroo-suiveHtio, ki je tudi aa* dvigalu. Za Besnine, 7« katoliško vero io Cerkev tn ljubljeni .-.Uivcnski iiar,'«i tudi smrt, it- SjIIo njegovo geslo Mi povw!«l. sata k* mnoRi n!*» razumeli linne« jim je ital. Tudi Io je nekaj
V Marijinih vrstah j« Mplapoialo vzJic izrednim fasoni novo »vcii,- aivljeoje, Marijini« Jruihe so do^PRl« nenavadno število zvestih flmiov m članic, dii«kt» in dijakinje je tjgsjil * kongresi-.rijah v odlofise k»t»li.ike in slaven^ke Ijorce. livi-«nil je zanimanje boijo »lužbo. Zo«S't «o n*. »olnjevale cerkev mnužsre od blizu in daleč.
Pri zadnjih občinskih volih ah se je združil« [•roti nam vsr <x} levičarjev d^snifurjev A« nekateri »katoMftkic so pomat<8li tako »!i take. In vendar, po nemnli ja^UtKi ujetji, ki je »icer osebno in kot duhovnik ljubil vse farnne z enako ljubeznijo - čeprav mu je liiln včasih be-e<Js trde. -— jc mahala po dolpih letih pod w«::avo MVi zapet enkrat brezkompromisna katatiik* kad-dldntna lista.
Koliko pa je i t vrši I gospod kaplan Magiti <V-jiinj, o katerih ne vi dijaka, kaj je dala levica, io. v6 samo vsevedni IiiK», ki ponifno pie>im, naj neii.4ratenemu borcu za slovenstvo In katoli-•5Ivo, ji, Ivanu SludiTu, novemu župniku v Mokic-nogu, sloji milostno na strani ludi v bodofe r iisi-obib.ejšlm Svojim blanoslovom! — H-skl.
Ko je Hiltišalk v svojih solzah končno prišel do besede, je zaSepetal plaho in liho: »Veš, kaj je dejal, Hilti? Rekel je: midva, da ne bi bila mož in žena!«
Hiltidiu je zmajala z glavo — ni ga razumela. »Midva ne mož iu žena? Kaj pa sicer?«
jNe vem!« je zaihtel starček in se z drhtečimi rokami prijel za prsi. Omahujoč je vatal. »Pojdi, Hilti, pojdik Oklenil se je njene roke. »Tega midva ue doženeva, midva sama — pomagati nama mora Se nekdo drugi, aekdo drugi!« In ihteč je potegnil alarico za seboj proti vratom cerkvice. Vstopila sta.
V	prazni izbi je ugasnil žar pozabljenega ognja v levi, in rahli veter, ki je pihljal skoz,i. okna, je mo/.il orumenele, razjedeue liste na mizi.
Tiho je bilo okoli lesenih sten in nad grobovi; samo vfasi je rahlo zašuSlelo v kostnici in 7. lipe je padalo velo listje.
18
V	jutrnji tišini je jezdila Reka skozi Unterštajnov lesi. Pač je. držala za povodce, toda vranec je ubiral pota, kakor je bila samega volja. Izgubljeno je upirala oči v prazno; včasih je zastajajoče vzdibnila, dvignila oči in se oarla nakrog, kakor da kodi po tujih, čisto neznanih krajih. Nato se je znova pogre*,r»ils v moaganje in misli. Srnjak, ki ga je splaSii topot kopita, je skoči! pred Icoujem čez pot; tedaj se jo Reka spomnila, da se je bila odpravila na lov, in je segla po lok; a zapazila je, da je bila obesila na sedlo prazen tulec. Z vzdihom je povesila roke ln truden nasmeh ji je preletel ustnice.
Ko je tako jezdila naprej, ni opazila, da jo zavil vra-aec proti domu; ozrla ae je šele, ko je siopil konj izmed drčsvja ven na brod. Tri pogledu na ribičevo hišo je tako buriio potegnila za povodec, da »e je vranec vzpel. Ho-73
tela je obrniti, pa je brž zopet povesila vajeti. jMar se ga že bojim?« Med jeznim smehom je zbodla konia v lakotnico, da se je v divjih skokih pognal čez pristajal išče.
Edelrola, ki je sedela s Hilmtrudo na klopi pred hi-hišo, je zagledala Vacemanovo hčer. >Reka! Reka!« je zaklicala in stekla proti ogradniin vratom. Toda, ko je stopila na prodišče, je jnhalka že izginila med drevjem ob jezeru. »Reka! Reka!« Edelrota je stekla proti Ahi, da ji je plahutalo krilce; pri brvi je ujela Vacemariko. »Reka, čuješ, ali pa ne poznaš več glasu svoje tova-rišice?«
Počasi je okrenita Reka obraz in se s polpriprtimi očmi ozrla doli na deklico. »Kdo si?«
Prestrašena in brez besede je zaatrmela Edelrota v jahalko nad seboj. Ko se je pa Reka odvrnila in naravnala vranca na brv, je skočila za njo in se ji obesila z obema rokama ?.a obleko. »Poglej me vendar! Jaz sem, jaz, tvoja posesfrimak
»Izpusti in se uie ne dotikaj!« je vzkliknila Vaeeman-fca jezno. »Svojega brata sestra si, drugega nc vmr. o tebi!«
Bleda se je Elderoia umaknila in oči so ji zalile solze, ko si je «nfimala s prsta zlati prstan, ki ga ji ie bila dala Reka. »Ako me zaradi mojega brata ne marafi več poznati, vzemi nazaj tudi prstan, ki si mi ga dala v potrdilo ljubezni in zvestobe!« Položila je prstan Reki v roko. »Delaj, kar te ja volja, odreci mi svojo ljubezeu -moja ti bo ostala ,dokler bom živa!«
Reka je za hip strmela trn prstančič v svoji roki, potem je dvignila oči in jeknila globoko ganjena: »Rotical Rotica!«
I jo ali « »arpokresuni bi «1 moral reMtl čast ali opustiti življenj«, z a katero nisi več sposoben, pra' kakor t<t dogaja borb« tt vodstvo črede pri raznih divjih živalih. Omikunci so s« borili z meči, sabljami, pištolami, suroveži z noži ali podobnim P"' ročnim orožiern Tnko sis *e nekoč dva kmeta <Jvo-bojevala s sekiro in lopato ter se tako obdelata da so oba prepeljali v bolnišnico, V ksnaifekin gozdovih imajo drurji dvoboje « sekirami iz tolik« bližine, da imata borca desni nogi zvečani skupaj, Najimenitnejši boi ps sta imela dva mesarj« v Mooakovcm, ki sla se pol ure obdelovala « kitami klobas, dokler nista »P«; znal«, d» sta «e <»>stj krepko postavila za c«st tn temeljilo pregisaia vsako »runoto.
Kasaoveo ita prctc?i»« tvcient pogrebu. Kakor poroča v evoji knjigi »n-sarjevl spomini« neki angleški pisatelj, je "P1""
V	trnkih »odnih poročilih sledeči resnični dogodek-
V	javn. zaveti »č« i* u®''1 neki potej>uh. Povrfn« »« ga zabili v prae«) knsto ta nesli na p"kop>-UMe. Za pogrebom j« samo policijski narednik
hmxnih htragev
ftmib«! pri Nsv«ei	tako bi te moral
glasiti naslov v nedeljskem »Slovencu«, ne pa Bmihel-Stcpiče. Pisec aH pa slavec menda Se ne vesta, da kraja Šmlhel-Stopiče ni. — Torej pri nas v fcmihelu stradamo, ker živimo ie od sv. Ane »amo <xl obljub in pričakovanja. Sneg je že tu, kašče sploh niso bile letos polne, pri nas jc bilo po toči oškodovanih več aH manj t9 vasi. Od ban-ske uprave in nekaj dobrotnikov smo prejeli do-zdaj ua opeko nekaj podpore. Imeli smo poseben odbor v pomoč ponesrečenim itočarjem«, toda ta odbor se j« razsel, ker ne more več delovati z obljubami. Ljudje stradajo. Javnega dela ni pri nas letos nobenega, čeprav eo nekaj obljubili; podpore bi, prostih vozovnic ni. Včasih so se vozili celi vlaki, ne samo vozovi, po državi zastonj na razna politična zborovanja; prosto vožnjo so imela razna društva za svoje izlete, /.a nas reveže nI niti er, vagon koruze prost. Tako godrnjajo naši ljudje. Obljub srno siti, lačni smo in dela hočemo! Zakaj »e dola v krajih, kjer niso oiko-•lovani po vremenskih nezgodah? Dolenjci živimo /e dolgo od obljub. Z obljubljenim denarjem hočemo graditi sirotišnico /.-i vso Dolenjske. Mi bi rudi videli, da se ie r, delom začne, da bomo vsaj zaslužili, <Ja si kupimo koruzo pri trgovcih. De-ptitiicije in prošnje niso imele nobenega večjega uspeha. Lačni in pozabljeni kličemo: Oblasti, zganite »e! Pomagajte nam! Naše vasi ho revne v red-■>ib rn»in»r»b. u\radi toče ko opešale popolnoma! Pomagajte!
Riagour*. Pretekli mesec se je med šolsko mladino pojavilo nekaj primerov davice in škrla-tinke. Otroi i so ur večinoma >.e pozdravili, le malega Adamčevega Jožka iz Vošc je bolezen tako »grabila, da mu je za vedno zatisnila oči. Dobri B >g gn je hote! in!»li pri sebi. Dne 18. oktobra p mo g« ob lepi udeležbi 5ol«ske mladine pokopali. Sh aaši Sole se vrSe spremembe. Lansko ieto nas je zapustil upravitelj g. Leopold Likar in odšel s svojo go«j)0 učiteljico v Dol pri Ljubljani. Oba sta bilo vestna vzgojitelja in pri ljudstvu spoštovan«. • i. upravitelj je ustanovi! in vodil sadjarsko po-•Iriižnir«. Ostal tii še tukaj, če bi bila na Soli nastavljena tretja učna moč; zaradi rahlega zdravja pa je postalo delo zanj pretežko. Za njima sta bili nastavljeni dve gospodični učiteljici, ki (ta že letos odšii. O. upraviteljica Ivanka Hrastova je biia nastavljena n« Mrdu, v svojem rojstnem kraju. Zaradi svojega vestnega službovanja in v zglednega
obnašanja bo ostala pri ljudstvu v lepem spominu. Letos smo pa dobili na našo šolo upravitelja g. Franca štrusa iu njegovo ženo Ančko. Bog daj, da bi bila zadovoljna in ostala dalje Časa pri nas. Sedanje šolsko stanovanje je ?.a družino sicer premajhno, pa upamo, da bo točina temu sčasoma odpomogla. — Obširno Jubilejno številko »Domoljuba« smo z veseljem sprejeli in pretirali. Od-višne izvode sino razdelili med one, ki letos niso bili naročniki, z željo da se število naročnikov za leto 1938 poveča. Tudi v naši župniji jo več hiš, ki so stalno naročene na »Domoljuba« žc od začetka. Pripomniti moramo, da ie tudi naš ccrkveni ključar in župan Ivan štrekar že 50 let naročnik »Domoljuba«.
