KUBISTIČNO VPRAŠANJE Kaj ima skupnega bohinjski sir z našo zakonodajo? Karikatura: ANDREJ NOVAK gests*?**** Messepea*!®* MjijiL^MBiTNiii - KAJ MENT ZOBOZDRAVSTVENA KOMISIJA PRI MEDOBČINSKEM ZDRAVSTVENEM CENTRU V LJUBLJANI O UDELEŽBI ZAVAROVANCEV ZA ZOBNO PROTE-TICNA DELA?_________ Ali sodelovanje strokovnjakov ni potrebno? Te dni je skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja določila, da bodo zavarovanci doplačevali 25 odstotkov k ceni za vsa fiksna in snemna zobno pro-tetična dela. Takšno določilo pa se bistveno razlikuje od predloga zobozdravstvene komisije pri medobčinskem zavarovalnem centru v Ljubljani. KAJ SO PREDLAGALI ZOBOZDRAVSTVENI DELAVCI? Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja ob tem, ko je določila 25-odstotno udeležbo zavarovancev za vsa zobno protetična dela, sploh ni upoštevala mnenja in predlogov strokovnjakov, to je zobozdravstvenih delavcev, so posebej poudarili pretekli ponedeljek člani medobčinske zobozdravstvene komisije, katere predsednik je dr. Zoran Arnež, sicer vodja zobozdravstvene službe v Mostah. fcs BI m B B 5 m a B B K ti BI E B B ti m ES B E B B 66 B Ei m B B E E C E e e B B B B ti ti G B ti B B B K B 8 ti e ti e is b e 6 ti ti e 8 B 1 1 e 1 1 b B ti ti S tej Tisk in javnost Javnost dela vseh organov in organizacij je v naši družbi načelo, ki smo ga zapisali v ustavo. To načelo izvajamo prek tiska, radia in televizije, ki pri tem uporabljajo najrazličnejše zvrsti novinarskega dela. Kako tisk, radio in televizija opravljajo to delo, je vsakomur vidno in vsak si o tem lahko -ustvari lastno mnenje. Iz različnih vzrokov to mnenje ni vedno laskavo. Nekateri očitajo, da množična sredstva obveščanja (kot imenujemo s skupnim imenom tisk, radio in televizijo), ne obveščajo javnosti o dogajanjih v naši družbi dovolj izčrpno, da nekaterim dogodkom dajejo prevelik, drugim pa premajhen obseg, da pri komentiranju različnih problemov niso dovolj ostri; predvsem pa očitajo, da se o nekaterih dogodkih sploh ne piše; drugi imajo zopet drugačne pripombe, predvsem pa te, da o nekaterih dogodkih sploh ne bi bilo treba pisatif ker njihovo objavljanje baje povzroča takšno ali drugačno škodo. Ni naš namen, da bi na tem mestu razpravljali o teh različnih mnenjih niti da bi zagovarjali delo sredstev množičnega obveščanja nasploh, saj vemo, da ni brez napak. Omejili se bomo na eno samo vprašanje s tega področja, ki se nam zdi obenem tudi eno najbolj važnih vprašanj, povezanih z načelom javnosti: na vprašanje koristi ali škode, kadar sredstva množičnega obveščanja informirajo javnost o nekem dogajanju, ki povzroča najrazličnejše govorice, komentarje, ocene itd., ne. da bi bila širša javnost o tem dogajanju vsaj približno objektivno seznanjena. V takem primeru se potem križajo različni interesi: interes javnosti, ki ima polno pravico biti informirana o nekem dogajanju, za katerega je zainteresirana, in interes ožjega kroga ljudi, najpogosteje povzročiteljev takega dogajanja, da se o njem molči, češ da stvar ni zrela za objavljanje, da bi njeno objavljanje povzročilo takšno ali drugačno politično škodo itd. Dejstvo je. da marsikakšno dogajanje lahko povzroči politično škodo, vendar pa odločitev o tem, ali naj bo javnost o njem informirana, ne more biti v rokah tistih, ki so s tem dogajanjem neposredno povezani. Pravilno sodbo o določeni zadevi si javnost lahko ustvari samo takrat, če je o njej informirana — in šele takrat tudi lahko ocenjuje, kdo je povzročil neko politično škodo in komu jo je povzročil — ali samemu sebi ali pa družbi. _ Vemo, da največjo politično škodo povzročajo govorice »po vogalih«, svetohlinska pripovedovanja na uho in podobni »kanalu< javnega obveščanja, ki nikomur ne odgovarjajo in ki prav zaradi tega lahko napihujejo stvari do mile volje in jim dajejo poljuben pomen. Ti »kanali« imajo zelo pogosto namen obsoditi našo družbo kot nesposobno, da reši te zadeve, saj bi drugače — tako pravijo — o njih javno spregovorila. Vse to prav zdaj seveda ne pripovedujemo po naključju. Teh nekaj misli o vlogi sredstev obveščanja pri uresničevanju načela javnosti smo zapisali zato, ker je naše uredništvo v zadnjih dneh doživelo različne pritiske, da o določeni stvari ne pišemo, češ da bo to povzročilo politično škodo, za katero bomo mi odgovarjali, in ker smo s tem v zvezi slišali tudi grožnje, da nam bodo zaradi našega pisanja odpovedali naročnino itd. itd. Novinarska peresa »Delavske enotnosti« niso naprodaj, Pritiski in grožnje na naslov našega uredništva pa po našem mnenju izpričujejo samo politično nepismenost tistih, od katerih so prišli. MILAN POGAČNIK B B n m a Sobote, 11. februarja 1967 ŠL 5, leto XXIV. . ... I Člani medobčinske kot tudi republiške zobozdravstvene komisije menijo, da bi bila pri fiksni protetiki že zadostna udeležba zavarovancev, ko bi sami morali plačati kovino in vse stroške v zvezi z njeno obdelavo. Pri tem je mišljeno zlato, auropal in druge žlahtne kovine, ki jih uporabljajo v zobozdravstvu. Komisija pa je v zvezi. s tem predlagala pristojnim forumom tudi spremembo razdeljevanja državnega zlata, in sicer tako, da bi to zlato prodajali v pooblaščeni- trgovski mreži na recepte pristojne zo» bozdravstvene službe. Pri snemni protetiki pa naj bi po predlogu omenjene komisije zavarovanci plačali za vsak zob po 200 starih dinarjev. Prav tako naj bi zavarovanci v zvezi s snemno protetiko plačali po 500 starih dinarjev za popravila. Za razne kozmetične dodatke, denimo za zlat zob v protezi in prozorno nebo pa naj bi plačali dejanske stroške, toda določene po ceniku. Pri vseh ostalih vrstah storitev pa medobčinska zobozdravstvena komisija meni, da imajo te izključno preventivni pomen za celotno zdravstveno stanje prebivalstva in bi uvajanje udeležbe zavarovancev izredno škodljivo vplivalo na obseg in vrsto zobozdravstvenega varstva prebivalstva in zdravja nasploh. Ali še konkretneje: takšna 25-odstotna udeležba zavarovancev, kot jo je sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja, pomeni, da bo moral sleherni zavarovanec, če bo hotel imeti, denimo, (Nadaljevanje na 4. strani) MALA TRIBUNA ZA AVTOMATOM — FOTO SLUŽBA DE • STR. 2: REZERVIRANI STOLPEC 9 STR. 3: NALOGA NA DVEH STRANEH MEJE STR. 4: i V ČIGAVO KORIST SE VRTIJO KOLESA? STR. 5: V ZASAVJU: STANOVANJA < ZA POTROŠNIKOV ŽEP Ob zaključku redakcije Sindikati o nadaljnjem uveljavljanju reforme LJUBLJANA, 9. februarja: Ko to poročamo, se je v Domu sindikatov začela 8. razširjena seja republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Osrednja točka današnjega dnevnega reda je: ocena nekaterih družbeno ekonomskih vprašanj v zvezi z uveljavljanjem gospodarske reforme v letošnjem letu. Obsežno gradivo o gospodarskih gibanjih v minulem letu in oceno tega prvega polnega gospodarskega leta po uveljavitvi reforme, je članom plenuma in vabljenim posredovala komisija za gospodarstvo in gospodarski sistem pri RS ZSS, uvodni referat v razpravo pa je imel podpredsednik RS ZSS Andrej Verbič. Ker nam tokrat ni mogoče obširneje poročati o delu plenuma RS ZSS, opozarjamo bralec, da jih bomo podrobneje seznanili tako z gradivom kot z razpravo in s sklepi plenuma v prihodnji številki našega lista. STR. 6: »SREDNJEROČNI POGLED« V PRIHODNOST STR. 8: ZAPELJIVI ŠTEVILK BLTSC PROIZVAJALCEV O NOVEM BANČNO KREDITNEM SISTEMU B H a a a E3 a m a KI H ■3 I Obvezno: strojna oprema na kredit! Razpravlja Ivan Avsec, direktor Indosa v Ljubljani SBI IBM B 0 B H S a 1 H ■ ■ Indosu, ozko specializirani tovarni industrijske transportne opreme, ki je v zadnjih treh letih postopoma skrčila proizvodni program na en sam izdelek, na viličarje do 2,5 ton nosilnosti, so napovedovali lepo prihodnost. Notranji transport je namreč v domala vseh starejših tovarnah primitiven in zato drag. In Indos, ki edini v Jugoslaviji izdeluje manjše viličarje, je še pred gospodarsko reformo odlično uspeval. V zadnjem času pa se je prodaja tako ustavila, da se tovarna ukvarja večidel z — generalnimi remonti... »Vso jugoslovansko strojegradnjo je gospodarska reforma prizadela,« je odvrnil Ivan Avsec, ko sem poizvedovala, čemu se umikajo v obrt, iz katere so prerasli v industrijo. »Ne vzdržimo tuje konkurence, ki razpolaga s kapitalom. Stroje bi morali prodajati na večletni kredit, kakor tujci. Doma in v tujini.« »Mislite, da vam tujci konkurirajo samo z ugodnejšimi plačilnimi pogoji? Verjetno naše tržišče osvajajo tudi z boljšo kakovostjo.« »Kakovost je stvar proizvodne tradicije. In seveda strokovnjakov. Strokovna struktura je pri nas še kar zadovoljiva, saj je 85 «/o delavcev kvalificiranih in visokokvalificiranih, med nji- mi so štirje inženirji. Dolgoletne proizvodne tradicije pa nimamo. Tovarna se je razvila iz obrtnega podjetja. Toda mislim, da se prodaja strojev niti pri nas niti v drugih tovarnah strojne opreme ni Ustavila -zaradi slabe kakovosti, ampak predvsem zato, ker je manj denarja. Tujci to lahko upoštevajo, mi pa ne moremo, čeprav bi radi. Lani smo zaprosili Gospodarsko in Poslovno banko za kredit, da bi prodajne pogoje izenačili s tujci, pa ga nismo dobili. Dolgoročne kredite so banke zelo zavrle, s kratkoročnimi si pa ne bi mogli veliko pomagati.« »Ste poskusili s trgovino rešiti problem?« »V zadnjih dveh letih smo 80 odstotkov viličarjev prodali prek trgovine. Metalka jih je lani pogodbeno odkupila za 200 milijonov. Letos pa se ne moremo sporazumeti. Metalka nam je pripravljena iskati, kupce, posredovati pri prodaji, to pa je tudi vse. Vrniti je morala 14 milijard kreditov za obratna sredstva, zato se noče zalagati z blagom, za katerega ne ve, kako dolgo ji bo vezalo poslovni sklad. Podobno je z drugimi trgovskimi podjetji. Nihče si ne upa več tvegati... In tako zaloge izdelkov bremenijo industrijo.« »Koliko sredstev vam pa vežejo zaloge?« »Skupaj s surovinami in polizdelki poldrugo milijardo.« »Vaš letni bruto dohodek?« »Milijarda ...« »Slabo kaže.