Viace pri Sodra-iiei. Žalujoči sorodniki naznanjajo žalostno vest, da jih je po daljši in mučili bo-lezni za vedno zapustila od vaeb ljubljena Ivana Arko, ki je dne 6. novembra mirno v Gospodu zaspala. — Vedno je bila vesela in jc rada prepevala. Dolgo je iskala zdravja tudi v bolnišnici, a zanjo ni bilo pomoči. Morala je umreti. — Njeni domači se toplo zahvaljujejo vsem, ki so jo prišli kropit, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ki so ji položili cvetja in cencev na njen prezgodnji grob. — Naj pokojnica počiva v miru!
Peče. V tem stoletju »e še ni zgodilo, da bi bilo kakor letos v Pečali kar deset poročnih parov. Prva poroka je bila 25. jati., ko je snežilo, zadnja 15. nov., ko je tudi bilo vse snežno belo. En ženin si je izbral nevesto v prijaznem Je-setiju uad Savo in jc bila poroka v Hotiču. Izmed devetih domačih nevest so šle tri v mo-ravško župnijo; ena v bližnje Koseze, ki je vzela farnega organista Franceta Skoka; druga jo je mahnila proti severu, tja na Limbarsko
Roro; tretja j«a je šla r.a skrajni jug v Spodnje ibče. Druge tri so šle po drugiii župnijah: ena »i je izvolila trgovino t Izlakah, druga si je izbrala lepo domovanje v Hotiču, tretja je priš!a na lejio posestvo v župniji Kolovrat. Ostale tri
so se omožile v domač! župniji. Od teh najstarejša hči farnega cerkvcmka, ki je umri pred tremi leti, io je tako župnija Peče do treh letib zopet prišla do svojega mežnarjn !n ta je Ivan Prvinsek, ki se je priženil v Peče iz Črnega Orabna. iz župnije št. Ožbait, želimo vsem tem desetim parom kar največ sreče in božjega blagoslova, zlasti tudi zato, ker so vsi zvesti naročniki in bralci »Domoljuba«
Stišje pri Ribnici. V prezgodnji grob smo položili »4 letnega rrr.nceto Oražrua. Pokojnik je bi! celih devet le! v Kanadi, kjer si Je s trdim delom prisluži! lepo premoženje. Težko delo v rudniku mu je spod-jedlo njegovo rahlo zdravje. Letos poleti se je vrnil domov; a tudi domovina mu ni mogla več vrniti ljubega zdravja. Ko je bil na tujem, ni nikdar pozabi! na svoj dom. Domače je veduo podpiral, pa tudi krščanskih navad domačo hiše ni pozabil. Vdano je prenašal težavo zadnjih dni in na bolniški jsostelji inu je bi! »Domoljub« zvest tovariš. Pogreb je pričal, kako- Je rajnega Franceta vse rado imelo. Velika množica ga j« spremljala na njegovi zadnji poli. Gasilci so oskrbeli prevoz trupla in mu dali častno spremstvo, pevci od Nove Štifte pa so mu v slovo ganljivo zapeli, Vaščani, ki si jim bil drag, te no bodo pozabili, še manj pa tvoji domači: starši, trije bratje iu dve sestri. — Počivaj v miru!
2Jato polje. Zahvalna nedelja je bila za našo hribovsko župnijo dan izrednega veselja. Blafjro-«!ovi!i smo namreč vodovod, ki ga je zgradil Higienski zavodpo veliki nsk'onjenoisti ba<ia g, dr. M. Natlačena. Blagoslova, ki ga je opravil domači g. župnik, se se udeležili poleg inzenerja graditelja m domačega ljudstva tudi g. okr. načelnik Iz Kamnika, g. ravnatelj Higienskega zavoda, g. poslanec Anton Kersnik in g. župan Jože Poznič. Besede, ki so jih po otvoritvi spregovorili gospodje, so dale ljudstvu novo spodbudo k v. trajnosti; ijudska veselica pa je pokazala- kafcn zelo ceni nase ljudstvo ljudi. Iti mu potv.r j •> k pravi
—	slui.beno —; drugi, duhovnik in grobarji, pa »o tudi morali biti zraven po dolžnosti. Drugih pogreb-cev ni bilo. Ko so grobarji «puWali krsto v zemljo, »r je vrv utrgal«, krsta « je razbila in ropot ter sunek i-e zbudil »m/tveca«, je bil le na videz mrtev. Takoj, ko je opazil, kje ie, je zlezel iz groba, kar kaže precej došre živce; ko pa je vide!, da ga je pokopava! katoliški duhovnik, je v svoji verski zagrizenosti — bi! je protestant — »živce zgubi!« n je duhovnika začel obdelovati s pestmi. Policij-< ni narednik je »mrtveca« takoj aretiral, eodiSče pa ni« je ca pretep na posvečenem prostoru prisodilo S Hcrlingov globe ali 2 meseca zapora.
Lep uspeh. Kaj, tak sc upaš priti v Solo, Janez, neumit ln nepočesan? Takoj se mi poberi domov umazanec! -- jc pognal učitelj malega lenuha. Prihodnjega dne so prisl! v šolo skoraj vsi učenci
—	umazani in nepočesani.
Različne navade. A:
Moja žena je čudna. Preden kaj kupi, si blago od vseh strani ogleda, češ da hoče videti, kaj bo kupila, B- Moin žena pa hoče kupiti vse, kar vidi.
Nagli koraki so se oglasili v gozdu in Zigenot je privihral izmed drevja. Kakor da ne vidi Vacejeve hčere, se je poslavil s hrbtom proti njej, prijel sestro za roko in dejal: .Kako si mogla pozabiti, kar sem ti velel? Ne smeš se muditi zunaj vrat! Zima je blizu in volkovi se plazijo okoli našega ograda!«
:Toda poglej vendar,« je zašepetala Edelrota, »saj nisem sama!«
»Vidini samo tebe!«
Reka se je zasmejala, :oka ji je omahnila, (la je prstan zdrsnil po krilu, pade) na kamen, zvenčeč odsko-Čil in izginil v deročem toku Ahe. Iliteč je hotela Rotica okrasek Se prestreči; toda Zigenot je trdno držal sestro in jo potegnil za seboj.
Reka je zdirjala čez, brv in po jezdni poti navzgor, da je začel vranec prhati in se peniti; ko okamenele so bile poteze njenega obraza, toda njene oči so se rosno blestele. Ko je dospela do vrat ji je z dvorišča, udaril na uho zmešan hrup in gromovit smeb. Krepko je nategnila vajeti in ustavila konja. »Smejejo se, in ja/. bi najraje jokala od bolečine in jeze!« Burno je obrnila vranca in odjezdila zopet po poti nizdol. Za njo sc je razlegal krik in bučen smeh, in vmes se je čul vreščeč glas.
Med tropo Vacemanovih hlapcev in dekel je stal brat Vam po, ki je bi) prišel, da bi izpolni Ebervajnov ukaz in pozval gospoda Vaceja in njegovega sina Heninka prod sodni stol v Lokijev les. Kakor hitro se je bil prikazal na grajsko dvorišče, so ga obsuli hlapci in dekle, ga ogledovali ko čudežno prikazen in ga zasmehljivo ogovarjali. Brat si je ovil molek okoli levice in potegnil izza pn=H leseni križec. »Tako, zdaj naj pride, kar hoče, jaz sem oboržen.c Ozrl se je po zasmehljivcih pred seboj in glas mu je nekoliko omahoval, ko je vprašal po graj-
skem gospodu. Komaj je pa slišal, da se mudi gospod Vače s svojimi sinovi na lovu, mu je močno zrastel pogum. Z mogočnimi besedami je oznanil važnost svojega poslanstva. »In zato vam svetujem, bodite prijazni 7. menoj in spoštljivi, da pridobite tako za svojega gospoda dobrega zagovornika! Zakaj povem vam: potreboval ga bo! Drugače ga bo popadla groza pred sodbo, ki ga čaka!« Dekle so te besede zbegale, hlapci so pa zagnali hrup in bušili v smeh. »Kaj se smejete in odpirate gobce?« ,To zaklical Vampo z vso dostojanstvenostjo, ki jo je premogel. »Čakajte, za mano pride nekdo, ki vam bo zagrenil norčije, kakršne uganjate z božjim človekom! Zato vam-pravim: povedite me v hišo, da v miru počakam na vašega gospoda! Res sem samo ponižen redovni brat, in zase nič ne zahtevam, naj bo že jed ali pijača. Toda prišel sem v imenu svojega gospoda in zaradi njega nočem, da bi se mu le za las kratila čast, ki mu gre! Izpolnite zato svojo dolžnost, da ne zapadete peklenščkov! pogubi!«
Ženske so se mu začele rogati, hlapci so ga obsull
l grobimi besedami, in eden ga je sunil, da se je brat opotekel. Toda molčal ni! Ko neustrašen lovski pes sredi tolpe volkov je stal med njimi in jih grizel a ostrimi besedami svojega srda. Žile so mu nabreknile na vratu in sencih, njegov obraz je temno rdel in znoj mu je oblival plešasto giavo. Vsaka sočna psovka, ki so mu jo zabrusili v lice, vsak sunek, ki ga je zadel med rebra, mu je pogum še povečal. Toda tije.gov glas, naj je tudi donel ko trobenta, je požiral krik in smeh in peklenski hušč okoli njega — zakaj kričanje na dvorišču je prebudilo tudi vse /.ivali v hlevih, psi so lajali v svojih kletkah ko nori, v oboril je renčal medved in volk se je postavil ns zadnj« noge ter tulil nnrnvnost tjs v rrak.
(Nadaljevanje prib.f 0*
izobrazbi in »jospodureSrenra napredku. V eahvalo za vodovod bomo kakor <ioeedaj .Uko Judi v bo dcie kakor plaz pridrli v dolmo na volite in podrti • svojimi glasovi vse, kar bi «e bilo v skladu za koristno Tjudsko politiko naših voditeljev.
Šmartno pri Litiji. Sadjarska podružnica v Smartoem je priredila sadjarsko razstavo, ki «e je zelo dobro obneela. Naši sadjarji eo poslali na razstave pridelke zeio dobre kakovosti. Razstavo sta obiskala predsednik sadjarskega druživa g. M. Humek in poverjenik za sadjarstvo g. Kalol, ki fets se pohvalno izrazila o njej. Sadjarski podružnici želimo veliko dobrih uspehov is lakih razstav. — Na Dvoru pri Vel. Kosirevoici je odfesl po plačilo k Bogu g. Anion Doišek. Bil je moi, kakršnih je malo. dober i« veren katoličan, da ei ga lahko ves k postavi ra vzor, Domači eo zgubili v njem skrb nega gospodarja in tudi vsa dolin? ga bo fežlio oogrešala. Najjsočiva v miru, domačim pa iskre no soža) e! — zadnjo nedeljo v oktobru srro imeli ©bčai. zbor prosvet. društva. l:*voije»i je bi! enoglasno stari odbor, ki uživa po svoji delavnosti vse rauoanje v očeh naših ljudi. — V nedeljo smo igrati dramo »Kadar oe utrga oblak«. Igra je »speta v apložno zadovoljstvo igralcev io gledalcev.