« »Živeli bomo. Ce ne od viličarjev pa od remontov. Navajeni smo udarcev. Starejši delavci pravijo, da je bilo 1956. (Nadaljevanje na 6. strani) 7 dni v nind.ih.ntih REZERVIRANI STOLPEC Štefan Štrok predsednik IO sindikalne podružnice Rudnika rjavega premoga, Senovo: • S čim se največ ukvarja sindikat v vaši delovni organizaciji? Brez velikega premišljevanja lahko povem, da so na prvem mestu vprašanja ■v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov. ' Vzrokov za to je več, osnovni pa ta, da so se po reformi za rudnike razmere poslabšale. To še posebej velja za manjše rudnike, kakršen je tudi naš, pa čeprav lahko prodamo ves premog, kolikor ga nakopljemo. Ob zamrznjenih cenah se namreč splošni poslovni stroški tako zvišujejo, da bomo kmalu tako daleč, ko ne bomo več vedeli, kje naj vzamemo denar za osebne dohodke. Lani smo na primer dosegli povprečje 79.200 S-din, kar je za rudarsko delo zelo borno plačilo. Ob tem nam je za sklade ostalo vsega 45 milijonov S-din ali dobre tri odstotke dohodka... Zaradi takšnih materialnih osnov, na katere s svojim delom ne moremo vplivati, smo seveda toliko bolj budni pri vprašanjih v zvezi z delitvijo sredstev za osebne dohodke. Naši samoupravni organi so na primer pred kratkim hoteli kar na hitro in brez razprave v kolektivu povečati premije, ki jih prejema vodilno tehnično osebje. Sindikat se je temu uprl. Naše stališče je namreč bilo, da gre za spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Vsi tovrstni predlogi pa morajo biti javno razobešenl, da je z njimi seznanjen vsak član kolektiva in da lahko v zakonitem roku predloži tudi svoje pripombe. Poudaril pa bi rad, da v tem primeru sindikat ni reagiral zato, ker bi nasprotoval bolj stimulativnim oblikam nagrajevanja strokovnih kadrov, temveč se je potegnil samo za zakonitost, torej za spoštovanje zakonodaje našega kolektiva. Valentin Remškar predsednik delovnega sveta, steklarsko podjetje Kristal, Ljubljana: • Na občinskem sindikalnem svetu Ljubljana-Bežigrad vas uvrščajo med delovne organizacije z neurejenimi notranjimi odnosi. Gre morda za malenkosti, ali za pomembnejše stvari...? Res je, da z marsičem v podjetju nismo zadovoljni. Vzrokov pa je več. Glede osebnih dohodkov se ne moremo pritoževati, vendar pa poslujemo v nemogočih pogojih, ki bi jih mirno lahko, primerjali s tistimi, v katerih so delavci delali pred sto in več leti. Vse delamo ročno... Če bi izboljšali pogoje dela, bi vsekakor dvignili produktivnost in obenem bi tudi več zaslužili. In kar tudi ni povsem nepomembno: delali bi z večjim veseljem. Sprašujete, kaj je ukrenil delavski svet Imenovali smo posebno komisijo, seveda v sodelovanju z občinsko skupščino, ki je pripravila predlog in utemeljitev za predčasno razrešitev direktorja. Zakaj je prišlo do tega? Vsekakor se za ta korak nismo odločili čez noč. Toda zdaj je lonček prekipel. Direktor je na primer potoval po Italiji in sklepal nedovoljene pogodbe, iskal delo v Srbiji, obenem pa ni poznal tržišča v Sloveniji. Od aprila do avgusta preteklega leta je opravil s svojim avtomobilom toliko voženj, da je znesla kilometrina milijon 200 tisoč starih dinarjev, podjetje pa od tega ni ničesar imelo. Pa še marsikaj drugega bi lahko povedal. Jasno nam je, da najprej potrebujemo sposobnega direktorja, ki se bo spoznal na svoje delo in z vso odgovornostjo izpolnjeval naloge. Dimitrij Trohar predsednik komisije za rekreacijo pri sindikalni podružnici Rudnika živega srebra Idrija: • Kaj je lani napravil vaš sindikat za oddih in rekreacijo rudarjev? Čeprav smo naredili beliko, vsega verjetno le nismo. Lani smo imeli za rekreacijo delavcev štirideset milijonov, ki smo jih razdelili kot regres za dopust. Vsak delavec je dobil 1400 starih dinarjev na dan dopusta. Lani so naši delavci letovali v Ankaranu, Volpariji pri Savudriji, Logu pod Mangrtom in na Vojskem. Cena letovanja je bila nizka, 1500 starih dinarjev dnevno za odrasle osebe, za otroke pa le 250 do 500 starih dinarjev. Moram pa pohvaliti sindikat, ki ni pozabil na upokojence, l.e-ti so letovali v našem počitniškem domu pred in po sezoni. Cena je bila celo nižja kot v sezoni, le 1000 starih dinarjev dnevno, starejši ljudje pa so bili tudi zadovoljni, saj je vročina v poletnih mesecih za večino prehuda. Za krajše izlete pa sindikat med rudarji ni znal vzbuditi zanimanja. Tudi s številom športnih prireditev ne moremo biti zadovoljni. Drži, da se veliko rudarjev vozi na delo iz okoliških krajev, vendar je ena sama športna prireditev v letu odločno premalo. Se pred leti so bila tekmovanja med metalurškimi delavci tradicionalna, sodelovali so metalurgi iz vse Jugoslavije, od Jesenic do Trepče in Nikšiča, sedaj pa vlada pravo mrtvilo. Nekaj bo potrebno storiti, kajti pomanjkanje denarnih sredstev le ne more biti redno opravičilo. Mirko Teršek predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice v Podjetju za impregnacijo lesa, Hoče: • Pravijo, da ste zavoljo modernizacije podjetja in manjših naročil začeli odpuščati delavce. Ali je to res in kakšno stališče je o teh zadevah zavzel sindikat? Naše podjetje je po opremljenosti vse do zadnjih let ostalo takšno, kot je bilo zgrajeno pred prvo vojno. Tehnologija, ki jo uporabljamo, dovoljuje le delo v eni izmeni z veliko fizičnega dela. V sodobno opremljenem podjetju naših sedanjih kapacitet pa bi lahko dosegli skoraj trikrat-, večje učinke kot jih lahko zdaj. „ . Modernizirati se torej moramo, če naj vzdržimo konkurenčni boj na tržišču in če se naj — za polno zaposlitev kapacitet — usmerimo tudi v izvoz. Doslej smo prihranili toliko lastnih sredstev, da bodo že letos dokončane najvažnejše investicije. Ce se ne bi močno povečale težave na trgu, ko so železnice skoraj docela odpovedale kot kupec, nam zdaj delavcev ne bi bilo treba odpuščati. Tako pa smo morali odpustiti 12 delavk. Težave s prodajo pragov smo predvidevali in smo se tudi poskušali pripraviti nanje. Zato smo že pred letom ustanovili zabojarno, kjer so bile zaposlene pretežno ženske. Ne vemo, zakaj se je tako zgodilo, toda dosegale niso niti polovice tistih normativov, kot jih ob enakih pogojih v sorodnih podjetjih. Zaradi nerentabilnosti smo seveda to proizvodnjo kmalu ukinili. Ob odpustih pa se je sindikat zavzel, da moramo zadržati na delu socialno ogrožene člane kolektiva in seveda tudi najbolj prizadevne delavce. Za zdaj smo s to zahtevo uspeli. I ! ! ! I ! PRVI DAN OBISKA DELEGACIJI'. DEŽELNEGA VODSTVA SINDIKATA KOVINSKIH IN LAVCEV AVSTRIJSKE ŠTAJERSKE SE JE ZAČEL S POGOVOROM NA REPUBLIŠKEM ODBORU SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE. — FOTO SLUŽBA DE KOMENTAR K PODATKOM CELJSKIH SINDIKATOV O ODNOSU DO IZOBRAŽEVANJA V DELOVNIH ORGANIZACIJAH: ZELENA LI T INTERVENCIJO STIKI S TUJINO Obisk avstrijske sindikalne delegacije Na povabilo republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije se je v dneh od 8. do 10. februarja mudila v Sloveniji delegacija deželnega vodstva sindikata kovinarskih in rudarskih delavcev iz avstrijske Štajerske. V delegaciji so bili med drugimi Franz Ileschitz, deželni rudarskih de- 1 sekretar sindikata kovinarskih ZA Še iz prejšnje številke našega lista dolgujemo komentar k nekaterim spoznanjem, ki jih je ponudila anar liza celjskih sindikatov o odnosu do izobraževanja, kulture in obveščanja v delovnih organizacijah. Toda preden začnemo izpolnjevati ta dolg, dve pojasnili. Najprej: anketa celjskih sindikatov je zajela 32 delovnih organizacij na območju celjske komune, odgovarjalo pa je 2,4 °/o vseh zaposlenih; to kajpak ni širok vzorec, da bi mogli v celoti posploševati rezultate ankete, vendar pa nam morejo služiti kot napotek za akcijo, saj je bil vzorec sestavljen po naključni izbiri in v sorazmerju s kadrovskim sestavom teh delovnih organizacij. In potem: tokrat se bomo v komentarju omejili le na odnos do izobraževanja. Kar velja najprej načeti, je močno neugodna kvalifikacijska struktura zaposlenih. Podatki iz ankete namreč razkrivajo, da Je razmerje kvalifikacijskega sestava zaposlenih naslednje: 67,3 «/o z osnovno šolsko izobrazbo in s poklicno šolo, ter le 32,7 % zaposlenih s srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo. Še veliko bolj pa postane to razmerje neugodno v trenutku, ko ugotovimo, da jih ima od tistih 67,3 % zaposlenih kar 23,5 °/o samo osnovnošolsko izobrazbo in da kar 19,9 ”/o nima niti popolne osemletke. Spričo tega bi tudi pričakovali — še posebej ker smo že nič kolikokrat poudarjali in sami sebe prepričevali, da je pogoj za porast produktivnosti dela tudi višja raven znanja zaposlenih — razmeroma velik interes v delovnih organizacijah do izobraževanja in izpopolnjevanja zaposlenih. Resničen odnos pa je bistveno drugačen od teh naših pričakovahj. Zlasti dva podatka iz ankete celjskih sindikatov ga še posebej zgovorno ponazarjata. Prvi je tale: kar 29,2 °/o anketiranih je izjavilo, da sploh niso seznanjeni z možnostmi izobraževanja in nadaljnjega izpopolnjevanja in kar 43,6 V o je izjavilo, da se povsem zadovoljujejo z znanjem, ki ga imajo na svojem delovnem mestu. Naj to pomeni, da delovne organizacije v celjski komuni niso zainteresirani dvigniti izobrazbene ravni zaposlenih? Povsem pritrdilen odgovor bi bil malce tvegan, vendar — možen. Možen navsezadnje tudi zavoljo tega, ker odstotek tistih, ki se ne Zadovoljujejo z doseženim znanjem, bistveno presega odstotek tistih, ki se zadovoljujejo. Kje pa so dejanski vzroki Za tak odnos do izobraževanja in izpopolnjevanja v delovnih organizaciah, bo treba šele ugotoviti. In prav nato opozarjajo v celjskih sindikatih. Po drugi strani pa je spet treba priznati, da je presenetljivo visok odstotek tistih, ki se povsem zadovoljujejo z doseženo splošno in strokovno ravnijo znanja. Še toliko bolj, ker to velja skorajda v enaki meri za tako imenovano skupino kvalificiranih delavcev kot za tehnike in inženirje. In spet se sama po sebi vsiljuje misel, ali ni tudi v tem eden izmed osrednjih vzrokov za razmeroma počasno rast produktivnosti dela in za znatne neizkoriščene notranje rezerve v gospodarstvu? Že teh nekaj podatkov in domnev, ki se same po sebi vsiljujejo, pa pravzaprav lahko služijo za povod, da prižgemo na semaforju naših družbenih prizadevanj zeleno luč za intervencijo. V celjskih sindikatih so to tudi storili. Za kakšno intervencijo pravzaprav gre? Da sindikati v delovnih organizacijah z vso resnostjo proti če odnos do izobraževanja in nato tudi z vsem; argumenti terjajo od samoupravnih organov, da slednjič le začno upoštevati tudi izobrazbeni vidik v prizadevanjih za povečanje produk- tivnosti dela. Kako, denimo, doseči izpopolnjevanje tehnolo-kih postopkov in zasnovati modernejšo proizvodnjo, če kar 36.4 "/o inženirskega kadra in 38.4 % tehniškega kadra izjavlja da se s svojim znanjem na delovnem mestu povsem zadovoljujejo. A prav to je kader, ki je najbolj odgovoren za mo-dernizcio proizvodnje, torej kader, ki bi se moral tudi nenehno strokovno usposabljati In izpopolnjevati; čisto preprosto povedano, kader, ki bi moral hodit1 vštric z razvojem znanstvene misli v svetu. Drug povod za intervencijo pa so dali s svojimi odgovori prav ti, ki smo jih malo prej omenjali. V odgovorih na vprašanje zakaj se splošno in strokovno ne izobražujejo, so namreč na prvo mesto postavili premajhno stimulativnost v delitvi sredstev za osebne dohodke. Interes za izobraževanje torej ni materialno pogojen, prepričevanje pa bržčas tudi v tem primeru ne bo kaj prida zaleglo. Zato so se tudi celjski sindikati zavzeli, da je vendarle že treba v pravilnikih o nagrajevanju in tudi v statutih delovnih organi zacij odpraviti razvrednotenje znanja in strokovne usposobljenosti. Gre torej za intervencijo, da bi delu slednjič le priznali njegovo pravo vrednost in ceno. S, B. in rudarskih delavcev Štajerske in poslanec štajerskega deželnega zbora, Rudolf Sa-metz, sekretar sindikata kovinarskih in rudarskih delavcev Štajerske ter