Moravče. V peškem kotičku snoravške doline se je nedavno pojavila škrlatinka Vsa dosedanja obolenja p* eo da srečo lažjega značaja, izdane eo stroge varnosti,c odredbe. Ga se !a nalezljiva in nevarna bolezen med mladico čimprej ustavi. Vsak aov primer obolenja naj gospodafji takoj prijavijo župa«stv>>. Predvsem pa je važna osamitev bolaik* •n razkuževanje.
Seafjeracjsta do! i as. Posestniku Bevctt y Beli cerkvi je požar uničil gospodarsko ooalopje. Požrtvovalni gasilci go komaj rešiti hišo i« omejili požar, ki je grozil napraviti veliko razdejanje, Bev« ima veliko škocio. zavarovan oa je bil za ma hno yso!o. Zanimivo je, da niti najstarejši ljudje iu nt pomnijo požara. — Na Loki pn S!. Jerrte-ts je umrl vrli fant Jože Potočnr, kt ;e že dsSie časa bolehal. Težka opersdja v Ljubiiam mu ni mogla rešiti mladega živlienis. Prepeliali eo ga domov umret. Bojj bodi priiiuMienemu Jože!« bogat plačnik. domačim pa naj da tolažbe, da bodo udarec, ki jih ie zadel, lahko prenašali.
Tržit, Domik Franc, kovaški mojster v Tržiča, rojen leta I8S6, etara pristna tržiška korenina, je že vedno čtl in zdrav, ponose« gasilec in uetsno-viteij požarne brambe Ma 1883, katere član je Se danes. V niecovo hišo prihaja »Domoljub« že 5® let. »Domoljub« s? ga oh lej priliki 6 hvaležnostjo spominja ko' stalnega in zvostej^ naročnika. —
Robežova mam«, J-ohaoa Slapar, roj, Tišler, je vdov* po pok. Francu Sliparm, po«, iu gostilničarju v Lomu nad Tržičem. visi /aand se 6 hvaležnostjo spominjamo njene letnice. On« kot do bra gospodinja in skrbna mati k- vedno vrši go-t, poda iT. kt posle pri svoji hčeri Mariji. Vdak cm r»<ia in i mudatnim veseljem postreže gostom i dobro kapljico in pristnimi temenskimi bržolami,
0	katerih c dejal imeniten gospod Je pred vejno, da celo na Dunaj slove. Kol stalen gost prihaja vseh 50 let k Rci^ešu v Lom tudi »Domoliub«.
Ig. Občinske volitve na Igu bodo v nedeljo, dne 12. decembra. Že skrajni čas je, da tudi Ižanska Občine preide v nove roke. To bodo
Ljudska izdaja »v, pisma
V založbi škofijskega ordioariata v Ljubljani je izšla prepotrabna knjiga, ki smo jo doslej pogrešali, to je:
aveio pismo novega zakona, prvi dei: evangeliji in apostolska dela.
Ljudske izdaje svetega pisma Slovenci doslej 5e nismo imeli. Slovenske izdaje svetega pisma so bile doslej (ako drage, da si jih preprost človek
01	raegel nabaviti. Edino »Zgo<&>e sv. pisma«, ki jih je pred desetletji izdala Mohorjeva družba, eo "to vrzel nekoliko premostile. Vendar pa jt bila oblika teh Zgodb lako nerodna, da jih človek tli mogel vedno vzeti v roke. Strokovnjaki dr, Franc Jere, dr. Grcgorii Pečjak in dr. Andrej Snoj so pred ieti sveto pismo nove zaveze na novo prestavili v slovenski jezik in pri fem marsikaj izboljšali. kar ie bilo prej v slovenskih prestavah nepopolnega. Pivi del te prestave sv, pisma, ki obsega naiieipše in najzanimivejše dele sv. pisma, evangelije in apostolska dela, je sedaj izšel v majhni žepni obliki, podobni mašni knjižici, m lepem papirju in v trpežni vezavi. Cena je tako nizka, da doslej Slovenci nismo imeli tako cenene knjige. Prva knjiga, ol-segaioča 374 strani, stane trpežno vezana le 12 din, broširana pa 8 din. S tem je d**i& prilika, <la si prav vsak katoliški Slovenec laliko nabavi katoliško izdajo slovenskega sveieg* pisma in da nihče ne bo ime! povoda, se-gaii po proiestaatovskih iz>daiah, ki jih vsiljujejo našim družinam. To lepo knjigo lahko dobit« po vseh naših Icmiparnab i« mi želimo, da bi si jo kupil prav vsak katoliški Slovenec.
I res prave volitve. Ne lako kot leta 1933 in 1934, Tisto niso bile nobene volitve, ko eo «e dogajal« stvari, katerih oe bcOK> prestali, in pri sedanjih
volitvah bomo dali jasen in odločen odgovor 'na vse, kar se je takrat počenjalo z našimi ljudmi. Vse nam je se prav dobro v spominu. Od občine Ig je zdaj ločeno, kar k Igu oi spadalo. In k Igu sla prišli vasi Sansko in Pijava gorica, ki imaia liro in šolo na Igu ia sedaj bosta imeli tudi občino na Igu. Tako je prav in to je ljudska želja in zahlevs. Nekaterim zelo redko posejanim hujskačem ni to všeč. Govorijo po Pijavi gorici, da 6e bo na Igu zidala nova šola z ogromnimi stroški. In pa še to vedopovedati, da bo ureditev katastra stala enkrat 100.000 din, čez nekaj dni pa to vsoto znižajo na 80.000 din. Prav bi bilo, da bi pristojna oblast vsaj enega leh hujskačev prav pošteno jjoučila, da tudi v političnih zadevah ne pu-siiino lagaii in hujskaii. Sicer pametni ljudje tem čenčam o novih šolah in kaiasiru ne verjamejo ter bodo na dan volitev oddali svoie glasove zn našo listo, na kateri bodo možje, ki bodo Ižansko obči no po dolgih letih zopet lemijito uredili. Zlasti občinske ceste so v takem stanju, da so prav za zgled velike zanikrr.ostil Res smo ze!o radovedni, 6 čim bo sedanja obč uprava agi tirala zase pri sedanjih volitvah!
Slovenci v Zs-grebis, Prvi prosvet. večer Slomškovega prosvetnega društva (31. okiefora) je bil posvečen našemu velikemu dr. j. E. Kreku. Ob 20-letnici njegove smrti 6itio si e predavateljem (Jože Greaoric) ogledali Krekovo življenje in delo. ki še danes daje premnogo koristi vsemu slovenskemu nr.rodu, Slomškovo društvo ima sedaj prenovljene in povečane prostore (v Oajevi ulici 4-II), ki so zelo primerni za predavanja in druge društvene namene, — V nedeljo, 7. novembra pa so zavedni zagrebški Slovenci naoolnili Jeroniitssko dvorano, kjer 60 člani dramatičnega odseka Slomškovega društva prav dobro odigrali žaloigro »Tlačani«. Ta jjetdejanka, ki govori o bojih naših prednikov za svojo zemljo in pravico, je že druga Redenškova igra na našem odru; zdela se nam je boljša od »Črne žene«. — V nedeljo, 14. novembra 6tno f.e spomnili pri sv. Roku trelje Obletnice, kar je bila obnovljena shižba božja za zagreb. Slovence.
D. M. v Polju. V ponedeljek, dne 2Ž. i. m. se zaCne pod okriljem Krajevne kmečke zveze v Dev. Mariji r Polju Štiritedenski stanovsko-atrokovnl tečaj. VrSi! se bo v Šolski telovadnici. Začetek ob 2. pop. Več o tem tečaju pod rubriko »Iz pisarne Kmečke zvezec
Gustav Strniša:
Prvi del.
1.
Krepki ogljar Janez JeriSa stoji v hosti pred svojo hišo ia strmi zainišljon v visoko, na pol dodelano kopo oglja. Kič kaj dobre volje ni videti, njegov mrki obraz je ves resen. V koči črče otroci in se krega žena Agata. On jih skoraj ne Suje. Večkrat, tudi danes mu misli uhajajo daleč v tujino, ki jo je prebodi!, ko je bil na vojni, in je ni mogel takoj pozabiti, a tudi kasneje so se mu misli rade vračale v liste čase. Mnogo je trpel, kakor vsi vojaki, in morda je bilo prav v tem trpljenju nekaj privlačnega, nekaj posebnega, spojenega s pestrimi doživljaji, povezanimi z bolestjo, lakoto in strahom pred smrtjo, ki se je režala iz vseh kotov, ki je bila čisto blizu in vendar je aihče nI maral in se ji je skušal izogniti, čeprav je marsikdo z napačno kretnjo, hoteč se ji izmakniti, šele tedaj pade! v njen objem In se zgrudil mrtev na tlu, zadet od sovražne granate ali krogle.
In Janez premišljuje, novefeni aivkasti brki mu nemirno trejietajo, trde globoke poteze ou močni, Široki zgornji uslnici, se vidno globijo, zarezane do roba slabo obrite počrnele brado. Visoka postava dnen pred kopo, roke počasi delajo. Ukrene se in oči se zagledajo s hribovite hoste »kozi redke breze v dolino, kjer se vije bela cesta, vodeča v poljano, skrivala se za grmovjem vsa Vijugasta, vzjienjajoča se in padajoča kakor M Oživljena v drznem zaletu hotela zdrkniti v globe!
JeriSa premifljuje, kako je vozil tod «'e kot komaj dozorel mladenič polne vozove črnega oglja in so ženil v dolini pri svoji Agati, ki te bila krčmaricva dekla, močna in silna v plečih, otroškega obraza in nejTokvarjena.
In že se spomni svojega siromaštva ia svoj«
borbo za obstanek, za kosec trdega kruha, ki ga mora zaslužiti za družino s težkim delom. Kako veselo H se trudil, če bi ne želela v du5i skrb in ga dušila, mu pretila in ga trpinčila z gladom, saj je sam cesto moral če stradati, da je prisluži! za druge in vendar je vedno delal, samo delal.
V duSi mu je vedno huje. Da, nekdaj je menil, da bo vse drugače, či3to drugače! Kako so ogljarji zaslužili I Vsak je veselo delal in gradil kopo, saj je vedel, da mu bo črnuška vrgla lepe denarce, da si bo lahko marsikaj privoščil in še družino oskrbel. da ne bo lačna in strgana. Toda zdaj? Ce je količkaj kopa, ki bi mu morala vreči res kaj denarja, jo mora delati skoraj dva tedna, pa dobi zanjo dva stolaka. a gospodar že misli, da mu da preveč, saj gospodar mora tudi svoje zaslužiti. Pa fe bi bilo potem, ko Je postavljena, delo končano. E, ko Smenta zažge, mora paziti nanjo in jo čuvati, da mu vrag ne puhne vanjo svojega dima in mu je ne skvari, kajti če bi izbruhnil ogenj na plan, je kopa uničena. Iz kope mora paS vstajati samo gost dim, siv in mračen, a čo postane modrikast, je že nevarnost, da nima vrag vmes svojih krempljev, kajti tedaj se rad posveti plamen, ki kopo izžge.
Janez premišljuje, zamišljeno kima in kopa, ki mu je bila včasih v veselje, se mu vidi kakor kup nesreče, k! se dviga pred njim večji in večji, vstaja nekam pod oblake in ga hoče zgrustiti pod seboj, da začuti trenutno tesnobo.