predsednik deželne bolniške blagajne Štajerske in Heribert Baumanu, predsednik centralnega sveta delavcev podjetja Alpine hon-tangesellschaft in član predsedstva centralnega vodstva sindikata kovinarskih in rudarskih delavcev Avstrije. Predstavniki republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije so seznanili svoje avstrijske kolege s problematiko naše družbene reforme in s funkcijo sindikatov v pore-formnem obdobju, hkrati pa izmenjali mišljenja o nekaterih obojestranskih interesih ln nalogah, ko na primer o prizadevanjih avstrijskih sindikatov za naše delavce, ki so na delu v Avstriji. Delegacija je tudi obiskala Zavod za socialno zavarovanje SRS in Zavod za rehabilitacijo invalidov SRS, nato pa so bili predstavniki avstrijskega sindikata še gostje kolektiva jeseniške Železarne, kjer so se seznanili s prizadevanji jeseniških žele-zarjev na področju higiensko tehnične zaščite in varstva pri delu. Delegacija sindikata kovinarskih in rudarskih delavcev avstrijske Štajerske pa je obiskala tudi Tovarno glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem in se seznanila z delovanjem samoupravnih organov tega podjetja. RAZGOVOR Z ERNESTOM RAHTNOM, PREDSEDNIKOM CDS V VELENJSKEM RUDNIKU Brezuspešna opozorila Velenjski rudnik lignita je nedavno odpustil 73 rudarjev. Če se prodaja ne poveča, se bo redukcija postopoma nadaljevala. Kriza utegne prizadeti kakih 1000 rudarjev in njihovih družin. Upravno in samoupravno vodstvo rudnika še nista našla rešitve, čeprav je to vprašanje v središču razprav v samem delovnem kolektivu in v vodstvih lokalnih družbeno-političnih organizacij. »Predsednik občinskega sindikalnega sveta mi je omenil, da ste prisiljeni zmanjšati proizvodnjo, ker imate velike neprodane zaloge lignita in da je rudarjev še vedno preveč, čeprav ste jih že 73 odptistlli. Je to res?« »Da. znašli smo se v zelo mučnih razmerah. Izkop moramo zmanjšati. Ne vemo pa kako, da rudarji ne’bi bili ob kruh. Upravni odbor je predlagal, naj bi že ta mesec uvedli dve prosti soboti, nekateri pa spet predlagajo, naj bi šli na kolektivni letni oddih ...« »In če bi lignit pocenili? Ga ne bi več prodali?« »Nemogoče. Ob vsej moderni mehanizaciji ga prodajamo po 5400 starih dinarjev. Potrošniki pa ga drago plačujejo zaradi velikih transportnih stroškov in trgovske marže. Od Velenja do Ljubljane se namreč naša cena natanko podvoji. Ekonomske cene prevozov so nas onemogočile.« »Verjetno ste že poprej vedeli, kaj vas čaka. Ali ste pristojne pravočasno opozorili?« »Sam sem bil dve leti zvezni poslanec. Dokazoval sem, kadar se mi je ponudila priložnost, da lignit ne prenese velikih transportnih stroškov in da ga je zato treba predelovati na mestu izkopa. Naše samoupravno in upravno vodstvo sta opozorila pristojne organe, da bo rudnik zašel v krizo, če pravočasno ne zgradimo termoelektrarne. In republiška skupščina je nedavno sklenila, da nadaljujemo z gradnjo. Toda objekt bo v naj- boljšem primeru dograjen v 1970. letu, nas pa že sedaj stiska. Osebni dohodki so se med drugim zmanjšali za 20 %i.« »Rudarji, s katerimi sem se pogovarjala o tem, še niso videti nezadovoljni niti zaskrbljeni. Povedali so mi. da si niti odpuščeni niso gnali tega preveč k srcu in da so se mlajši celo smejali, češ kak kramp in lopato bomo že kje našli. Toda... Je občinska skupščina že razpravljala o tem, kje bi jih zaposlili?« »Skupščina in mi menimo, da problem presega občinske okvire in da ga mora zato obravnavati širša družbena skupnost. Premogovniki so po vsem svetu v krizi, ker je industrija začela izkoriščati druge energetske vire, vendar tako vzhodne kot zahodne države še vedno izkoriščajo ležišča premoga in z raznimi ukrepi usmerjajo njegovo uporabo. Mislimo, da se bo tudi za nas našla rešitev, dokler termoelektrarna ne bo dograjena. Zlasti še. ker krize ne bi občutili, če bi nas pristojni poprej poslušali in nam priskočili na pomoč.« M. K. 7 dni v sindikatih KAJ VELJA: ZAKON ALI ODLOK? Približno tako je sklenila občinska skupščina Trebnja vprašati naše ustavno sodišče, od njegovega odgovora pa je odvisno, kakšna bo usoda poldruge milijarde dinarjev, zapuščine nekdanjega okraja Novo mesto. Zakon o ukinitvi okrajev je namreč določil, da republiška skupščina LAHKO usmerja sredstva takratnega okrajnega družbeno investicijskega sklada, nikakor pa, kakor piše v odloku, ki ga je kasneje republiška skupščina sprejela, da si ima pravico ta sredstva prilastiti in prenesti v tisto banko, ki jo določi. Zato so občine Trebnje, Novo mesto in Metlika na osnovi sklepov svojih občinskih skupščin že lani februarja porabile ta sredstva kot deleže pri ustanavljanju Dolenjske banke v Novem mestu. Služba družbenega knji-govorsiva pa je v začetku decembra lani izdala Dolenjski banki nalog, naj poldrugo milijardo tega denarja prenese na Splošno gospodarsko banko v Ljubljani, češ da potrebuje le-ta ta sredstva za izgradnjo energetskih objektov. »Ne samo, da je ta ukrep v nasprotju z zakonom o ukinitvi okrajev, v nasprotju je tudi s priporočili, da je treba gospodarsko vsestransko pomagati manj razvitim občinam in področjem,« pravijo na Do-lenjškem. »Namesto tega pa nam zdaj jemljejo še naš denar!« POGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V RADGONI___________________________ Naloge na dveh straneh meja Predsednik občinskega sindikalnega sveta v Radgoni FELIKS NEUVIRT ima žilico, ki ji pravimo skrb za delavce. Zelo pogosto govori o tej skrbi, saj v radgonski občini potrebuje zaščito sindikata vedno več delavcev, ki so zaposleni doma in v tujini. celotnega prebivalstva. Iz naše občine pa je na drugi strani državne meje zaposlenih 555 delavcev ali 3 %> prebivalstva.« »Zvedel sem, da imate v Radgoni precej dober stik z delavci, ki so zaposleni v tujini. Na kakšen način vzdržujete ta stik?« »V sindikatih menimo, da naša naloga ni samo skrbeti za delavce, ki so zaposleni v domačih podjetjih, ampak imamo dolg tudi do vseh tistih, ki delajo v tujini. Tudi ti delavci so del naše skupnosti, s katerim nas veže marsikaj skupnega. Kar pa zanje lahko napravimo, je, da spremljamo njihovo delo, življenjske pogoje, probleme, ki nastajajo zaradi ločenega življenja in številne druge težave, ki jih naši ljudje morajo premagovati na tak ali drugačen način v tujini.« Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV • TOLMIN: Na zadnjem plenumu občinskega sindikalnega sveta Tolmin so obravnavali rezultate gospodarjenja v minulem letu ter nekatere druge probleme družbeno-ekonomskega razvoja v občini in opozorili ti a naloge sindikatov. Govorili sc tudi o občnih zborih sindikalnih podružnic in o pripravah na volitve v skupščinske organe. čeprav dokončni podatki še niso znani, sodijo, da je gospodarstvo doseglo v drugem polletju minulega leta boljše rezultate knt v prvem polletju Skupni dohodek se je v. primerjavi s prejšnjim letom povečal za 28%, samo v industriji pa za kakih 14 %. število zaposlenih v gospodarstvu se je zmanjšalo za 3,4 'Vo V nekaterih podjetjih (TIK Kobarid, CIB Bove«. Avto-elektro Tolmin) pa je prišlo tudi do odpusta večjega števila delavcev, o čemer je Delavska enotnost pred kratkim že poročala. Tudi osebni dohodki zaposlenih so se lani precej povečali. Najvišje povprečje v gospodarstvu 118.000 S-din so dosegli v klavnici AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAbVvAAAAAA/NAAAAAAAA. Tolmin, v družbenih službah pa na tolminski gimnaziji z 08.000 S-din. Na plenumu so opozorili na težave pri zaposlovanju mladine. Samo letos bo končalo obvezno šolo približno 500 otrok, možnosti za nadaljnje šolanje oziroma štipendiranje, za učenje v obrti in za zaposlitev v občini pa ni veliko, čeprav bo gospodarstvo tolminske občine slej ko prej moralo intenzivneje izkoriščati že obstoječe zmogljivosti. Precej možnosti zaposlovanja pa se razkriva v nadaljnjem razvoju gostinstva, turizma, trgovine, ir. podobnih dejavnosti. Na občnih zborih sindikalnih podružnic, ki so in bodo predvidoma zaključeni do konca februarja, bi sindikati morali vse te in druge probleme odkrito in podrobno obravnavati. Prav tako naj bi po mnenju plenuma na občnih zborih evidentirali možne kandidate za zbor delovnih skupnosti in za republiški gospodarski zbor. Občinska volilna komisija je namreč do sedaj prejela najmanj predlogov za kandidate prav iz vrst delovnih organizacij. jš 9 NOVO MESTO: Občinski sindikalni sveti na Dolenjskem pripravljajo zimske delavske športne igre. Po uspešno končanih lanskih delavskih športnih igrah so namreč nekatere sindikalne podružnice v novomeški občini izrazile željo, naj bi ojočinski sindikalni svet nadaljeval z igrami tudi v zimskem času. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in stalni sekretariat za organizacijo delav-sih športnih iger sta predlog sprejela in zimske igre tudi razpisala za 12. februar v dolenjskem zimsko športnem centru Crmošnjicah pri Dolenjskih Toplicah. Na pobudo občinskih sindikalnih svetov Črnomelj in Trebnje bodo na zimskih športnih igrah sodelovali tudi tekmovalci iz teh dveh občin. Tekmovali bodo v dveh disciplinah: v veleslalomu in sankanju. Za te igre, ki so prve delavske igre na Dolenjskem, je med koleKtivi veliko zanimanje. Do sedaj je prijavljenih iz Novega mesta za veleslalom 22 moških ekip in 1 ženska ekipa s skupno 63 tekmovalci, v sankanju pa 31 ekips 34 tekmovalci. Trebanjski občinski sindikalni svet pa je prijavil v veleslalomu 5 ekip z 10 tekmovalci in v sankanju 10 ekip z 10 tekmovalci. Prijave še niso zaključene. Prireditelji računajo, da bo sodelovalo na delavskih športnih igrah kakih 130 članov dolenjskih delovnih kolektivov. R. S. ^V'y-7'/WWWV'yV\AAAAAAAAAAAA/WWVWWWV^/' ^AAAAA/W^A/WW^A^A/W)A/W'/W^AA^A/VW^AAA/^/W' »Ali je vse probleme, ki ste jih našteli, mogoče rešiti na način, ki ste ga izbrali v Radgoni, z občasnimi obiski in pogovori z delavci in njihovimi delodajalci? Zdi se mi, da takšna skrb ne more zadostovati.« »Bil sem več let zaporedoma pri naših delavcih v Avstriji. Nihče nas ni zadolžil, da takšna potovanja opravimo. Šli smo tja po lastnem preudarku, da moramo začeti orati ledino, da ne smemo dovoliti, da bi se nam naši delavci odtujili. Obiskali smo nekaj podjetij v Gradcu in v okolici Dunaja, potovali smo po gradbiščih na Tirolskem, šli smo v tekstilne tovarne v Vorarlbergu, kjer dela največ naših delavcev in delavk. Tako smo vzpostavili stik z našimi delavci. Našteli so nam svoje probleme, z njimi pa smo odšli do delodajalcev in o njih razpravljali. V ta dvogovor smo pritegnili tudi avstrijske sindikate, ki se na splošno zelo potegujejo za pravice naših delavcev iz delovnega prava. Nekatere probleme smo rešili, drugi so seveda ostali še vedno nerazrešeni.« »Se vam ne zdi, da iz priložnostnih obiskov ne moremo dobiti popolne slike o razmerah, v katerih živijo naši delavci v tujini? Pogosto slišimo obtožbo, da so ljudje v tujini prepuščeni sami sebi. Kaj nismo preveč površni? Za zdaj imamo samo površne podatke o tem, kako živijo naši ljudje in s kakšnimi težavami se srečujejo. Lani, pravite, ste bili večkrat pri naših delavcih v Avstriji. Ali lahko poveste nekaj vtisov, ki bodo ilustrirali njihovo delo, delovne pogoje in odnose?« »Ne vem, če bom dal na vsa vprašanja izčrpen odgovor. Imam pa vtis, da naša skrb za delavce, ki so zaposleni v tujini, ne zasluži pohvale. Vse skupaj je tako neurejeno, da se sami mnogokrat čudimo, kako je kaj takšnega sploh možno. Lahko si mislite, da o tem podobno sodijo v Avstriji. Nobenega reda ne vidim, nerodnosti in zmede pa je vse več. Ze dlje govorimo, da bi rabili nekoga, ki bi skrbel za naše delavce v tujini, ne glede na to, iz katere občine so. Zaščito za naše delavce smo v zadnjem času resda prepustili avstrijskim sindikatom, ki so s sporazumom sprejeli precej obveznosti, vendar je ostalo še precej nerazčiščenih zadev. Ker ne vemo, kdo je pristojen, da te stvari ureja, letamo v Avstrijo kar po vrsti, zdaj Ptujčani za svoje delavce, zdaj Mariborčani in drugič zopet Po-murci. Pri tem pa vsaka skrbi samo za svoje občane. Vtisi, ki sem jih nabral v Avstriji pri naših delavcih, so pogosto zelo protislovni. Na splošno lahko rečem, da so se delovni pogoji v Avstriji že precej izboljšali, zlasti tam, kjer je zaposlenih več delavcev. Prehrana je ponekod zelo dobro urejena, a kljub temu si mnogi naši delavci, da bi prihranili čimveč denarja, pripravljajo hrano rajši sami. Tudi z vsemi pravicami iz avstrijske socialne zakonodaje in iz delovnega prava niso dovolj seznanjeni, zato jih delodajalci posebno v manjših poiiietjih še vedno lahko izkoriščajo.« Z. TOMAŽEJ Kopica problemov Ob koncu minulega meseca sta se sestala na skupno sejo predsedstvo Centralnega sveta ZSJ in sekretariat Konference za družbeno aktivnost žensk Jugoslavije, da bi proučila nekatere aktualne probleme zaposlenih žensk v gospodarskih organizacijah. Razprava je pokazala, da ne gre samo za nove probleme, temveč da so nekateri stari že po v ec let m da so kljub temu še vedno zelo aktualni. Sicer pa, naj jih na kratko ponazorimo: .. .... • osebni dohodki zaposlenih žensk so v povprečju za sl /« nižji od osebnih dohodkov delavcev in več kot 50«/» otrok ostaja prepuščenih samim sebi, medtem ko so njihovi starsi na delovnem mestu; . .. • nujno potrebno bo izenačiti obveze delovnih organizacij za razvoj otroškega varstva, ne pa da je to samo obveza tistih kolektivov, ki pretežno zaposlujejo delavke; • še vedno je zelo pogosto prepričanje, da zenske niso primerne za zaposlitev v proizvodnji in za aktivno delo v samoupravnih organih; • zaposlena žena ima čedalje večje delovne m družbene obveznosti, toda v njenem družinskem življenju ostaja vse pri starem: namesto porasta otroško varstvenih ustanov, število upadu, le malo napredka je na področju družbene prehrane. „ Odnos delovnih kolektivov do zaposlenih žensk pa nedvomno najbolj ponazarja primer tekstilne tovarne Teteks v Tetovem. Delavski svet te tovarne, ki sicer zaposluje 80 /o žensk, ni iz svojega dohodka izdvojil niti dinarja za rešitev problema otroškega varstva, toda nogometnemu klubu je zlahka odobril dotacijo 2 milijona S-din. In kako naj bi bili problemi zaposlenih žensk manj aktualni, kot pa so bili? Bo sna in H. e rcegbvina Deveta skrb? Ko je pred časom republiški sindikalni svet BiH razpravljal o problematiki notranje delitve v delovnih organizacijah in osvetlil njen pomen v nadaljnjem razvoju ekonomskih in družbenih odnosov, je hkrati opozoril sindikalne podružnice v delovnih organizacijah, da je to stalna naloga sindikatov in naj zato tudi same preanalizirajo sisteme notranje delitve. Toda izkazalo se je, da so v številnih delovnih organizacijah — pa tudi v občinskih sindikalnih svetih — enostavno prepisali zaključke republiškega sindikalnega sveta o tej problematiki, ne da bi kakorkoli konkretizirali svoje naloge. In ogromna večina izvršnih odborov sindikalnih podružnic v svojem delovnem programu nima zapisane niti besedice o tem, kako v prihodnje razvijati delitev dohodka na ravni delovnih enot. Pa naj to pomeni, da je v celoti že zaključen proces prenosa delitve dohodka na delovne enote? Ali pa je morda ta problematika deveta skrb za sindikate v delovnih organiztm-jah in občinah? Sindikat se je uveljavil Ra k e d o n i j Za kmetijsko industrijski kombinat Pelagonija v Bitoli velja, da se je že močno utrdilo neposredno upravljanje proizvajalcev v delovnih enotah. Pač zato, ker so delovne enote v tem kombinatu le dobile tudi materialne pristojnosti in ker imajo zdaj tudi s čim gospodariti in upravljati. Toda hkrati z neposrednim upravljanjem se je v kombinatu uveljavilo tudi delo sindikata. Tako ima zdaj vsaka delovna enota tudi svojo sindikalno podružnico. In sleherni problem, ki je zanimiv za proizvajalce, obravnavajo podružnice, še preden o njih sklepajo samoupravni organi. In tudi v statutu te delovne organizacije je zapisano, da delavski svet ne more izglasovati nobenega sklepa, preden ne dobi mnenja sindikalne organizacije. A tudi sindikalni odbor kombinata si prizadeva čimbolj okrepiti sindikalne podružnice v delovnih enotah in jim pri tem tudi materialno pomaga. Tako ima zdaj vsaka od podružnic svoj prostor za družbeno aktivnost in svoja sredstva za razvoj samostojne dejavnosti. Poskrbeli so za rekreacijo Na otoku Šolta ima splitska Jugoplastika svoj počitniški dom. V sezoni je predvsem namenjen letovanju delavcev in trgovske mreže tega podjetja, v zimskih mesecih pa postaja ta dom rekreacijski center. Vanj namreč pošilja sindikalna podružnica — večinoma na svoje stroške — na desetdnevno rekreacijo vse tiste delavce, ki jim je spričo šibkega zdravstvenega stanja in napornega dela tak oddih potreben. Kot se je izkazalo, je dala ta skrb sindikata za rekreacijo zaposlenih dobre rezultate, zato so se v Jugoplastiki odločili, da bodo letos iz sklada skupne porabe financirali razširitev rekreacijskega centra in postavili v njem še osem montažnih hišic. x-Xx\x\xxxxxxvxx\xnxxxxxxxx\xxxx'v'.xxnx\xx xxxxxx\xxx Pravna posvetovalnica DE NXVX>XX\>X\XXXXXXXX\X\'X\XVXNXXNXX\XX\XX\\^XXXXXXX>NXX LJUBLJANA. Po 5. odstavku 20. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih določa delovna skupnost v splošnem aktu, kdaj je do-®*cusno delo pogoj za dokončen sprejem delavca na takšno delovne mesto, katere in kolikšne delovne naloge naj delavec opravlja /Jed poskusnim delom, koliko sme največ trajati poskusno delo Vsako posamezno delovno mesto ter kateri organi spremljajo j? ocenjujejo izpolnjevanje nalog, določenih za poskusno delo. 7'riavec, ki ne izpolni uspešno zahtev poskusnega dela, ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje delo v delovni organizaciji. Takemu delavcu preneha delo v delovni organizaciji z dfiem, ko mu je L'°čena dokončna odločba, izdana na podlagi ocene o uspehu Okusnega dela. , Ker ima delavec pravico ugovora zoper vsako odločbo, s ?a.tero je bilo odločeno o njegovih pravicah in dolžnostih iz delovnih razmerij, ni pomislekov, da bi delavec ne mogel ugo-ŽAjati pismeni oceni o uspehu poskusnega dela in sprožiti nato udi delovni spor, ker ima po členu 120 TZDR delavec možnost tožiti s tožbo pred sodiščem splošne pristojnosti delovni spor, če meni, da mu je z dokončno odločbo delovne organizacije kršena pravica. Ker govori zakon v primeru poskusnega dela o dokončni odločbi delovne organizacije, lahko iz samega besedila sklepamo, da sta možna tako ugovor kot tudi delovni spor glede odločbe delovne organizacije o oceni poskusnega dela. Vsekakor bi bil delavec v primeru, da teh možnosti varstva svojih pravic ne bi imel, brez sleherne možnosti, da se bori zoper očitno šikanozne in nezakonite odločbe delovne organizacije. Delavec, ki dela 2 meseca poskusno v delovni organizaciji na delovnem mestu, za katero delovna organizacija v svojem splošnem aktu ni določila kot pogoj poskusnega dela. ali delavec, ki dela še po preteku roka, kolikor je bilo določeno poskusno delo. lahko uveljavlja v ugovoru in s tožbo pred sodiščem, da je v rednem delovnem razmerju, zato mu lahko preneha delo le pod pogoji in na način, določen v TZDR o prenehanju dela A. POLJANŠEK ■ VPRAŠANJE: Po sklepu delovne organizacije sem bil razrešen pred potekom časa, kolikor imam še pravico ostati na delu. Ker sem bil razrešen, sem se zaposlil v drugi delovni organizaciji, vendar pa mi sedaj prejšnja delovna organizacija noče izplačati osebnega dohodka, čeprav nisem sam prosil za razrešitev in čeprav zaradi moje zaposlitve delovna skupnost, kjer sem bil prej zaposlen, ne trpi riobene škode. Ali sem v opisanem primeru upravičen do osebnega dohodka tudi po razrešitvi. — A. L.. CELJE. Ce delovna skupnost sklene, da delavec preneha z delom v delovni organizaciji pred potekom časa. kolikor ima še pravico ostati na delu. mu mora za ta čas zagotoviti delež pri delitvi sredstev za osebne dohodke po vseh osnovah glede na njegove uspehe, ki jih. je imel v prejšnji obračunski dobi (4. odst. i06. čl. TZDR). Razrešeni delavec se lahko po razrešitvi zaposli v drugi delovni organizaciji pred potekom časa, kolikor je imel pravico še ostati na delu. Ker je delavec razrešen po sklepu delovne organizacije, mu le-ta ne more zadržati osebnega dohodka, pripadajočega mu po zakonu, čeprav nastopi delo v drugi delovni organizaciji. Delovno razmerje v dveh delovnih organizacijah v istem času pa se pri štetju pokojninske dobe šteje le v dejanskem in ne dvojnem trajanju. A. POLJANŠEK Iz naše družbe Ali sodelovanje strokovnjakov ni potrebno? Zakaj skupščina republiške jskupnosti socialnega zavezovanja ni upoštevala predlogov zobozdravstvenih delavcev, ko je določila 25-odstotno participacijo za zobno protetična dela? DELAVKA OB MODERNEM STROJU (Nadaljevanje s 1. strani) štiričlenski most, plačati tudi do 20.000 starih dinarjev. Zavoljo tega se člani medobčinske zobozdravstvene komisije sprašujejo, koliko zavarovancev, ali točneje, koliko delavcev, si bo poslej še lahko privoščilo kakršnokoli zobno, bodisi fiksno ali snemno protezo. ZAKAJ TOLIKŠNO NEUPOŠTEVANJE KVALITETE? Člani medobčinske pa tudi republiške zobozdravstvene komisije pa so prav tako ogorčeni nad ravnanjem republiške skupnosti socialnega zavarovanja, ker se ta letos spet zavzema za cenike zobozdravstvenih storitev iz 1. 