»Janez, kaša je skuhana!«
Trd in hripav ženin glas se zaleti med drevje in ogljarja vzdraml, da dvigne gluvo In pokima. In prav ta hip ga zvok tega glasu spet znova opozori na vso revSčino. ki je njegova vsakdanja spremljevalka. Kako hripav jo ženin giasl Ni čudno! V koži ni ognjišča no kuhinje. Na lleh gor! ogenj, nad njim je obešen kotliček, v katerem se kuha kaša ali kar že. Cle se zaleti v lirlb burja, zanaša dim po koči, da otroci kašljajo in žena hrka, ko «e vsa zusolzena od dima muči okoli ognja.
Vča3ih si je marsikateri ogljar omislil poleg svoje koče, kjer je preždel kuhajoč ogije, tudi še drugi dom za svojo družinieo, marsikdo je imel skromno hišico, v katero je prihajal na oddih k svojim dragim, kakor v svetišče, ves srečen in praznično veseli Zdaj ni več tega, zdaj se vsi mučijo in prebivajo skupaj v eni ogljarski baraki.
Jeriša se počasi prestopi proti domu.
Ce bi kdo gledal kočo od daleč, bi hii prepričan, da je večja pasja koča. Šele od bliže se opazi, da je od ene strani zakrita s hribom in pri enem koncu nizka in popolnoma neznatna, dočim je na drugem koncu toliko višja, da se tnore vanio-Mesto vhodnih vrat vise tam slare, raztrgano, črne vreče in le če;, noč zasloni gospodar vhod z dvema deskama, da ga za silo zavaruje proti vetru in stricu volku, ki se je že nekajkrat oglasil sredi hude zime.
Koča je zgrajena iz lesenih kolov in desk, zamazana z ilovico in pokrita z vejami, deskami, cunjami in nafioslecl po vrhu s suhim listjem, da mora gospodar vedno trepetati pred rdečim petelinom, če si kdaj ležeč v nji privošči pipieo slabega tobaka, ki ma je edini priboljšek, saj je raje včasih kak dan brez kruha kakor brez te svoje zveste spremljevalke, ki ga ni zapustila Se nikoli,
Ogljar počasi vstopi.
Mali Franeek, kobalast, črn kodrolasec, ves podoben svoji materi, se takoj zaleti vanj in veselo zakriči, kakor bi ga ne videl vsak dati. Očeta ima posebno rad, saj mu včasih pove kako pravljico, čeprav nerad in skoraj nejevoljen, kajti pravljica ga draži, ker opisuje iepšl in boljši svet ter boljše ljudi. I)s, v pravljici si ogljar niti najhujšega čarovnika in zlobneža ne more slikati za tako hudobnega kakor so danes živi ljudje, tn zato vedno bolj inrzi pravljico, čimbolj spoznava resnično življenje. Laž se mu dozdeva pravljica, lepa laž, na katero uiti misliti več ne mara, ker sc ne more uresničiti.
JeriSa se vsede na posteljo. Kakšna ležišča so to? V tla zabiti koli, na nje pritrjene stare deske.
IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ
Vee zadružnega duha
Te dr.i preteče sto let kar ji bil rojen časovno prvi zadrugar Miha Vošnjak. Ta mož se je prvi oprije! zadružne misli v prvi vrsti iz narodnostnih nagibov, da bi rešil slovenski srednji sloj, t. j. meščana (trgovca, obrtnika itd.) iz objema tujega kapitala in ga narodnostno osamosvojil. Prav te dni pa obhajamo tudi 20 letnico, kar jc omahnil smrti v naročje največji slovenski zadrugar in veliki kmečki prijatelj Janez Ev. Krek, ki je našega ksneta z zadrugami rešil propada,
Morda ne bo z ozirom na ti dve obletnici odveč, če se nekoliko pomudimo pri osnovnem temelju zadružništva, brez katerega zdravega in uspeSnega zadružništva sploh ni: pri zadružni miselnosti onih, ki zadrugo tvorijo, torej pri članih zadruge.
Pri vsakem velikem, odločujočem pokre-tu na kateremkoli področju človeškega udej-stvovanja je bilo in je še danes osnovno gi-bžlo ideja, duh, ki daie gibanju vsebino in pomen. Sicer je mogoče, da se trenutni uspehi dosegajo tudi z golo frazo, z vžigajočo besedo, toda brez notranje vsebine se velike stvari še nikoli v zgodovini aiso dosegle Prej ali slej se na puhlih, brezjdejnih rečenicah in besedah zgrajeno gibanje razblini kakor mehur iz mila v nič. Če je zadružništvo danes važnejše kakor kdajkoli poprej in če veliki možje — narodni vodniki in učitelji — vidijo v njem vse bolj odrešilno moč in mu dajejo prvo mesto v gospodarski osamosvojitvi posameznih stanov in narodov, potem je gotovo, J da je duh, ki vse zadružno udejstvovanje pre- j Sinja, zdrav in močan. Jasno je pa tudi, da I
brez tega duha uspešnega zadružnega gibanja ni in ga biti ne more. Kjerkoli zadružno udej-»tvovanje ne uspeva aii kjer hira in propada, je iskati krivdo v pomanjkanju zadružnega duha pri onih, ki zadrugo sestavljajo, nikoli pa ne zadene krivda zadružne ideje, ki je in ostane lepa in srečonosna.
Kakšno je zadružno načelo? Vsi ga dobro in predobro poznamo: »V»i za enega, eden za vse«, V tem kratkem načelu se lepo združujeta dve gledanji na gospodarsko in družabno (socialno) udejstvovanje človeštva: individualistične — po domače bi rekli poedine težnje ali težnje poedinca se na čudovito posrečen način zlivajo s težnjami skupnosti (kolektiva) v ubrano celoto. Vsak član katerekoli zadruge išče v zadrugi svoje koristi; zadruga naj bi mu pomagala do boljšega gospodarskega položaja. Ta težnja po lastnem napredku in izboljšanju je naravna in človeškemu rodu prirojena. Vsak človek ima samega sebe najrajši in je Kristus na to naravno samoljubje naslonil drugo največjo zapoved, ki pravi: Liubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Toda — če tudi išče zadrugar v zadružni skupnosti v prvi vrsti svojih koristi, jih nikakor in nikoli — če je zadrugar ne le po besedi, marveč po duhu — ne išče na škodo in na račun svojega bližnjega. Nasprotno: če bom imel v zadrugi korist jaz sam, jo bodo imeli tudi vsi drugi, in sicer vsi enako. Takšno je zadružno načelo; to je duh zadružništva. Ko posameznik stremi v zadružni skupnosti za dosego svojega dobra, dela istočasno tudi za dobro vse zadružne skupnosti in s tem za vsakega sočlana posebej.
Ta temeljna ideja je fundament sleherne« ga zadružnega udejstvovanja. Kjer je pri zadružnikih ta ideja močna, tam so tudi zadrug« močne. Sicer se lahko primeri, da zadene iu aii ono zadrugo nesreča tudi brez krivde vodstva zadruge in zadružnih članov, toda takšni primeri so silno redki in zadruga nesrečo tudi preboli in znova svoje sile razmahne. Kajti tudi nesreča ne zadene samo enega, ampak vse; vsi jo pa mnogo laže prebolijo- Kjer p« zadružniki niso skozi in skozi prežeti z zadružnim duhom, 2adruge sicer ustanavljajo, toda te životarijo, hirajo in propadajo, ker niso zgrajene na trdni zadružni ideji.
Mi Slovenci zadružništvo poznamo. Tudi kmečki stan ga pozna. O tem nam priča gosta mreža kreditnih pa tudi drugih kmečkih zadrug po naši zemlji. Naš veliki narodni voditelj in prvi slovenski zadrugar, ki je vrgel' iskro zadružne ideje in zadružne skupnosti med kmečko ljudstvo, Janez Ev, Krek, je v svoji ljubezni dc kmečkega star.u pokazal temu stanu sredstvo na poti do gospodarskega in s tem tudi prosvetnega in kulturnega napredka in to sredstvo je zadružništvo. Veliko in dragoceno dediščino smo prevzeli za njim, treba je, da jo varujemo in množimo, is pa ugonabljamo in zapravljamo. Zato je danes dvakrat ustmeno, da pogledamo na vzroke, ki med kmečkim ljudstvom zadružništvo ovirajo in uničujejo.
Res je, da je kmečki človek že po svojem poklicu med najbolj samostojnimi, da je na svojem posestvu sam nase navezan, da je na, svoji zemlji sam svoj gospod. Ta položaj, ki ga povzroča njegov način življenja že sam po sebi, se pa pri slovenskem kmetu v zadnjih desetletjih še zelo vidno stopniuje v čim večjo osamelost zaradi posebne miselnosti, ki se ga je polotila. Svoj čas so imeli kmečki ljudje na vasi še marsikaj skupnega, kai- je bilo vsaj v
na deskah cape i« raztrgana ponjava, ki jo je ime! nekdaj, ko je še prevaral oglje. Na teh deskah pa leži vsako noč sedem otrok, sedem malih živahnih črvičev in med njimi še najstarejša petnajstletna Vera ter on in žena, ki počivata na deskah, ločenih z ozkim presledkom.
In na teh deskah sta uživat« že toliko ljubezni in ata bila že zelo srečna, vedno upajoča na boljše čase, boreča' se z usodo. Medtem nista sama opazila, kako jo čas bežat, kako so se množili otroci in kako j« bito vedno teže odpraviti lakoto, ki se je vsiljevala in hotela med nje, na ta ozka, skromna ležišča, da bi so razšopirila med njimi in jili trpinčila, česar se je ogijar bal i« se zato krčevito z njo boril in rva! ter delal cesto kar dan in no?, samo da jo je začasno odgnal.
JeriSo pogladi Francek po laseh, da se jame smehljati, saj mu tako laska otrokova ljubezen. Da, oče, če je doma, se sploh rad smehlja, saj j« sicer dobričina, čeprav navidezno mrk. Najbolj zadovoljno se smehlja, Sc pride iz mesta in jc nekoliko v rožicah. Toda mož ne pije za svoj dc-boj. Ne, ne! Ogljarja često kdo povabi na merico nar, saj vedno gloda bedo svojih dragih pred se-vina. saj mož ni neumen in ne omejen, čeprav živi največ v hosti. Ej, nekdaj so ga smatrali nekateri znanci še za dobrega politika, toda tisti časi so že minili. Tedaj je bil JeriSa Se mlad, komaj ože-njen, znSiužilo se je In povsod je videl pred seboj kipeče življenje. Hm, takrat da, takrat se mu je tudi ljubilo več misliti in stikati tudi preko plota ter gledali v svet in brskati in poizvedovati, kako ta svet živi in kako misli in ueln. Takrat je tudi čital časopise in sc zanimal za marsikaj, celo literatura mu ni bila povsem neznana. Zdaj ne Lita več časopisov in »e ne briga za politična prepri; fanta. So misli ua svet in ljudi, toda le na tisti svet, v katerem jc nekdaj živel, no pa na svet, ki zdaj obstoja in je zanj umrl v brlgl za vsakdanji kruhek. Zanj žive le njegovi otroci In žena in on živLsauje! To jft vse njegovo življenje i l>elo in skrb I
:?A!i ni Jerici fie nič odleglo?« Počasi se okrene v kot, kjer leži v cunjo zavito majhno, komaj dve leti staro dete,,ter strmi v poltemo z velikimi, žarečimi očmi.