1965. Po mnenju članov medobčinske zobozdravstvene komisije bi tak način plačevanja zobozdravstvenih storitev pripeljal do tega, da bi razpoložljivega denarja, denimo za zobozdravstvo na ljubljanskem področju, zmanjkalo že v maju letos. Predlanskim je praksa namreč pokazala, da so ceniki del za zobozdravstvene usluge vodili v takšno skrajnost, da so posamezni zobozdravstveni delavci, če so v osebnih dohodkih hoteli »ujeti<- kolege iz splošnega zdravstva, naredili toliko zobozdravstvenih uslug, da je preprosto neverjetno, da bi bile te usluge lahko tudi kvalitetne, člani medobčinske komisije pa tudi drugi strokovni organi zobozdravstvenih delavcev, med njimi zobozdravniško društvo, pa so prišli do spoznanja, da je zdaj v zobozdravstvu že toliko kadra, da bi lahko prešli na kvaliteto strokovnega dela In pri zobozdravstvenih uslugah ne bi smela biti več odločilna kvantiteta storitev. Prav zategadelj pa se člani medobčinske komisije odločno potegujejo, da je za kvalitetno delo v zobozdravstvu potreben tudi določen čas. Zato so zobozdravstveni delavci za uvajanje časovnih normativov, ki so jih v nekaterih zobozdravstvenih delovnih organizacijah lani prav na ljubljanskem področju že uspešno uveljavili. Toda talcš-nih hotenj zobozdravstvenih strokovnjakov republiška skupnost oziroma komunalne skupnosti socialnega zavarovanja sploh niso hotele upoštevati pri sklepanju pogodb za tekoče leto. ŠE VEDNO STARI ODNOSI Člani medobčinske komisije pa tudi drugi zobozdravstveni delavci so pričakovali, da bosta uvajanje novih ukrepov in nov način reševanja problemov v zdravstveni službi omogočila tudi boljše odnose med zdravstveno službo in socialnim zavarovanjem. Pričakovali so, da bodo poslej, kar se stroke tiče. prenesli vse pristojnosti na strokovne organe kot so zdravstveni centri in njihove strokovne komisije. Zdaj pa tudi žobo-zdravstveni delavci ugotavljajo in imajo tudi dokaze, da se problemi še zmeraj ..rešujejo mimo strokovnih mnenj in utemeljitev, na osnovi mehaničnih izra- POSLUH Novomeška osemletka je več kot nabita s šoloobvezno mladino, zato so se v Novem mestu odločili, da bodo z referundumom povprašali občane, ali so za uvedbo samoprispevka za gradnjo nove Šole ali ne. Od 8256 polnoletnih občanov se je referenduma udeležilo 5824 ljudi ali 75 % uvedbo samoprispevka je glasovalo 4612 občanov, proti uvedbi samoprispevka pa 1163 občanov. 49 glasovnic ni bilo veljavnih. To pomeni, da je 55,9 % vseh, ki so imeli pravico glasovati, glasovalo za samoprispevek. Tako bodo od 1. februarja letos vplačevali delavci in upokojenci, ki imajo več kot 500 N-siin osebnih dohodkov na mesec, po 1 % od mesečnih prejemkov, obrtniki in osebe svobodnih poklicev po 2 % od davčne osnove in kmetje po dva odstotka od katastrskega dohodka, ki je večji od 500 N-din. Samoprispevek bodo plačevali 3 leta, Računajo, da bodo v treh letih zbrali 120 milijonov S-din, kar naj bi skupno s prispevki delovnih organizacij v posebni namenski sklad zadostovalo za začetek gradnje nove osnovne šole leta 1970. BI KAKO BODO V LJUBLJANSKEM SATURNUSU IZPLAČEVALI BOLEZNINE DO 30 DNI IN SKRBELI ZA PREPREČEVANJE BOLEZNI _____ Zanimive in koristne pobude Zdaj, ko delovne organizacije v svoje breme izplačujejo nadomestila za bolezenske izostanke do 30 dni, v ljubljanskem Saturnusu ugotavljajo predvsem troje: • Zadnja leta se naglo zmanjšujejo tisti bolezenski izostanki, na katere njihova zdravstvena služba lahko direktno vpliva. Obenem se povečujejo izostanki zaradi primerov, na katere neposredno ne morejo vplivati, na primer zavoljo nezgod na poti na delo in z dela, zaradi nege družinskih članov in podobno. Vendar pa skupno število bolezenskih izostankov, izračunano na delovne dneve in povprečno število zaposlenih brez vajencev, vseeno pada. Tako je leta 1964 izostalo z dela povprečno po 6.08 "io zaposlenih, leta 1965 le še po 5,68 °/o delavcev in lani po 5,40 °lo zaposlenih. © Zaradi zmanjšanja boleznin in sprememb pri ugotavljanju osnove osebnega dohodka za čas bolovanja je Saturnus lani izplačal za bolniške izostanke do 30 dni četrtino manj denarja kot predlanskim. Ker se letos zmanjšuje prispevek za socialno zavarovanje računajo, da izdatki za bolniške izostanke ne bodo presegli lanskoletnih, ki so znašali 31 milijonov S-din. • Če pa je tako, potem je treba ljudem jasno povedati, da ta sredstva gredo iz njihovega žepa; da je treba začeti gospodariti tudi s tem denarjem ter obenem razmisliti, pod kakšnimi pogoji bi kolektiv Saturnusa lahko pristopil tudi k predvidenemu razširjenemu zavarovanju. V razgovoru z direktorjem Obratne ambulante v Saturnusu, doktorjem Vinkom Ravnikarjem smo izvedeli, da so njihove strokovne službe že izoblikovale mnenja in predloge, kako naj bi glede na omenjena dejstva in ugotovitve tudi v njihovem podjetju uredili plačevanje boleznin do 30 dni, Tako naj bi za odsotnost z dela zaradi morebitnih nesreč pri delu izplačevali 100 °/o nadomestilo osebnega dohodka. Za vse ostale bolezenske izostanke (razen porodniškega dopusta) pa bi za prve tri dni v vsakem primeru izplačevali 5 */o nadomestilo osebnega dohodka, od četrtega do tridesetega dneva pa naj bi nadomestilo znašalo nekako 80 do 85 «/o povprečnega osebnega dohodka v letu 1966. Vendar pa strokovne službe v Saturnusu ne predlagajo samo ključa, po katerem bi porazde- SO ZBORI DELOVNIH SKUPNOSTI V ZASAVJU UPRAVIČILI ZAUPANJE VOLIVCEV? ZAOSTRITI ODGOVORNOST ODBORNIKOV Zadnje čase, ko občani ocenjujejo dejavnost občinskih skupščin v pripravah na spomladanske skupščinske volitve, je bilo v Zasavju že večkrat slišati, da zbori delovnih skupnosti občinskih skupščin niso zadovoljivo opravili svojega dela. Zborom delovnih skupnosti med drugim očitajo, da se le redkokdaj sestanejo na samostojnih sejah, da odborniki skoraj nikoli ne sklicujejo zborov delovnih ljudi, da odborniki zborov delovnih skupnosti v delovnih organizacijah ne podpirajo priporočil oziroma sklepov občinskih skupščin, za katere so tudi sami glasovali itd. Mnogi očitki so povsem upravičeni, vendar.se istočasno poraja tudi vprašanje, če je bilo storjeno vse.' da bi bilo delo odbornikov zborov skupnosti uspešnejše? Odbornike zborov delovnih skupnosti samoupravni organi dokaj slabo obveščajo o stanju in problemih in če slučajno niso člani samoupravnih organov, za vrsto zadev pravzaprav ne zvedo. Doslej je bilo tudi malo storjenega, da bi odbornike usposabljali za odgovorno delo v zborih delovnih skupnosti, zaradi česar se dogaja, da so mnogi odborniki bolj poslušalci kot pa aktivni sodelavci v razpravah o nekaterih važnih vprašanjih, ki pa jih v Zasavju ob- ravnavajo predvsem na skupnih sejah občinskih skupščin. Dejstvo je tudi, da gredo v sedanjem obdobju mimo zborov delovnih skupnosti občinskih skupščin številRa aktualna gospodarska vprašanja, ne ukvarjajo se s preučevanjem samoupravnih sistemov, nagrajevanjem in odnosi v posameznih delovnih organizacijah, čeprav je zaslediti v zadnjem času vedno več hujših sporov prav zaradi- tega. Zbori delovnih skupnosti tudi ne obravnavajo investicijske politike, saj se še vedno dogaja, da so želje za gradnjo posameznih objektov oziroma za investicijska vlaganja precej . Illllllllll|]||llll!llllllllll!!llllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllll!lllllllini!llll!lllllllll!llllllll Ali veste ... da se v novogoriški komuni suče povprečje osebnih dohodkov okoli 100 tisoč starih dinarjev. da je v radovljiški obči ni že sedem industrijskih podjetij uspešno poseglo na zunanja tržišča. Industrija radovljiške občine je namreč v vroče, denarja pa ni, mnogi pa skušajo kljub vsemu izsiliti začetek del in podobno. Se pravi, da je gradiva za obravnavanje na sejah zborov delovnih skupnosti v Zasavju dovolj. Treba bo spremeniti predvsem sistem dela zborov, pripraviti več podrobnih analiz in drugega gradiva za posamezna aktualna vprašanja ter skrbeti istočasno tudi za usposabljanje odbornikov za odgovorno delo. Seveda pa bo treba hkrati s tem zaostriti tudi vprašanje odgovornosti, predvsem še za izvajanje tistih ukrepov, za katere odborniki glasujejo, v praksi pa jih zavračajo. -vš- iniu!Wi)iiiiiniiNi^ffliniHtninfiiiminiii!initminiiiiitiniiiiliiiiaiiiii|ntnittni!iii>- I 11 mesecih lani izvozila za jj 4 milijone 257 tisoč do- 1 larjev raznega blaga ali za g 241 tisoč dolarjev več kot g v enakem obdobju l. 1965; 5 ... da so v Rafineriji Bo- g sanski Brod po sprejetju j dveh zakonov morali spre- g meniti ali na novo sprejeti Jj več kot 40 normativnih g aktov. Razprava o teh no- S vih internih predpisih je = vzela vsakemu članu tega E delovnega kolektiva pov- gj prečno SEDEM DNI. lili Izdatke za boleznine. S svojimi zamislimi se ogrevajo tudi za učinkovitejšo preventivo, ki pa bi temeljila na solidarnosti celotnega kolektiva. V podjetju namreč dobro vedo, da je med njimi določeno število delavcev, ki bi bili potrebni zdravljenja v raznih zdraviliščih. Gre predvsem za primere obolenj želodca, srca in krvnega ožilja, rodil in še za nekatera druga. Ce pa bi bili ti delavci popolnoma zdravi, bi na svojih delovnih mestih nedvomno dosegali boljše delovne rezultate. Vendar pa jih glede na medicinske indikacije po novem ni mogoče poslati v zdravilišča na stroške socialnega zavarovanja, temveč bi ti izdatki bremenili sklad razširjenega zavarovanja. Zato, da prizadeti člani kolektiva ne bi resno oboleli, strokovne službe v Saturnusu predlagajo, naj bi v .podjetju ustanovili poseben solidarnostni sklad. Vsi zaposleni bi vanj pri- spevali določen del osebnega dohodka. Ce bi se na primer dogovorili za prispevek v višini 0,60 e/o od osebnega dohodka, bi na leto zbrali približno 12 milijonov S-din. To pa bi bilo dovolj, da bi letno poslali na potrebno zdravljenje in preventivno okrevanje okoli 40 do 50 ljudi, med njimi tudi otroke v Saturnusu zaposlenih delavcev. Omenjeno število pa je nekajkrat večje od tistega, kakršno je bilo po doslej veljavnih kriterijih socialnega zavarovanja. Na potrebno okrevanje bi seveda lahko poslali tudi več delavcev in njihovih otrok, če bi se morda dogovorili za višjo stopnjo prispevka. Dejansko so strokovne službe v Saturnusu izdelale več variant tega predloga, z najnižjo stopnjo prispevka 0,25 «/o in najvišjo stopnjo 0,75 % od osebnega dohodka. Poudariti pa velja, da se zavoljo tega osebni dohodki delavcev ne bi zmanjšali, kajti znižala se je tudi stopnja prispevka za socialno zavarovanje oziroma stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje. Z drugimi besedami: če bodo samoupravni organi v Saturnusu potrdili mnenja in predloge strokovnih služb, se zaradi tega — v primerjavi z lanskim letom — skupni prispevki iz osebnih dohodkov ne bodo prav nič zvišali, pač pa bodo za nekaj desetink odstotka celo nižji, kot so bili lani. Zaradi vsega tega, predvsem zavoljo humanosti in človeške solidarnosti, ki ju vsebuje predlog strokovnih služb Saturnusa, niti malo ne dvomimo, da ta izvirna pobuda ne "bo sprejeta. Se več, prav bi bilo, da bi našla tudi obilo posnemovalcev v drugih podjetjih, -mG čunov. To pa vsekakor ni v prid zdravju občanov. Na koncu tega, morda malce polemičnega zapisa pa naj bi pristavili še to, kot so povedali člani medobčinske zobozdravstvene komisije, da njihova hotenja in prizadevanja mimo republiškega zdravstvenega centra, podpirajo tudi republiški sindikati družbenih služb, sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo pri izvršnem svetu Slovenije in vsi strokovni organi zobozdravstvenih delavcev.' Zato je toliko bolj nerazumljivo. da se Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja pri svojih odločitvah ni oslanjala na strokovno ih družbeno podprta mnenja in predloge. MILAN 2IVKOVIC s kladivom... Z bonboni se sladkajo predvsem otroci. Sladkorčke jim kupujejo starši, zobe pa popravljajo zobozdravniki. Da pa se mladi rod ob bonbonih ne bi privadil še na alkohol, je poskrbela naša zakonodaja z najnovejšimi dopolnitvami pravilnika o kvaliteti prehrarp-bertih proizvodov. Le-te določajo, da mora biti na vseh vrstah bonbonov, polnjenih z alkoholom, vidno označeno, da niso primerni za otroke. Tako vrsto bonbonov, na trgu znano pod imenom BACCHUS, pa v naši državi proizvaja samo ljubljanska tovarna SUMI. Nič čudnega torej, če v tem podjetju trdijo, da je naša zakonodaja s svojim preventivnim ukrepom še bolj zaostrila že tako oster konkurenčni boj, ki se bije med jugoslovanskimi proizvajalci bonbonov, čokolade, keksov in peciva. Vendar s tem v tovarni SUMI ne mislijo zgolj na stroške, ki jih bodo imeli s preti-skovanjem že pripravljene embalaže: papirčkov, celofana' ln aluminijevih folij, česar imajo na zalogi za dobrih 40 milijonov dinarjev. Dokazujejo tudi, da nikjer po svetu ne veljajo tako ostri pogoji za prodajo tovrstnih sladkorčkov. Po laboratorijskih podatkih in izvidu zavoda za zdravstveno varstvo SRS v teh bonbonih ni toliko alkohola, da bi se zavoljo tega otroci lahko opijanili. V enem kilogramu BACCHUS bonbonov je namreč toliko alkohola, kolikor ga vsebujejo štiri žlice vina! Vsaj toliko, verjetno pa več alkohola je v raznih čokoladah, polnjenih z vinjakom, jajčnim konjakom, cherrV brandyjem, pa v raznih čokoladnih desertih itd. Teh vrst sladkarij pa ni treba označevati. da niso primerne za otroke... Ce smo torej bolj pa-pežki kot je papež sam, naj bi enak meter veljal za vse, ki proizvajajo bonbone, čokolado in podobne zadeve, poh njene z alkoholom. -mG ...po prstih llllll'lllll!lllllllllllillllilillilllll!lllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||IIIIIIIIIfl NEPRIJETNA, PA VČASIH ZELO NUJNA POT * Is naše družbe PORTRETI IN SREČANJA rjr ivljenje mu je zarisalo stroge poteze in prepredlo obraz M,z gubami, toda že bežen stik njegove roke je topel in mehak. Ravnatelj idrijskega muzeja Srečko Logar je visok, slok mož. Med pogovorom je z dolgimi in odločnimi koraki meril sobo. Takrat sem prvič pomislil, da človek, ki hodi s takimi korakistopa tako tudi skozi življenje. »Mlad je še naš muzej. Rodil se je leta 1949 in shodil tri leta kasneje. Začetki so bili, kot povsod, polni nezadržnega entuziazma in idealizma. Toda preveč je bilo dela, da bi ga zmogel zgolj idealizem; Idrija je potrebovala celega človeka, ki bi ji napisal življenjepis, postavil na noge. njen muzej. Danes zremo na prehojeno pot s ponosom,.« Ničesar ni Srečko Logar povedal o sebi in svojih naporih, prav tako je zamolčal, da prav on vodi vsa ta leta muzej. Poudaril je le vlogo, ki jo je imel za idrijski muzej prof, Franjo Toš, njegov prvi ravnatelj. ZAKAJ SO ŠOFERJI PROMETNEGA PODJETJA »GORJANCI« IZ NOVEGA MESTA NEZADOVOLJNI? V čigavo korist se vrtijo kolesa ? Minuli petek bi moral biti v Novem mestu sestanek delovne enote potniškega prometa Gorjancev. Toda, kot se zdaj sliši, sestanka ni bilo prav zavoljo tega, ker mu je hotel prisostvovati tudi pisec pričujočih vrstic. Menda je nekdo od vodilnih tovarišev v tem podjetju celo pripomnil: »Kaj se bodo drugi vtikali v naše razmere, mi bomo že sami rešili svoje probleme!« Naj si bo tako ali drugače, skupina šoferjev in sprevodnikov, bilo jih je petnajst, ki vozijo na progah iz Dolenjske v Ljubljano, je v ponedeljek dopoldne povabila medse novinarja. Na sestanku, kar v avtobusu, so mu pripovedovali, kaj jih tare. Tare pa jih precej problemov v njihovem podjetju. Skušajmo jih zabeležiti tako, kot so jih povedali šoferji in sprevodniki. NAJPREJ: KAKO JE Z NAGRAJEVANJEM PO DELU? V čem se vaš muzej razlikuje od ostalih? "V tem, da je idrijski. Idrija leži med dvema pomembni-iria spomenikoma iz NOB in kar kliče po lastnem muzeju. Naj v ilustracijo povem, da je samo v lanskem letu obiskalo bolnišnico ,Franjo' preko 27 tisoč ljudi. Nekaj tisoč obiskovalcev pa smo zabeležili še v Partizanski tiskarni .Slovenija' Ib v samem muzeju.« Kaj ste Imeli v mislih, ko *te dejali, da je vaš muzej Predvsem idrijski? »No, omejujemo se na proučevanje zgodovine idrijske občine. Svoje prihodnosti ne iščemo v širini, temveč v globini, naša prihodnost je tu, v Idriji. V samem začetku je bil Poudarek predvsem na rudar-•ko-tehničnem delu muzeja. »Kakšna snov bi to neki bila« Sele kasneje smo koncept razširili, čeprav je rudarstvo še vedno naša osnovna dejavnost.,« Kdaj se z imenom Idrija Prvič povezuje pojem živega Srebra? »O tem pripoveduje pravljici Odkril ga je leta 1497 jbiet, k: je postavil nekaj ška- pod potoček. Usedlino, ki 3 le našel v vodi, je nesel k etfirju, da bi zvedel, kakšna bov bi to bila. Ni oa hotel 2dati kraja, dokler mu ni vo-3*1 z imenom Konci ja n An-»erlein obljubil dobre nagrade "®r izvabil dragoceno skrivnost. Anderlein je kmalu po-®*al imovit mož, ker je pri-JeSnil veliko premožnih ljudi, j1 so se z njim združili ter šradili rudnik. Tako pravi Pravljica. Idrijo prvi omenja v 3°jih latinskih spisih pater ^ircher leta 1665.« Natere oddelke pa še ima a,š muzei razen rudarskega? “'Poleg lepe geološko-petro-Fafske zbirke! speleološkega, ‘°Pilniškega, HTV in strojne-F oddelka ter oddelka rudarjih vrtalnih naprav, priprav-„.a,bo še prostor partizanske rpsbe. Pomen NOB pa že be-^žinio v posebnih oddelkih, arnenjenib razvoju delavske-3 gibanje ter v galeriji par-jsnske grafike, kjer je stal-3. razstava trinajstih naših ^vidnejših partizanskih gra--j ov. v oddelku partizanske va*be bodo zastopani domala Sl naši partizanski skladate- lji. Dobili bomo vrsto originalnih partitur, jih posneli na magnetofonski trak ter opremili s komentarji še živečih avtorjev. Ta oddelek bo predvsem namenjen tujim obiskovalcem, ki bodo na ta način lahko globlje dojeli našo NOB« Vrniva se k zgodovini rudnika. Sprva je bil v rokah Avstrije? ... ".. • ki je neusmiljeno eks-ploatirala tako rudo kot ljudi. V začetku je celo vlagala znatna sredstva, nato pa je, kot bi slutila svoj skorajšnji zlom, z investicijami prenehala. Avstrija je razpadla, rudnik pa je prišel v roke Italijanom. Ti so z eksploatacijo nadaljevali, tako da je ob osvoboditvi bil rudnik na robu rentabilnosti. Novi upravljavci in kasneje samoupravljavci so pravilno doumeli, da j so stari stroji nerentabilni in da sodijo v muzej.« Kdo so vaši najzvestejšf sodelavci? »Vsekakor dijaki in študentje tehničnih šol. Lani so muzej razen ostalih obiskali še študentje iz Beograda, Zemuna in Sarajeva.« Kako in kaj pa denar? »Finančni položaj muzeja m t’avno zavidljiv. Del sredstev daje občinska skupščina, del rudnik, del pa moramo ustvariti z vstopnino sami. V letošnjem letu res pričakujemo večjo finančno . pomoč rudnika, ki pa jo bomo porabili za razširitev rudarskega oddelka. To leto bo za obstoj in razvoj muzeja tudi odločilno. Kaj več bi danes težko povedal, ali z drugimi besedami — bomo videli« Šoferji in sprevodniki prometnega podjetja Gorjanci so se pritoževali nad slabo izoblikovanimi merili za nagrajevanje. Povedali so, da so v nagrajevanju precej prikrajšani v primerjavi s tistimi, ki so zaposleni v upravno-tehničnem vodstvu podjetja ali v mehaničnih delavnicah. Toda novomeški šoferji in sprevodniki se ne pritožujejo zoper nizke osebne dohodke, saj sorazmerno dobro zaslužijo, marveč se pritožujejo nad nepravično delitvijo. Zavoljo lažjega razumevanja samo nekaj besed o tem, kako Tako kot v Zagorju so tudi v 'Trbovljah in Hrastniku načrtovali bodočo izgradnjo stanovanj glede na materialne pogoje delovnih organizacij, prispevke individualnih graditeljev in posojila. Pogoj, da stanovanjska izgradnja tudi v bodoče ne bo nazadovala, je zbiranje sredstev iz vseh razpoložljivih virov. Sindikalne organizacije nekaterih večjih zasavskih podjetij pa so predlagale, naj bi pri prihodnji izgradnji stanovanj upoštevali tudi potrošnikov žep. Izkušnje zadnjih let namreč kažejo, da ljudje vse bolj prilagajajo želje svojim možnostim. Se pred tremi leti so malone vsi prosilci terjali velika stanovanja, sedaj pa so ekonomski zakoni že začeli delovati in je povsem razumljivo, da so ljudje svoje želje prilagodili svojim osebnim dohodkom. Zato je prav, da bodo pri bodoči politiki stanovanjske izgradnje upoštevali tudi želje in možnosti potrošnikov. Vsekakor bo to pocenilo gradnjo stanovanj, na drugi strani pa bodo laže sodelovali pri gradnji neposredni proizvajalci. se sploh oblikujejo njihovi osebni dohodki? Kot so povedali, imajo vsako avtobusno progo ocenjeno s točkami. Vsota točk za vse proge, kolikor jih posamezni šoferji in sprevodniki opravijo na mesec, pomeni njihov osebni dohodek. Startna osnova vsake točke pa je okrog sto starih dinarjev, kajti vrednost se z ozirom na mesečni poslovni uspeh giblje, skoraj vedno navzgor, nad startno osnovo. Spor pa je zdaj v tem, da vrednotijo in priznavajo šoferjem in sprevodnikom po poslovni vrednosti le tiste točke, ki jih dosežejo v normalnem B-ur-nem delavniku. Tiste točke pa, ki jih oboji dosežejo s prizadevnostjo in prekomernim delom — V nekaterih večjih zasavskih podjetjih so uvedli individualno udeležbo predračunske vrednosti stanovanj. S tem zberejo nekaj dodatnih sredstev, ki jih potlej ponovno namenijo za gradnjo stanovanj. Ne bi bilo napak, če bi vse tiste delovne organizacije, ki kupujejo oziro- tega je v avtobusnem prometu precej — vrednotijo le s 100 starih dinarji, toliko, kolikor je startna vrednost točke, ne glede na poslovni uspeh. Prizadevni sprevodniki in šoferji se najbrž ne bi razburjali, če bi takšen princip nagrajevanja veljal tudi za zaposlene v upravno-tehničnem vodstvu podjetja in zaposlene v mehaničnih delavnicah. Po pripovedovanju novomeških šoferjev in sprevodnikov pa dobijo zaposleni v upravno-tehničnem vodstvu podjetja in tisti, ki delajo v mehaničnih delavnicah izplačane vse točke, tiste, ki so jih dosegli v rednem delovnem času in prekomernem delovnem času, po poslovni vrednosti točke, ki velja za obravnavah! mesec. manju posojil za stanovanja ter podražitev gradbenega materiala in uslug. V zadnjih štirih letih so v rudniku kupili na leto povprečno 66 stanovanj za člane kolektiva, in sicer v Trbovljah 37. v Hrastniku pa 29. V minulem letu pa So odkupili vsega skupaj samo 47 stanovanj, od tega 23 v Trbovljah in 24 v Hrastniku. Potrebna sredstva za nakup . novih stanovanj so lani v rud« niku rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik formirali iz ostanka 4 "/o stanovanjskega prispevka. Na ta način se je nabralo 70 °/o sredstev vrednosti kupljenih stanovanj, ostalih 30 n/o pa je dobil rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik kot posojilo Problem, ki tare šoferje Gorjancev so tudi dopusti in čas za počitek. A čeprav v njihovi interni zakonodaji piše, da imajo zavoljo narave dela, ker delajo tudi ob nedeljah in praznikih, v letu pravico na toliko prostih dni, kolikor je nedelj in državnih praznikov, se je izkazalo, da je vse to zapisano le na papirju. V resnici je precej drugače. Več je šoferjev in sprevodnikov, med njimi tudi taki, ki so bili lani prosti le po 18 dni, ali pa v osmih mesecih niti en dan. V raznih pravilnikih podjetja imajo med drugim tudi zapisano. da mora trajati počitek posameznih šoferjev dnevno najmanj deset ur. V resnici pa ta počitek ne traja dosti več kot šest ur in podobno. Mnogokrat pa se zgodi, da morajo šoferji, ki pridejo s posebnih turističnih voženj po inozemstvu po polnoči domov, že. ob štirih ali petih zjutraj spet na pot. Zavoljo tega ni prav nič čudnega, če si posamezni šoferji enostavno vzamejo bolniški dopust le zato, da bi se odpočili. POMAGAJO SI, KAKOR VEDO IN ZNAJO Slednjič velja zapisati nekaj besed še na račun tehničnega vzdrževanja avtobusov. Po pripovedovanju prizadetih šoferjev, vzdrževanju avtobusov v Gorjancih posvečajo kaj malo pozornosti. Ljudje v delavnicah, kjer naj bi po predpisih dnevno ali vsaj tedensko pregledovali avtobuse, če so tehnično sposobni za vožnjo, to delo opravljajo precej malomarno. Največkrat samo formalno podpisujejo papirje, da so posamezno vozilo pregledali. Potem pa, če je kaj narobe na vozilu, je za vse kriv le šofer. Eden od prisotnih šoferjev na tem pogovoru je povedal, da so njegov avtobus nazadnje pregledali 27. decembra lani. Hkrati pa toži nad tem. da ima slabe zavore in da tudi z motorjem nekaj ni v redu. Toda za to se pristojna vzdrževalna služba v Gorjancih sploh ne zmeni. Tako so šoferji pa tudi sprevodniki prepuščeni sami sebi in si dejansko pomagajo, kakor vedo in znajo. VSEGA TEGA NIMAJO PRILOŽNOSTI POVEDATI Šoferji in sprevodniki novomeških Gorjancev bi vse te MATJAŽ VIZJAK v^RECE STANOVANJSKO VPRAŠANJE KOVAČEV NA MUTI VELIKO PROSILCEV SINDIKATI SE ZAVZEMAJO ZA POSPEŠENO IZGRADNJO STANOVANJ V Zasavju: stanovanja za potrošnikov žep Čeprav je bilo v zadnjih letih v zasavskih občinah zgrajenih skoraj 1350 stanovanj, je zadrega še vedno velika. O tem vprašanju razpravljajo tudi na sindikalnih občnih zborih. Ugotovili so namreč, da lani prvič v zadnjih letih v nobeni zasavski občini ni bilo dograjenih toliko stanovanj, kolikor so jih predvidevali. Vzrokov za to je več. Med njimi pa je vsekakor na prvem mestu prehod na izvajanje stanovanjske reforme in prepočasno oročanje sredstev za te namene bankam. Velika fluktuacija delavcev sodi med najbolj pereča vprašanja kovačev na Muti. Na leto zapusti tovarno Poljedelskega orodja in livarno Muto več kot 70 ljudi. Odpovedi podjetje ne daje. Morda v povprečju eno s«mo na dvanajst mesecev. Zakaj tako množično zapuščajo delavci Tovarno poljedelskega orodja in livarno na Muti? Zaradi nizkih Prejemkov, zaradi težkega dela ...? Ne, vzroki visoke fluktuacije so drugje, med najpomembnejše bi vsekakor lahko šteli: neorganiziran Pfevoz na delo in pa pereče vprašanje stanovanj. je3abioupravni organi si v podaj?. sicer nadvse prizadevajo, hi J? najtežje stanovanjske pro-Vs6p6 reševali sproti, pa je kot n,° kandidatov veliko več, ključev novih stanovanj, dobrim letom dni so se desk; i selili v dvajsetstanovanj-%>D|°k. S tem je naraslo šte-'Iv^j^novani tega kolektiva na "Šestdeset. Pred časom pa je centralni delavski svet razdelil posameznim članom delovne organizacije kredite za zasebno gradnjo. Na Muti menijo, da so s tem sicer nekoliko odložili gradnjo novega bloka, vendar pa bodo v razmeroma kratkem času rešili več stanovanjskih vprašanj, kot pa, če bi se sami lotili gradnje. Kljub vsem naporom stanuje v nemogočih pogojih še vedno precejšnje število zaposlenih. Kar 180 prošenj leži v podjetju na Muti, njihovi pisci pa čakajo srečni dan, ko se bodo preselili iz Vlažnih barak in ledenih skednjev v človeška bivališča. Dvaintrideset primerov je od omenjenih prošenj nadvse perečih. Številni otroci teh prosilcev so namreč tedne in tedne pre-mraženi in polni ozeblin, ker se enostavno nimajo kje pogreti in odtajati svoje premrzle ude. Pri vsem skupaj ne gre samo za socialni problem. Gre za to, da se delavci iz dneva v dan poslavljajo, tovarna pa bi potrebovala veliko več ljudi, kolikor želi realizirati svoje načrte. V planu za letošnje leto je nam« reč predvideno, da dvignejo kovači na Muti svojo proizvodnjo za celih 28 %. Za to pa bi bilo treba povečati število zaposlenih, zlasti pa zaustaviti fluk-tuacijo delavcev. U. ma gradijo stanovanja za svoje zaposlene, izdelale programe, določile kriterije sodelovanja vseh prosilcev za stanovanja, glede na njihove' možnosti. Prav tako ne bi bilo narobe, če bi poiskale možnosti za nakup ali odkup stanovanj, kar vse bi lahko postalo solidna osnova za hitrejšo stanovanjsko izgradnjo. GRADNJE OB LASTNI UDLLEŽBI V lanskem letu se je zmanjšal obseg stanovanjske izgradnje tudi v rudniku rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik. Na to so vplivala predvsem občutno zmanjšana prosta sredstva sklada skupne porabe, ker so se povečala odplačila za že najeta posojila v prejšnjih letih, razen tega pa tudi večja udeležba delovnih organizacij pri naje- V TRBOVELJSKEM REVIRJU pri banki. Skupaj je bilo lani za nakup novih stanovanj na voljo nekaj nad 3 milijone novih dinarjev. Vsekakor premalo, da bi zadostili vsem potrebam. Zato so na sestanku kolektiva sklenili, da morajo vsi dobitniki stanovanj prispevati kot lastno udeležbo 5 °/o od proračunske vrednosti stanovanj s tem, da se vplačani denar vrne v petih letih. Tako zbran denar in pa sredstva, ki se zbirajo od anuitet doslej dobljenih posojil za individualno stanovanjsko izgradnjo, pa so namenili za posojila zasebnim graditeljem hiš. Dvesto tisoč novih dinarjev so razdelili 42 najpotrebnejšim članom kolektiva za dograditev hiš, za začetek individualne gradnje ali pa za adaptacijo stanovanj. DELAVSKA ENOTNOST - Št. 5. probleme, ki so jih našteli, radi razgrnili na sestanku njihove delovne enote, ali pa na kakršnem koli sestanku sindikalne organizacije. Toda za to nimajo priložnosti. Lani so imeli prvi sestanek šele po osmih mesecih. Minuli teden pa ie sestanek tudi odpadel. Zavoljo loga ni nič čudnega, da so poklicali novinarja in mu povedali, kaj jih teži. Kot kaže, je bila za šoferje in sprevodnike novomeških Gorjancev to za zdaj edina priložnost, da so o svojih problemih odkrito spregovorili. Morda bomo s t predvidenega zneska. Samo 8 delovnih organizacij je izpolnilo svoje obveznosti, 5 delovnih organizacij pa ni prispevalo prav nobenih sredstev. Hkrati pa ugotavljajo v delovnih organizacijah na območju trboveljske občine, da jim manjka 600 visoko kvalifi-ciranih delavcev, da so prav zaradi pomanjkanja strokovnjakov mnoga podjetja v času reforme zašla v gospodarske težave. Metka je v drage shodila Lsiiski m dni flttimn/ se obetajo boljši časi V celjski tekstilni tovarni in konfekciji Metka je konec minulega leta močno zaškripalo. Gsemstočlanski kolektiv se je zna"cl v hudi zagati: primanjkovalo je preje, osebni dohodki so bili iz meseca v mesec manjši, nejevolja zaposlenih pa čedalje večja. Najrazličneje so tiste jesenske dneve napovedovali v Ceijo. Šušljali so o integraciji Metke s tekstilno tovarno v Preboldu, pa o kooperaciji s Toprom itd, itd. Kdove kaj vse so še takrat stuhtali o usodi Metke tisti, ki sicer niso veliko vedeli o vzrokih težkih razmer v tej celjski modni tkalnici, svete ... pa so vseeno radi dajali na- »Več stvari nas je prizadelo ob koncu minulega leta,« pravi Jože Lipovšek, predsednik delavskega sveta. »Predvsem pomanjkanje surovin, razen tega pa smo morali izvažati zelo veliko surovih tkanin, da smo dobili potrebna sredstva za uvoz reprodukcijskega materiala. Razmeroma veliko smo izvozili — seveda precej pod lastno proizvodno ceno — saj je cena surovih tkanin na tujem trgu minimalna. A druge poti ni bilo, če smo hoteli ostati na površju.* Zaradi pomanjkanja bombažne preje so napravili v Metki v minulih mesecih'skoraj 300 tisoč metrov blaga manj, kot pa je predvideval plan. »Kaj takega se ne bo več ponovilo kaj kmalu,« menijo danes v Metki. »V naših skladiščih imamo trenutno kar lepo zalogo preje in ni se bati, da bo treba ustaviti stroje.« V težave pa Metka ni zašla samo zaradi pomanjkanja preje in prodaje blaga na tujem trgu pod proizvodno ceno. Š.e nekaj drugega povzroča celjskim tekstilcem preglavice: močno izrabljen strojni park. Že predvojni lastnik današnje Metke je namreč opremil svojo tovarno s starimi stroji in hočeš nočeš, še danes utrujeno sopihajo trideset in več let stare naprave, ne glede na skok, ki ga je napravila tehnika v teh desetletjih. Strojni park je tako izrabljen že najmanj 75>/o. »Trg pa zahteva samo najkvalitetnejše blago. ‘Seveda mi- slimo na kaj novega, pa za sedaj še ni pravih izglcdov za nakup sodobnejših strojev,« pojasnjujejo v Metki. Na ‘vprašanje, zakaj izvažaj^ v glavnem surovo blago in manj finalnih proizvodov, so tekstilci v Celju dejali takole: »Kupci kupujejo ceneno, neoplemenite-no blago, da potlej še sami prispevajo nekaj h končni izdelavi. Seveda pri tem krepko zaslužijo. Tudi sami si prizadevamo, da bi izvažali čimveč oplemenitenega blaga, saj bi imeli od tega dvojno korist, ker bi pač potrebovali manj preje, razen tega pa bi tudi kupčija bila za nas veliko ugodnejša. Seveda .. . želje so eno, možnosti pa drugo.« In današnje perspektive celjske modne tkalnice? »Obetajo se nam boljši časi,« sodi inž. Drago Pušnik, predsednik upravnega odbora in planer v podjetju. »Surovin imamo za sedaj dovolj, razen tega pa smo se odločili tudi za notranjo reorganizacijo. Na novo smo med. drugim ustanovili gospodarsko analitski sektor. In kar je po mojem mišljenju najbolj pomembno, skrčili bomo število režijcev, število zaposlenih v proizvodnji pa povečali. Nikogar ne bomo potiskali na cesto, marsikdo pa bo le moral zamenjati pisalnp mizo s strojem ...« Med ukrepe, ki naj bi zagotovili boljšo prihodnost Metki, šteje inž. Pušnik tudi vedno večijo proizvodnjo modnih artiklov, s katerimi dosegajo razmeroma visoke cene. Tako je oprema na kredit! »Stare stroje imamo. Mogoče ...« »Ne zanašajte se preveč na tujo pomoč.« »Četudi je ne dobimo, ne bomo propadli. Le neumno se nam zdi, da nas banke ne bi podprle, če je notranji transport dejansko eden izmed naj večjih problemov jugoslovanske, industrije. Vsa podjetja še ne izvažajo toliko, da bi si poleg surovin in reprodukcijskega materiala lahko kupovala še tujo transportno mehanizacijo. Omisliti bi si jo pa morala, ker v mnogih tovarnah znašajo transportni stroški od 20 pa do 50 °/o polne lastne cene. Mehaniziran transport bi zato znatno pocenil proizvodnjo in povečal konkurenčnost na svetovnem trgu. Mislim, da bi banke morale to upoštevati in s širšega zornega kota presojati našo prošnjo za namenski kredit. S tem bi posredno pomagale tudi železarnam. Včasih smo pol leta ali celo leto prosili ravensko železarno za jeklo, zdaj nam ga takoj pošlje, z Jesenic dobimo pločevine, kolikor hočemo. Tudi železarnam se zatika prodaja. Neuvidevnost bank do strojegradnje torej prizadeva nas in metalurge, zato se tola- žimo, da bomo s svojo zahtevo prodrli.