žena se zdrzne in skomigne 7. ramama: »Vročina pritiska. Težko bo Itaj, Janezi Bojim se najhujšega. Kako škoda bi je bilok
:pa bi stopil po zdravnika, saj ni slab človek in morda pride zastonj. Rad hodi po hribih, pa bi kar mimogrede.. .t
Agata se krčevito zasmeje: Zajiodii te iio. Morda bi prišel, toda tri »kovače« bi bilo treba vsekakor ponuditi že vnaprej! Kje hočeva vzeti denar? Sam veš, da sino popolnoma na koncu. Kaj naj storiva?«
»Izposodim si pri gospodarjevih. Morda bo prišel brez denarja. Včasih so takile ljudje čudovito dobri I Kar prime ga, se obrne in mesto odurnega skoporitnika stoji pred teboj dobričma, ki ga niti ne poznaš več. Ves se spremeni in vse ti naredi, kar želiš! Da, že sem to doživel! Sicer pa grem do gospodarja.«
Mož se nagne k otroku in mu položi na čelo raskavo desnico. Kratko jo podrži, odkima in obraz se mu zresni.
Dete ostane nepremično, samo oči se zastrme v očeta in ga gledajo mirne in vročične, kakor bi ga vpraševale in prosile ]»moči, ki mu je no niore dati.	,	,., . „„
Oče poboža otroka jio obrazu, vzdihne m se zravna. Tedaj se začuje runaj kočo krik in vesel živžnv.
Ogljar stopi na prag, v.o so, vsuje okoli njega vseli pet otrok, ki so prihiteli iz šole. sTihol Jerica je vedno slabša!? Kakor bi odrezal, umolknejo otroci in sc žalostno zazro na ležišče, kjor počiva njih mata sestrica, ki so jo tako neradi pestovah m so jezi t. ker jim je v počitnicah vzela toliko prostosti. Zdaj bo pa vsi bojo zanjo in si skrivaj priznajo, da jo imajo zelo radi. >K mizi!* ukaže mu!!.
Začuje sc glasna molitev v tesnem prostora. Ko otroci odmolijo, pograbijo sveži ln živahni vsak svojo žlico in bite zajemat kašo iz velike počene lončene sklede, stoječe na tesni vegasti mizi, ki ima euo nogo podprto s kamnom, da obdrži na sebi skledo. Otroci veselo zajemajo, dočim mati sega počasi v skledo, a očo še jiočasneje. Oba se bojita, da bi jedi na zmanjkalo, čeprav je skleda velika, da bi komaj skočil čez njo. No, danes je vendar dosti kaše, saj otroci drug za drugim, odlagajo žlice in naposled se nasitita tudi starša, ko mati naposled postrže dno.
Ogljar se še enkrat ozre po Jerici, opozori otroke, naj bodo tihi in naj gredo takoj v goi:d, in že hiti iz kolibe. Bolestno nezadovoljstvo ga obide, zalohlost mu lega »u srce in kar trudnega se čuti, ko misli na malo bolnico.
Vendar bi Sel po zdravnika?* vpraša še enkrat Agato, ki stoji pred kočo in nekaj pere.
»Menim, da ni nevarnosti, vsaj tako hudo še ni, da bi so mudilo. Ce ne bo odjenjalo, pa stopiš jutri!«
Lesene sani, s katerimi vozi poleti in pozimi drva po hosti, zaropotajo na pohojeni stezi in Janez odhaja globlje v gozd po les za kopo.
Sonce sili skozi vejevje, da ožive sence, ki se nemirno premikajo, ko se ogljar zadeva ob veje in sili daljo. Breze znbleste in sijejo kakor živo vse prijazne in bele kot bi se premikale in hotele za njim v goščo.
Dvanajstletni sin Tomažek so j« pridružil oc<y> tu. Ko stopata i>očasi, se deček nenadoma ustm i, pogleda vprašajfe očeta, zardi in stisne šiloma ia sebe:
:>0če! Gospod učitelj zahteva, da moram kupiti zvezke. Za tri dinarje jih moram prinesti. Včeraj sem bi! zaprt, ker sem prišel v šolo bit/, zvezkov. Tako hudo ml je bilo, saj 80 se drugI norčevali 11, mene I«
Jeriša obstane, podolgovati obraz »e mu zoži, oči se skoraj zaklopijo. Nekaj so v njem zgane. Usmiljenja je in spoznanje, da mora trpeti ta man otrok oo nedolžnem, tn trpko odgovori:
rahli zvezi z zadružnim duhom: imeli so skupne vaške gozdove, pašnike, aenožeti, travnike itd. V zadnjih časih vse to neverjetno naglo sginja. Vsak hoče imeti vse svoje, nič skupnega. Vsak vidi le svoje posestvo in svojo hišo, za sosede se malo zmeni. Posebno usodno se kažejo ti nezdravi pojavi in znaki pri kmečki mladini, ki nima več smisla niti za svoj dom in rodno hišo, ne za starše in brate ter sestre, marveč samo in izključno za svojo osebo. Ne ubija si t« mladina veliko glave z vprašanjem, kaj bo z domačijo, samo da je njemu ustreženo. Ves ta tok kmečke miselnosti gre ravno v obratno smer kakor pa zadružna ideja. In ni čudno, če danes zadružni delavci s strahom tožijo, da mladina za zadružništvo nima nobenega pravega smisla; da naše tako lepo razvito zadružništvo držijo po-koncu le starejši ljudje, rod izpred svetovne vojue; da se bojijo kaj bo, ko ta rod izumrje. Zares važno in pereče je to vprašanje!
Iz pisarne Kmečke zveze
Koledar za leto 1938
V zadnji številki »Domoljuba« emo objavili, da je izšel v založbi Kmečke zveze koledarček za L 1938. Vse Krajevne kmečke zveze smo o tem obvestili še posebej v okrožnici in priložili tudi reklamni odtisek z vsebino koledarja. Mnogo edinic ga je že naročilo, veliko več j a n pa še čaka na poznejši čas. Prosimo vse odbore, da jih naročijo čim prej, da jih ne zmanjka. Vsaka edinica jih mori nekaj razpečati in ne dovoliti, da se porazdele eamo med nekaj krajev, drugi pa ostanejo brez njih. Pripominjamo, da druge izdaje ne bo. Koledar je sestavljen in urejen kot priročnik za V6e kmetove
fospodarske potrebe. Naroča se v tajništvu Kmeč-e zveze v Ljubljani, Miklošičeva J7-1II.
Knjižnica Kmečke zveze.
Kmečka zveza v Ljubljani je izdaia: »Razori za setev in žetev slovenske kmečke mladine«. V lej
svoji orvi knjižici, ki je namenjena predvsem odsekom Mladinske kmečke zveze in njenim članom, je obrazlozila cilje in načela ler pot, po kateri jih
>Tudi jutri ne boš prinesel zvezkov, ker jih ne moreš prinesti. Ali si povedal uSitelju?« »Ne, bilo me je sramU Oče povesi glavo, a jo takoj spet dvigne in se otožno nasmehne:
-Nikar se ne sramuj revščine, če si pošten! Vidiš, deček moj, dan in noč delam, pa ne zaslužim niti toliko, da bi dostojno živeli; večkrat niti deset dinarjev na dan nel Preračunaj, saj hodiš v šolol Deset nas je vseh, kako naj živimo?«
Kakor bi prosti lastnega sina, naj se ne jezi nad njim, ker mora z njim vred prenašati siromaštvo, sc ie milo ozrl vanj in komaj slišno vzdihnil.
Prispela sta na jaso. Snop žarkov se jima je vrgel v obraz ter ju obsijal, da sta za žarela. Kakor bi bleskot pregnal .Jeriši mračlno iz duše, mu je obraz veselo zardel. Nekaj toplega ga je trenutno obšlo in rad bi govoril, rad bi kaj govoril o trenutkih, ki jih doživlja v svoji samoti, skrit med zelenjem lihega gozda, ko ae mu porajajo misli, sproščene iu radostne kakor lahna ptice, čeprav jih spremlja senca njegove tegobe in skrbi. Potem mu je, da nekaj mora nekomu povedati, čeprav temu svojemu otroku, ki ga gleda, a ne razume, ?,e potreplja Tomažka po rami in zaupljivo kakor otrok mu pripoveduje;
>VeS, sin moj, zakaj je tako hudo na svetu? Zalo, ker se ljudje sovražijo, ker ne poznajo več prave sloge. Brat ubije brata za pest praznega zlata ln vendar je življenje najvišja naš« dragocenost! Nikjer ni resnične medsebojne ljubezni I Vsak hoče vse za sebe, vsak je sebi Bog! Toda, kaj II pripovedujem, kaj čvekam, saj me ne razumeš in daleč je še čas, ko bog to razumel. Vendarle je vse lako preprosto in resnično, <ln prav zato »isti nočejo razumeti, ki bi morali k
Premolknil je in se odkril pred križem, kl je •tal na ozki stezi konec jase:
>Ta jo razumel in ta je bil res Bog, kajti vse te odpuščal in nikogar ni obsojal, kar je vse ljubili v ljubem! ni treba vojske, ne drugih nadlog!
hoče zasledovati m dosegati. V njej so v glavnih potezah obsežena vsa važna vprašanj* našega kmečkega mladinskega gibanja. Sestavil jo je vodja osrednjega odseka Mladinske kmečke zveze g. Ludovik Puš. Ta knjižica je izšla ta teden v založbi Kmečke zveze in se naroča pri tajništvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta 17111. Knjižica 6tane 3 din, za člane Kmečke zveze pa po 2 din,
Vsem odborom Krajevne kmečke zveze bomo ta teden poslali po 5 izvodov z navodilom v okrožnici. Vabimo, dasi se nanaša predvsem na kmečko mladino, je važna Iudi za vse članstvo Kmečke zveze ker vsa načela veljajo v enaki meri tudi za nje.
Voditeljski tečaj Mladinske kmečke zveze
V petek, dne 10. novembra ee prične voditeljski tečaj Mladinske kmečke zveze za lanle. Trajal bo do vključno 27. novembra. Glavni odbor je prejel iz vseh okrajev mnogo prijav za la tečaj, od-bral pa jih je le'30 i« to tako, da je prišel za vsak okraj vsaj eden v poštev. Ker par okrajev svojega kandidara še ni sporočilo, je za njih rezerviranih še 5 mest pod pogojem, da ae prijavijo do petka zvečer. Pri izbiri se je tudi oziral na (o, da so prišli samo fantje iz onih krajev, kjer jih ni bilo na lanskoletnem tečaju. Tečaj se bo vršil v Vajeniškem domu v Kersnikovi ulici v Ljubljani, kjer imajo tečajniki Iudi stanovanje in vso oskrbo. V ponedeljek je postal glavni odbor Kmečke zveze vsem odbranim poziv za prihod v Ljubljano in dal
£o!rfbna navodila, vse ostalo pa bodo dobili v juti I j an i.	•
Slari letniki koledarja Kmsčke zveze
Z ozirom na objavo v »Domoljubu«, da se naj iavijo tisti, ki imajo še stare letnike koledarja Kmečke zveze, sporoča tajništvo, da ima zdaj ž« vse le letnike zbrane in da jih ne potrebuje več. Nekaterim, ki so jih poslali zadnji čas, je že vrnil, drugim pa ix> posla! v zameno ietnšnje koiedarje. Priporočamo pa vsem da koledarje ob koncu !s1a ne vržejo stran, ampak jih shranijo v omaro. Čez čas se lahko tx>lrebujejo.
Vsem pa, ki so ee lako vesino odzvali na našo objavo, izrekamo najlepšo zahvalo,
Zboroavnje Kmečke zveze v Pilštanju
V nedeljo 14. t. m. je imela Kmečka zveza zborovanje v Pilštanju Po prvi maši se je v ljudski šoli zbralo okrog 150 1 rudi Na zborovanje so prišle tudi žene in dekleta. Zborovanje
V ljubezni so si ljudje bratje in v ljubezni je odrešenje k
Deček ga je zamišljeno gledal, ko se je po-križal, nekaj zamrinral, in že sla vtonlla v senci bukovega gozda, ki je vstajal pred njima vedno gOBlejši,
2.
Tiste dni se je oglasil v koči zdravnik iz mesta, majhen, zatrepan gospod, ves kakor okrnjen, prijaznega, okroglega, skoraj otroškega obraza, nemirnih rjavih oči in širokega grbastega nosu, kot bi si ga sam umetno posadil nnd svoja krepka, rdeča usta.
Ko je prišel, spočetka sploh ni mogel do besede, menda takega siromaštva še ni videl. In to sredi prirode, v. gozdni samoti, kjer je še vse posebno čudno vplivalo nanj. Nekaj časa je stal upognjen pred vliodom kot bi se bal vstopiti v strahu, da »e vse skupaj ne zruši nanj. Naposled je hlastno vprašal:
— Kako, da me niste prej klicali? Menda slo v bolniški blagajni? Pa če tudi bi ne bili I Bele gospodar mi je povedal o vašem bolnem otroku. Ljudje sle čudni, nerazumljivi, saj zdravnik vendar ni kaka pijavka, ki hoče samo denar in denar!
Agata jc molčala in plašno strmela v moža, kl je takoj pričel mrmrati nekaj o denarju, ki ga nimajo, o bogatih ljudeh, ki jih vsak upošteva, o zdravilih, ki so predraga za siromake, naravnost vendar ni buhnil z besedo na dan.
Zdravnik je pregledal dekletce, nervozno kimal, stokal in hlipal v zakajeni sopari, si brisal očali ln trzal obraz. Naposled je vendar glasno zarohnel, naj vrže kdo tiste cunje izpred vhoda, kl g« zakrivajo, de bo videl »saj korak pred se in mogel vzdiha vati čisti zrak, Iti si ga' menda sme privoščiti, če napravi tako pot visoko v hribe.
Janez »e je namuznil in odtrgal raztrgano julito izpred vhoda.
Zdravnik je poki tnal in spet pričel ogledovati bomo domovanje;
je otvoril predsednik krajevne Kmečke zveze, posestnik iz Lisične pri Pilštanju. G. Fine, tajnik Kmečke zveze v Ljubljani, je jasno pod-črtal smernice dela Kmečke zveze in prikazal vsem navzočim, kako potrebno je, da postanejo slovenski kmetje njeni člani. Očrlal je tudi smernice dela slovenske Kmečke zveze, V razgovoru so prisotni, ki so prišli tudi iz Kozjega in Buč, kjer je leto« toča napravila ogromno škodo, povedali potrebe, kmečkega prebivalstva, ki zaradi strašne katastrofe živi v bedi. G. predavatelj jim je pojasnil, kaj je Kmečka zveza storila in kaj namerava še storiti, da pomaga prebivalstvu v prizadetih krajih. Po (Iveurnem zborovanju so se zborovale! zadovoljni razšli.
Stanovski telaj v De v. Mariji t Polju.
Objavili smo že, da je Kmečka zveza za letošnjo zimsko dobo pripravila ".a vsak okraj štiritedenski slanovsko-strokovni tečaj. Ti tečaji se bodo vršili skoz celo zimo, ker se nobeden ne začne hkratu z drugim. Prvi tečaj se začne pri Krajevni kmečki zvezi v Devici Mariji v Polju za vzhodni del okraja Ljubljana okolica, to jo 22. novembra ob 2. pop. v lohki telovadnici Predavanja se potem vršijo dvakrat tedensko po štiri ure na dan. Vse Krajevne kmečke zveze, ki imajo možnost udeleževati se tega tečaja, so dobile program že zdavnaj. V ponedeljek je otvoritev s pozdravom župana, svetnika Kmetijske zbornice, župnika itd., nakar sledi predavanje g. Puš« Ludovika o važnosti slanovslte iu strokovne izobrazbe ter še eno predavanje o gospodarskem zemljepisu Jugoslavije.
Ta tečaj je zasnovan popolnoma sistematično iu predstavlja sani za sebe neko celoto, Prihodnjo zimo pa se bo nadaljeval in obravnaval drugo skupino, Z ozirom na So je tečaj še mnogo bolj priporočati, katerega se vsekakor morajo udeleževati vsaj člani sosednjih krajevnih edinih Dol, Dolsko, l)obrunj6 in Podgorica. Tečaj pa ni namenjen zgolj članom Kmečke zveze, dostop imajo tudi drugi kmetje, ki hočejo stvarno delovati.
Krajevne kmečke zveze
Zadnjo nedeljo so bile ustanovljene Krajevne kmečke zveze v sledečih občinah: Rečica ob Savinji, Rogatec, Ruše in Kočevski Reki.
Mladinske kmečke zveze pa so bile ustanovljene v zadnjem času v: Smarhran pri Litiji, Oo-ričah, Vojniku, St. Vidu pri Stični in Begunjah.
Okrajni odbor Kmečke zveze pa je bil ustanovljen za okraj Brežice.
—	To je torej ogljarska koča? Tak je torej ogijarjev dom? Kako drugače odmeva v srcu pesem o revnem ogliarju, ki lina devet otrok in moke le za »kremni sok in kako spel vtiskuje na človeka resnica porazno in strahotno!
Vsi so molčali.
Zunaj je divjala burja in se zaletavala v drevje, ki je ječe »iišljalo iu pelo žepelajoto pesem. V bližini je zacvrlukal ptič in zletel mimo kot bi se prestrašil lastnega glasu.
Ogljarjeva se je nekam opravičevala:
—■ V kočo ne pride dež, dobro smo zavarovani pred njim. A hujšega Bovraga imamo, burjo! D«, ta vražica stika toliko časa okoli oglov, da najde
fiot k nam, prej ne neha! Zato še danes vsi k.iš-jamo, čeprav je že pomlad.
Zdravnik jo je bežno pogledal in se zamišljeno nasmehnil. Njene velike črne oči so se z globokim pogledom radovedno zavrtalo v njegov obraz in iskale odgovora na svoje nemo vprašanje. A doktorjev "obraz je ostal zagonetka, kakor živa maska «e je rdeč znoj'! iu hropel in se spet sklanjal nad Jerico, glava je kimala, jezik sikal i» mrmral. Vse na zdravniku je delovalo, kakor bi Imel v selM nebroj vzmeti, ki bi se naenkrat sprožili.	, . .
Naposled Je vstal, si jel z obema rokama čistiti obleko in boječe iskati po sebi smeti ter stikati, če je kaj umazana od ogljsrskega prahu, (£akor 1,1 se splašil aam pred seboj, je zajecal:
—	Olrok ima pljučnico. Me vem, če ga vli"! bom mogel rešiti. Zakaj ae vendar niste oglf-"' prej?
—■ Zato, ker nimamo denarja, ker vemo, kako je, če potrka siromak na vaša vrata, je trdo odjeknilo iz Jeriše.
Doktor ga je začudeno pogledal: _ .
—	Ne bom ae opravičeval, ker se mi ni. trebi'1 Toda motita se, prijatelji Vidini, da me še niste nikoli potrebovali. Svojo metodo imam in po "ij se ravnam! Bogatim rad računam dvojno, ?e Imajo res dovolj, se ne branim tudi trojne takso, kar jo res le pač res, toda revežem delam vedno zastonj
Iz naših društev
Moravč«1. Naše prosvetno društvo je uprizorilo »Križ in sovjetsko zvezdo«. Igralci so se v svojih vlogah naravnost postavili. Občinstvo, gi-njeno do eolz, ji z napeto pozornostjo sledilo posameznim prizorom. Po končani predstavi se je feila ena eama želja: »lakih iger nam dajte!«
Sostro, Tukajšnja skupina Krščanske delavske mladine bo priredila v nedrij o, dne 21. novembra J937 ob pol šrrih popoldne v Društvenem domu v Sostrem j>ro«!avo 20 letnice smrti našega velikega dr. J. E. Kreka. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki dobrodošli. Pridite!
jezica. Cerkveni pevski zbor bo priredil v nedeljo, dne 21. novembra o!) 3 popoldne cerkveni koncert v cerkvenem domu. — Prosvetno društvo ima ob ponedeljkih iu četrtkih ob po! osmih zvečer tečaje za nemščino v ljudski Soli. Za malenkosten prispevek se vsakdo lahko izvežba v osnovnih pojmih, ki so podlaga za učenje tega jezika.
Hrastje. Naše prosvetno društvo priredi v nedeljo. 21. novembra »prosvetno akademijo« s sledečim sporedom; Pevski zbor zapoje štiri narodne pesmi. Govor g D. Podvimkega iz Hrastja. Zborna deklainacija fantov: »Beseda fantov«. Dramatični prizor: »Na senožeti«. Več tieklamacij. Prične se točno ob 3 popoldne. Prostovoljni prispevki!
Cerklje pri Kranju. Po skoraj 5<J letnem nesebičnem deiu za našo mladino jc c<ffla v Ljubljano gdč. Pavla Kriršič. Bila je vzgojiteljica, kakršne si želi ljudstvo. Pri taberriaklju je iskala moči za zaupano ji mladino. Koliko je storila dobrega med vsemi rodovi, katere je vzgajala, ve le Bog. Niti v pokoju ni mirovala, ampak učila odrasla dekleta kuhanja in drugih potrebnih stvari. Za vse vaše nesebično delo: tisočeren Bog plačaj! — 7. nov. je bil občni zbor Prosvetnega društva, zxlružen s Krekovo proslavo. O. upravitelj nam je razložil pometi dr, Kreka za prosvetni, gospodareki in narodni podvig Slovencev. Iz naborniških poročil pa 6mo spoznali, da 6e moramo resneje truditi za izobrazbo. Resno delo mladih mora podpirati zjg!ed starejših. Starejši bi ne smeli nikdar ubiiati mladim veselja do ]>ošienc izobrazbe. — Ne pozabimo, da bo v nedeljo, 21. novembra ob po! štirih popoldne v Ljudskem domu Jalenova kmečka igra »Dom«. Vsi smo vabljeni.
Sv. Helena. Uprizoriti bomo v nedeljo, 21. novembra ob 3 popoldne dramo »Razvalina življenja«. Pred predelavo igra tamhuraški zbor otroškega vrtca. Vstopnina majhna. Vsi najvljudneje vabljeni!	, ,...«_
Naklo, Proo-vetno društvo vabi na 6kioptično predavanje. Videli bomo slike o evharističnem kongresu in o pogrebu nepozabnega nadškofa dr. Jegliča. Predavanje bo v nedeljo, 21. novembra.
Vače. Fantovski odsek na Vačah priredi v nedeljo, dne 21. novembra ob pol 3 popoldne igro »Razvalina življenja«. K obilni udelažbi ne vljudno vabijo vsi.
Veliko Lafet«. Prosvetno društvo uprizori v sobote, 20. t. m. ob 8 zvečer in v nedeljo, 21. t. m. ob 3 pop. v dvorani Zadružnega doma Fiiižgarjevo Igro »Npšji kri«. Godi se za časa Francozov v na-Sih krajih in je v njej poudarjena zlasti slovenska verska in narodna zavest. Vsi prijatelji naših organizacij iskreno vabljeni.
Picdosijo. Prosvetno društvo priredi v četrtek ob 7 zvečer Krekovo proslavo. Slavnostni govor' bo Imel e. prof. Fortuna Iz Kranja. Farani! Z obilno udeležilo se oddolžimo možu, k! je vse življenje posvetil narodu. — Fantovski odsek zbira prispevke za prapor katoliške prosvete in prosi, rta mu pomagate v njegovih težavah
Znano je, da je konec junija toča uničila vso kmečke pridelke, oklestila tudi ™e drevje v nekaterih krajih naše Slovenije. V Pilštanju in v njegovi okolici so marsikje jablane po toei na novo vzcvetele in obrodile nov sad, Jn je sedaj dozorel. Jabolka nieo seveda tako vetiku. kakor bi sicer bila, a vendar so jih marsikateri posestniki nabrali skoraj polne košare.
Podjetni Holandci. Holandei eo že pred stoletjem napovedali vojno morju, ki je potrato kos m kosom njihove zemlje. Vlada dovoljuje letno mnogo milijonov za iMraSevaoj« »hrezja in je na ta način povečalo državo za cen i 20.000 ha dobre, /h kmetijstvo pripravne zemlje. Na iMuSeni
zemlji je napeljala številne prekope in ceste in jo tako zavarovala pred novimi poplavami. Delo ae ni končano. Vlada namerava to novo, morju iztrgano pokrajino tekom časa (»večati za novill 200.009 ha, kar pomeni trinajsti de! dosedanje i«>-vrSine. Na tisoče družinic bo tako zamoglo zasesti svoj lio« zemlje in si ustvariti novo domovino.
Diiutmit t cigari. Ameriški adkovat Bltseher bi jo bi! kmalu izkupil. God je praznoval in od brata prejel zabojček cigar. Ko je segel po 44, cigari, je opazil, da ima sumljivo težo. 1'reiska! jo je itt dognal, da je nabasana z dfnamitom. Obve-SiVna policija je jioizvedovala za siorilccm in ga odkrila med advokatovimi klijenti, katerega ženo je advokat uspešno zastopal v njegovo škodo. Kaj, ce b> 80 bil zlobni naklep posrečil?
Sttffienski dom
IB NAS CENENI POPOLDNE V NI K, KI GA SVOJIM ČITATKLJUM TOPLO PRIPOROMA 430, IZB A.? A VSAS DKLAVN2M OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV ZA 0NBGA, Ki SI NB MOR« NA!S0f'STl »SLOVENCA« JB »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PlftlTB NA DOPISNIC! UPRAV; »SLOVENSKEGA DOMA« V UUB LJANO, NA.! VAM P0SL.IB NEKAJ 8TRVILK LISTA NA OGLED.
To je pa nerodne. Železniška uprava v P. je prodala več starih vagonov, ki so si jih delavci preuredili za stanovanja. Tudi stari Trčej si je kupil tak preprost domček in si v njem po mili volji gosjKidinji. Dolgo pa so njegovi sosedje tuhtali, zakaj puši svojo pipico vedno na stopnicah in četudi lije dež ko iz škafa. Ko ga nekoč vsega premočenega vprašajo, zakaj ne kadi pod streho, jim molče pokaže s prstom m napis, v vagonu: Za nekadilce!
S0«0 ljudi utoni,'o. V Afriki je bila Nedavno silna povodenj. Roki Sneomati in Umbehizi eia nenadno začeli naraščati in v kratkem času poplavili dragocene plantaže zamorskih naseljencev. Preden je moglo priti pomoč, je bila dežela obeh rek eno samo morje, divji valovi so pograbili hiše in jih pogoltnili z ljudmi vred. t leta! so videli plavati j)0 vodni površini na stotino mrličev, ki so jih krokodili trgali in mrcvarili. Po površni cenitvi je utonilo do 3000 zamorcev.
Jabolka dvo leti sveža. Kalifornijski sadjarji so iznašli način, kako ohranijo svoje ladje skozi dve leti sveže in zdravo. Njihova jabolha ohranijo okus Bvežega sadja ter videz, da eo pravkar odtrgana z drevesa. Svet sedaj stiku je za njihovo skrivnostjo. Baje sadje narnažejo z voskom in brizgnejo vanj neko tekočino, ki ohranja svežino celi dve leti. Iz česa pa je tekočina, sadjarji drugih dežela še nieo pogruntall.
Slovenski iesntfe
Trdni kakor hrast v viharju, kakor skala vrh pinnin; Bog in narod! —- naše geslo, cvet za šopek — rožmarin.
Neomajani v zvestobi, vneti za pravično stvar. Kaj, če tulijo viharji — mi «e klonemo nikdar!
Straža naše domovine, močni kot jeklen obroč; žrtev mi ne ne strašimo, kadar kliče na pomoč.
Naše narodne svetinje dedom bile so ponos. Hraibro dajmo jih braniti, mi smo tej nalogi kos.
Trdni kot na gori skala,
močni kot v vinarju hrast;
scelo našega življenja:
domu elava, Bogu čast! LiroMreki.
RADIO LJUBLJANA
od 18. novembra do 2S. novembra 1937. v
Vsak (Ua; 12 PlotSče, 12.46 Vratna, poročila, 18 čas, spored, obvestila IS 18 Plošče, 14 Vreme; borza, 19 to 2'i Caa. vreme, poročila spored, obvestila.
Četrtek, 18. novembra: 18 Radijski orkester; 18.40 Slovenščina za Slovence; 19.30 Nacionalna ura; 19.50 Deset, minut zabave; 20 Vesele pesmi; 20.45 Plošče; 21 Rondo; 22.15 iz domačih logov. — Petek, 19, novembra: 11 šolska ura; IS Zenaka ura; 18.20 Francoske pevke; 18.40 Francoščina; 19.30 Nacionalna ura; 19.50 Zanimivosti; 20 Koncert Radijskega orkestra; 21 Operni spevi; 21.10 Komorni trio; 22.30 Angleške plošče. — Sobota, Ž0. novembra: 18 Radijski orkerster; 18.40 Izvoz našega lesa; 19.30 Nacionalna ura; 19.50 Pregled sporeda; 20 O zunanji politiki; 20.30 Pota usode; 22.15 Hudijski orkester. — Nedelja, 21. aavenibra: 8 Plošče; 8.15 Prenos cerkvene glasbe; 8.4» Verski govor; S Cas, poročila, spored; 9.15 Koncert Bežigrajskega pevskega društva; 11 Otroške ura; 11.30 Koncert Radijskega orkestru; 16 Medžimur-ske narodne; 17 Kmetijska ura; 17.30 Nastop malih harmonikarjev; 19.30 Nacionalna ura; 19.53 Slovenska ura; 20.30 Koncert poljske glasbe; 21.20 Prenos plesne glasbe; 22.30 Izseljeniski večer. — Ponedeljek, 22. novembra: 18 Zdravstvena ura; 18.20 Plošče; 18.40 Kulturna kronika; tfi.30 Nacionalna ur«; 19.50 Zanimivosti; 20 Koncert Radijskega orkestra; 20.50 Plošče; 2U0 Duet fiavt; 22.15 Pesmice z« krajši čas. — Torek, Sit. nov,: 11 Šolska ura; 18 Pester spored; 18.40 Krščanstvo in nacionalizem; 19.30 Nacionalna ura; 19.50 Zabavni zvočni tednik, 20 Večer starih mojstrov; 22.15 Za zabavo in oddih. ■— Sreda, 24. novembra: 13.15 Opoldanski koncert; 18 Mladinska igra; 18.40 Od Save i<o Črnega grabna; 19.30 Nacionalna ura; 19.50 Šah; 20 Plošče: 20.30 Slovenski vokalni Kvintet; 21.15 Citraški trio »Vesna«; 22.15 Radijski Jazz,
Kraljica gobavcev je redovnica Marija Suzana. Na majhnem otoku Makogaj sredi Tihega oceana živi več ko <XK> gobavcev. Imajo dve bolnišnici za najbolj -bolne, ostali okuženci pa živijo v malih hišicah združeni jx> plemenih in narodnosti. Otok je namreč postaja za gobavce in jo vodijo francoske misijonske sestre. Njihova prednica mati JViarija Sujana je nekaka kraljica žalostnega kraljestva, sprejema pritožbe in želje svojih držatfljnnov-bol-nikov. skrbi za red in mir, urejuje spore, posreduje prodajo in nakup pridelkov in izdelkov, vodi Šole, skratka: skrbi za otok, kakor skrbi dobra kraljica za svoje državljane in njihov dobrobit.
Za naše aamee. Mestni očetje v italijanskem Turinu eo Bklenili, da odslej ne bodo jiodeljevali samcem nikakega častnega mesta in uikskega odlikovanja ali druge j»častitve. S tem so moški svet prijeli pri njegovi aečiniurnosti in baje so prvi uspehi presenetljivi.
To je pa nevaren Strajk. V poljskem pristanišču Gdinji so potapljači zahtevali višje plače. Ker ladjedelnice njihovim željam niso hotele ustreči, so šli potapljači radikalno pot. Nekateri so oblekli potapljaško obleko in se potojiili na morsko dno. Njihovi tovariši pa bo ua vrhu zagrozili, da presekajo zračne cevi do potapljačev na dnu morja, čo jim gospodarji ne zvišajo plač. Vse je kazalo, da bodo jjotapijači grožnjo tudi izvršili in gospodarji so jim ustregli, Nato so oni tskoj zlezli iz morja ter se veseli preoblekli. Vprašanje jo, kaj bi storili njihovi tovariši, če bi gospodarji zahtevi kljub silni grožnji ne ugodili.
Som — dobrotnik. Lov na morske eotne je postal moderen in lukrativeu. Po njegovi smrti je namreč ta morski strah zelo porabi ji v. Da uživajo Kitajci somove plavuti kot slaščico, je že znano. Koža je izredno trpežna snov za usnjeno industrijo. Olje iz somovih jeter prekaša glede na vitaminsko vsebino najboljše trskino ribje olje.
Sejmi
Od 19, do 25, novembra,
19. novembra: jjov., svinj, in kreir,. Rak*. —• 21. novembra: kram. HotederSica, — 23. noveaibr«« kram. Dovje-Mojstrana ter živ. in kram. St, Lovrenc ob Temenici. — 25. novembru* živ. in kram. Stična, Domžal« in Gradac ter tfov., svini. in kram. KrSKO >iia Lc"
in živ, in kram. Školja Loka,
2'
Tiskovine, ki so potrebne za občinske volitve, dobit? v Jugoslovanski knjigarni in sicer: Kandidatna lista, komad 2 din,tajava (m odbornike in namestnike) komad 25 par. Vsem pa, ki morajo vedeti, kaj zakon določa o občinskih volitvah pa priporočamo knjižico: »Za občinske volitve«, ki obsegu n) Zakon o volivnih imenikih; b) Zakon o občinah; c) Uredba o sestavi kandidatnih lisi. Cena 5 din.
Katehet je Sel mimo tovornega kolodvora ter ravno ujel grozno preklinjevanje. Ustavi! so jo in videl, kakose dva človeka trudila, da bi v vagon spravila upornega osla.
>Ali se vama upira?« ju je prijazno ogovoril gospod.
>Ker ste ravno tu, goepod katehet, ali bi nama vedeli povedati, kako je Noe mogel kar dva os!« spraviti v svojo barko?«
AL PSJIiiHŠiK - immrn
Beethovnove a!. 14 - Telefon 35-18
Izposlujo vse bančne, kreditne posle, nakup in prodaja HRANILNIH VLOG nuiugodneje proti takojšnjemu plačilu.
Pajeetioe uporabljajo izdelovalci znanstvenih instrumentov. Da dobijo čim več pajčevin, vja-niejo pajke v majhno škatlice. Po nekaj dnevih škatlice prosto obesijo in odprejo, nakar se pajki po takoj spredeni niti spuščajo k tlom Te drobne nitke lovijo ir. jih navijajo na žična! okvir. Ko je pajek napredel kakih 20 niti, obnemore in ga spustijo v svobode. Nitke so uporabne za merjenje drobno- in daljnogledov, ker ostanejo v vročini ali mrazu nespremenjene. Te lastnosti, da kljubuje vročini ali mrazu, nima nobena druga snov.
DrzoparUnift „emnr
domač proizvod, izdelek isti kot inozemski ln nad polovico cenejše izdeluje
Ctril Pofirls!, 65 pri (.(ubitami
10 letno jamslvo. Ceniki brezplačno.
Moderna moda prepisuje ienslvu ruie. Londonske dime odpravljajo ženske klobuke in nosijo namesto njih pisano rute. Ce sc nove mode poprimejo tudi parižanke, ki .-io najmodernejše v teh ženskih zadevah za ves svet, je ženskim klobukom odklenkalo. Dame in gospodične se bodo spet postavljale s svilenimi in pisanimi rutami — kmečke dečle pa bodo nosile klobuke dotlej, da jih mestna moda spet napelje k nekdanjim »ha-drcamr in >lcanetlam«.
Levja lami«. V Kaliforniji je kmetija, kjer se pečajo izključno z rejo levov z« prodajo. Leva je mogoče naročiti pismeno, če se pismu doda vsota 1.200 dolarjev.
Mladost in ienske. Žena: »Sedaj, ko sem se dala »striči, ne bo mogel nihče reči, da sem stara baba.r — Mož: Seveda ne: zdaj si kakor star dedec!«
Brinje in fig® EET* .5SG
FHAN POGAČNIK d z o r., LJUBLJANA
Tyrševa (Dunajska! c. 83. Javna skladišča (Balkan)
Prajnoveruosj pilotov. Velik pariški dnevnik Je pred kratkim vprašal svoje bralce, da li so praz-noverni ali ne; obenem jih jc pozval, da naj bodo v svojih odgovorih odkritosrčni. Odgovori ,io bili presenetljivi. Uredništvo jc sprejelo veliko število odgovorov iz vrat najrazličnejših poklicev, med drugim tudi od 34 letalskih pilotov, ki so stoodstotno priznali, da so v kakšnem pogledu babjsverni. Skoro vs-i odvetniki pa so ee izdali /a prepričane nasprotnike praznoverja. Najbolj zanimivo jo bilo, da se je priznalo k praznoverju <lot>ti več moških nego žensk. Seveda j« list pripomnil, da iz tega še ne Izvira, da bi bili moški re« bolj p razno veni i nego ženske, morda no samo liolj — odkritosrčni,
Pijte samoSEfflS zdravilni

čaj
» plombiranih netiti go d« so - i« D» is -
Apoteka Mr. BaHevac, Ljubljana
M siti oglasnik Vnuka drobna vrstica ali uje prostor velja za enkrai Din 5'—. Naiočniki »Domoliuha« plačnio samo polovico, ako kupujejo kine lijske potrebščin« ali prodaiaio uvoie pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočili kov ali vajencev in narobe	
Prittsjbina m tnale oglat« ;e platoja cajsrei.	
js.Haji v dobrem s'aniu "»PB'1 prodani. Franc Bobnar, Voklo St. 21), Šenčur.	teasiis ieslatT- lavo kupujem skozi v.se leto. Drago Hadl Novo (neslo.
Eterični mater 5 in pol HP dobro ohranjen kupim tako). Ponudbe na upravo pod fiJotor« Ht. 18126.	
	SwBts Km uajnižiili conab. Jaslice že od Din 2'— naprej. Trgovci znaten popust. Franc Konjedič, kern mik, pošta Stražišfe pri Kranju.
ŠisalRE srrsie in radio aparate kupite po zelo nizki ceni pri M. Plevel v Preski p. Medvode. - Zahtevajte ponudbe.	
	UaUnrs ™ čevljarsko S6iSfit.fi obr, spr0j mem. — Jeinej Jeraj, Zapoge 10, p. Snnednik
StaaFmicg naCi pogon ali na »opcij kupim. Ježek, Vikerče 3, Medvode.	
	Šivalni stroji Singer in Pfafl pogrez-ljivi skoraj novi zelo poceni naprodaj pri »Promet«.nasproti Kri-žanske cerkve.
Psaristn l10ceni 2 p'e rPBOaBl tiina ,tr(>ja in 1 voz 2 sedežni. Zamenjam tudi za vino ali ŽKinije. Poizve se v gostilni pri Lojzetu, Tavčarjeva 4.	
	Mit ssinj! ro. Rožnik Franc. Ple-šivica 42. p. Brezovica pri Ljubljani.
Pšksnsisp mina sprejmem. Pekarijn Kralj. Trzin. irnm dsfclB^r rica išče službe pri dobri kršč. družini. — Naslov v upravi »Domoljuba'; pod št. 17.996.	
	Hfspiissa Ms poštenih staršev, ki bi ga izučili in potem zaposlili v živilski stroki, sprejmemo takoi samo ir. ljubljanske okolice. Naslov v uoravi »Domoljuba pod št. 18 2 il.
vajena vseh gospodinjskih in polj>kih dej išče službe. Nairajo v župnišče ali zavod. Naslov v upravi »Domol uba« pod št. 18.2'4.
Moderni vajenci. Čevljar Tone je «|>rejel novega vajenca. Ta pravi pred vstopom v službo mojstru: »Oprostite, mojster, nekaj vas moram vprašali: Kdaj je pri vus poldne? Kadar prične um biti ali kadar neha.t
Ali strelovod *<u1omS1 varnje? Strokovnjaki so »c nedavno lotili vprašanja varnosti eireiovodov iu dognali, da strelovod veliko manj brani pred strelo, kakor so doeedaj povsod sodili. Izkušnje učijo, da udari strela največkrat v visoke stavbe in (|rp. vesa, katerih korenine eegajo globoko v zemlji da gladine talno vode. Dalje privlačijo strelo zbiralci vode (pa ludi strešni žlebovi) na »trebah stavb. Ti zbiralci in rezervoarji, kljub temu, da so vzemljeni, privlačijo strelo, katera udari v nje ter titiiči skoro vedno tudi streho. Kadi iega sestavlja sedaj v inozemstvu nove predpise z<> zavaroval,o pred strelo visokih zgradb in tehničnih naprav, katere »o največkrat železne, pa tudi visokih dreves, ki Moje v bližini bivališč in jih ogrožajo.
Brirtfe novo odda;a po ugodni ccni (ves Jelarau, Labl ana. Emcmska cestn 8,
favnar jo ribe lovil, pri tem pa padel v vodo, utonil bi bil, če bi qn Stibernik ne rešil. Položil j!« je na tla ter premišljeval, okoli stoječi pa so na priganjali, naj že vendar prične z preskusi oživljanja.
»To ni kar tako, «je dejal Stibernik, »poznam namreč šestnajat načinov, pa ne vem, kateri bi bil ;iajboij umesten.«
Cavnar se zdaj oglasi: Je 11 kaieri način, ki predvideva jiožirek žganja?«
»Seveda je,s pravi Stibernik.
»Potem pa, kar sem z njim, za ostalih petnajst načinov pa ni treba Imeti brige.c
Blago n® hranilne knjižice
članic Zadružne zveze v Ljubljani. Dobite ga pri
OMiififci za Siovenšio v Ljubljani
Tyrševa cesta 29 (hiša <iosj>odar«fce zveze t še v precejšnji izbiri. Tam kupite tudt za gotovino dobro in solidno blago.
Fortune si je nameraval kupiti hišo ter se v ta namen napotil k posredovalcu. Ta mu Je pokazal sliko neke hiše ter jo na vse prtdego hvalil. Samo nekaj je pri hiši, kar ni posebno prijetno,« uiu jo dejal, »namreč, da tik ob biši teče železniška proga. Prepričan po «ein, da se boste že v prvih treh dneh privadili rojiolu.«
Fortune: »Nič zato, Ikhh pa prve tri dni spal pri bratu.«
vseh vrst kupuje
M. (EIHtK. INhllss«. Sv. Patre natip H pa rede)
Prvič na morju. Radišan je prvič zašef na Jadran. V svojem navdušenju poprosi ribiča, naj mu v steklenico nabaše morja, da ga pokaže na povratku radovednim sosedom. Za to mu je dal denar. Proti večeru se vrli korenjak še enkrat poda k morju. Bila je baš oseka in gladina ]e bila znatno nižja ko dopoldne. Pa pravi Radišan ribiču: »Danes ste pa že veliko morja prodali.«
najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-f: is k vi. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«* Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
V nekem zavodu so gojenci nekaj časa dobivali opoldne meso, ki je bilo zelo trdo in skoro neužitno. Neko ojioldne je dijak, ki je naprej molil, dostavil še to-le: »O.. Goepod, daj nam moč, da bomo mogli to meso jesti.«
nir * VJUl.lt* „. ..?!-T n '"»»•«"'*<• * Din - Dopise to .p.sr »prejema aredallloo »Domoljub,, naročnina «<.«■-»SV P '"•'''"' '''IV ~ «*'•»» »f	Po	cen. k« - Teteion urerfaiMvn to sprave;
iv-vi	„ Izdajatelji Dr. Gregorij Pečjak. ... Uredniki Jože E o liček. - Za JoRoslovansko ttskarnoi Karel tti