« »Kako pa" se vam prodajni zastoj odraža v dohodku?« »Lani smo v zadnjem četrtletju ustvarili namesto planiranih 400 milijonov samo 130 milijonov. Letni rezultat je bil pa kljub temu odličen. V sklade smo dali 470 milijonov in še sami smo si privoščili. Snažilke so zaslužile povprečno po 85.000 starih dinarjev na mesec. V nove razmere se zato težko vživ-ljamo. Zlasti režijcem so se osebni dohodki precej zmanjšali, odkar viličarji leže v skladiščih. Zato smo se začeli ukvarjati z remonti. Vsako delo sprejmemo, samo da delamo in da ne gre nihče na cesto. Nerad vam to priznam," toda drugega izhoda vsaj trenutno ne vidimo. Vedno me pa zbode, kadar poslušam ali berem pripombe glede zastarele Industrijske proizvodnje in njenega otroštva v mednarodni konkurenci zaradi te zastarelosti. Če bi tovarnam podarili viličarje, se jih ne bi branile, o tem sem prepričan, za kupčije pa je potreben denar in tega mnogim zadnje čase manjka.« MARIOLA KOBAL nedavno sklenila Metka pogodbo z zagrebškim konfekcijskim podjetjem za ekskluzivno izdelavo precejšnjega števila bal modnega blaga. »Če ne bomo ponovno prejeli kakega udarca od zunaj, se bomo spet trdno postavili na noge,« sodi Martin Razboršek, predsednik sindikalne podružnice. »Vsekakor smo v podjetju napravili vse, da ne bi več prišlo do težav,' v kakršnih smo se znašli konec minulega leta.« A. ULAGA • JESENICE: Jeseniški plavžarji so v zadnjem času dosegli velik uspeh pri proizvodnji surovega železa. Avgusta 1965 so začeli uporabljati mazut kot dodatno gorivo predvsem z namenom, da bi porabili manj dragega koksa, lani pa so začeli taliti železno rudo še s pomočjo kisika. Tako so lani porabili kar 173 kg manj koksa na tono surovega železa, kar ie občutno znižalo proizvodne stroške. Kako velik prihranek so jeseniški plavžarji ustvarili; nam postane jasno šele, če ve- : mo, da so lani natopili 138.518 ton surovega železa in s tem dosegli rekordno letno proizvodnjo. Komentatorjev stolpec ® Komentatorjev stolpec S Komentatorjev stolpec a, "5 % o rt E e bč @ g o, o »SREDNJEROČNI POGLED« V PRIHODNOST 1 s s o id # Minuli četrtek sta republiški • za gradnjo energetskih in gospodarski zbor skupščine objektov ter sprejela družbeni načrt razvo- • za razvoj in izponolnje' , ja SR Slovenije v letih 1966— vanje prometnega omrežja. 1970. Zdaj, ko je ta dokument, Republika kot -politično-te-ki vsebuje strokovno predstavo ritorialna skupnost je dolžnt našega jutrišnjega dne in ki skrbeti za vzgojo strokovnja' S D, O •I poskuša odgovoriti na vprašanje, kako bomo čez nekaj let živeli, »pod streho<, smo dolžni — v nasprotju z dosedanjim kritičnim obravnavanjem osnutkov plana — poudariti: med vsemi družbenimi načrti, kar jih je doslej sprejela naša skupščina, je ta nedvomno najboljši. 6 $ c. o o rt id e s a, o o rt Kako dokazati in podkrepiti to trditev ? Predvsem z dejstvom, da temelji sprejeti načrt razvoja Slovenije na obsežnem študijskem delu ter da je morda prav zato le realna napoved možnosti razvoja za posamezne gospodarske panoge in zgoščen povzetek naših spoznanj, kaj moramo storiti, če želimo uresničiti te možnosti — ne pa kričav razglas, koliko teh ali onih objektov bomo v Sloveniji zgradili v prihodnjih letih. Sestavljavci plana so celo v planu zapisali — ne dobesedno, ampak miselno — da s svojim kov in za razvoj znanstvenega dela — piše v planskem gra' divu — prevsem zato, ker iZ' haja iz analiz, študij in anketi da je izobrazbena raven zap°' slenih na vodilnih strokovnih in drugih delovnih mestih rp' lativno zelo nizka, saj ima ** Sloveniji le 35 °!o oseb ustreza0 izobrazbo na delovnih mestih’ za katera se zahteva visok0' šolska izobrazba, in le 37 0 ", ljudi na delovnih mestih, k* terjajo srednješolsko izobraZ' bo. Zato predvideva plan. d8 se bodo sredstva za izobraževanje hitreje povečevala’ kot bo naraščal narodni dotio' l d ek, pa tudi skupna sredstva za raziskovalno delo naj bi naraščala hitreje kot narodni d°~ hodek. Tudi skrb za razvoj energ°' tike je v srednjeročnem načrta razvoja Slovenije formulirana ■ konkretno: republika je lan' razpisala obvezna posojila 7° gradnje energetskih objektoP' s pomočjo katerih bomo d° leta 1970 povečali proizvodni0 delom niso zadovoljni; drugače električne energije od 3690 «8 « S' a. o o rt 5 E 6 id e s a. 2 •I si najbrž ni mogoče razlagati stavkov v planu o nujnosti oblikovanja dolgoročnega koncepta razvoja Slovenije, ki da ga še nimamo in zaradi česar tudi srednjeročni program razvoja ne more biti drugačen, kot je. To kaže, da je Zavod za gospodarsko planiranje SR Slovenije zelo natanko prisluhnil vsem pripombam družbenih organizacij in posameznikov na osnutke in predosnut-ke programa razvoja, ki jih je redno posredoval v lavno obravnavo. Nedvomno je prav ta posluh sestavljavcev plana največ koristil njegovi vsebini. In kakšna je njegova vsebina? E e Sd • S a, e a rt Srednjeročni plan razvoja Slovenije ne vsebuje več grmade številk, ki so v prejšnjih letih v planih napovedovale, koliko tov. teh ali onih^ surovin in izdelkov bomo proizvedli, ampak govori predvsem o tem, katere so glavne naloge republike pri usmerjanju našega družbenega razvoja. In pravi, da je republika dolžna skrbeti: • za vzgojo strokovnjakov, to je za splošno in strokovno izobraževanje, za razvoj znanstvenoraziskovalnega dela, 6400 milijonov kWh ter s takš' no proizvodnjo zadostili vseh1 potrebam po električni enef' (liji. Pa razvoj prometnega omrei' . ja v prihodnjih letih? Z ti' gradnjo koprske proge se h° , Slovenija gospodarsko povez0' la s pristaniščem v Kopru. k°r bo bistveno povečalo prom6' na naših železnicah, z el ek trifikacijo proge od Ljubijaf1! do Zagreba pa se bodo zmani' šali transportni stroški, kar ^ vplivalo na pocenitev vse(la prometa blaga. In s tem n“ končno ceno naših surovin *** izdelkov in na konkurent sposobnost našega gospodak stva. Uresničitev teh glavnih Pa' log, ki si jih je naložila f- \ «. V “v!iV. • -StiHuiir** u**eb*v-* yawu 1 'UM ,/V; ; Mbj5 JMHHBHBBlMNpMpnNMipPMMMMMHMHHMMMMHHKiNHnMranHHni; riHHHHHHPBBaB P E Zdravstveni dom Velenje ima po statističnih podatkih sijajne uspehe. j i Bolezenski stalež je v velenjski občini padel pod evropsko povprečje (3,7 °/o), J 1 čeprav je polovica zavarovancev rudarjev. Življenjska doba se podaljšuje in § I umrljivost zmanjšuje. Toda — ha 4100 rudarjev pa je 400 delovnih invalidov. Kavno tako so bleščeči gospodarski uspehi tega zdravstvenega doma. Dvaj- j | setmilijonski čisti dohodek v preteklem letu — kljub temu, da zdravniki za- g jj služijo po 200 do 432.000 starih dinarjev na mesec (s kilometrino večinoma jj 1 100.000 S-din več) — je omembe vredna vsota. | Ta statistični blišč pa ni samo po mojem mnenju slepljiv. Med 46 inter- g | vjuvanci, ki so me informirali o zdravstveni službi, med njimi so bili tudi | 8 zdravstveni in družbeni delavci, je večina trdila in dokazovala, da se za tem g | bliščem skriva marsikaj, kar ni prav nič bleščeče... Iz črne knjige pritožb Rudniški stikalničar Luen ni pretiraval, ko je dejal, da bi mi zmanjkalo papirja, če bi zapisala vse pritožbe rudarjev nad nekaterimi velenjskimi zdravniki. Pri njem doma sta bila samo še dva rudarja, pa nam dve uri ni zastal pogovor.1 »Mene je naš šahtni zdravnik dr. Fijavž poslal dva dni zatem, ko sem prišel iz bolnice, v jamo. Specialist mi je pa priporočil, naj si glavo grejem s termofor jem. Sel sem delat, kaj sem pa hotel, ko se človek nima kam pritožiti. Dr. Fijavž je predstojnik zdravstvenega doma, član vseh zdravstvenih komisij v Velenju, član občinskega sveta za zdravstvo in vodja našega zdravstvenega centra.« »V rudniku se ne kaže pritoževati, ker uprava sama pritiska na zdravstveni dom, naj zniža stalež,« je Luena dopolnil Friderik Kranjc.« Bojimo se za kruh, ko nam premog ostaja.« Vendar v jamskem vodstvu niso vsi tako enostranski. Vinka Aberška, ki ga je dr. Gams poslal prezgodaj v jamo, je »štajger« znova napotil k zdravniku, ko je opazil, da je prešibak za delo. Po njegovi zaslugi je ostal še en teden doma. Njihov kolega Jurjevič je bolan delal. Imel je neko notranjo bolezen, kot so mi povedali ti trije rudarji. Stanje se xnu je slabšalo in ko ni več zdržal, je odšel na svoje stroške v Celje k specialistu in ostal poldrugi mesec v bolnišnici . .. Jože Salamon, ki se je ponesrečil pri delu, je dobil samo štiri dni bolezenskega dopusta. S še nezaceljeno rano se je vrnil v jamo in si zastrupil roko ... Preden sem odšla, mi je dejal Luen: »Jaz sem star, mene ni več škoda, toda bojim se za mlade rudarje. Ce ne bodo zdravniki bolj človeški, bomo imeli še več delovnih invalidov.« In dodal: »Hvaležni vam bomo, če se potegnete za nas. Kar sem rekel, bi kjerkoli potrdil in še zraven kaj povedal.« Bežne poizvedbe Da ne gre zf osamljene 'primere, sem se prepričala. Točajka na avtobusni postaji je žena kopača Silva Ilamška, ki ga je zdravnik ravno tako poslal z nezaceljeno rano v jamo. Franc Mokotar, strojni ključavničar v rudniku, je ženi povedal nekaj podobnega o svojem prijatelju. Primer, ko je moral rudar z zlomljeno nogo takoj na delo, ko mu je dr. Fijavž snel mavec, je splošno znan. Rudar se je branil, dr. Fijavž pa ga je tešil: »Nič hudega ne bo, lažja dela boste lahko opravljali.« Iz ambulante je revež potrt odšepal s svojo boso, zateklo nogo. Najbolj me je ganila nesreča Maksa Oštirja. Leta in leta ga je dr. Fijavž zdravil za revmatizem. ne da bi ga poslal na specialistični pregled, ko ga je med letnim dopustom v Fiest spel močno zvilo, ga je piranski zdravnik dr. Kolšek poslal v Valdoltro. Rentgen je pokazal da ima nalomljeno in premaknjeno vretence. Mesec dni je ostal v Valdoltri, na kontrolni pregled pa ni smel tja, ker je bilo škoda denarja. Toda kmalu zatem je moral za 14 dni v celj- sko bolnišnico. Zdaj je malo boljši, vendar težko hodi. Bolezen je zastarana in Oštir je — delovni invalid ... ' Mnenja dveh velenjskih zdravnikov Kjerkoli so Velenjčani kritizirali varčevanje na račun bolnikov, sem zvedela tudi, da imajo nekatere zdravnike radi. Pohvalili so posebno mlajše: dr. Z-upanca, Črepinjška in Čiriča, pa tudi dr.. Perišiča, čeprav mu nekateri očitajo, da nerad obiskuje bolnike na domu. Doma sem našla samo njegovo ženo, otroško zdravnico v Šoštanju. Kot vsaka dobra žena je zagovarjala moža, da štiri sto tisoč pošteno zasluži, če do pol dveh zjutraj gara. Najprej v dveh ambulantah, po šesti uri zvečer pa obiskuje bolnike na domu. Odkrita, kakor je, pa je priznala, da ji je dr. Fijavž lani zabičal, naj ne pošilja »preveč« otrok v zdravstvene kolonije, češ da ni denarja. »Morala sem ubogati,« mi je rekla, »čeprav so otroci strašno slabotni. Pregledala sem okoli 1900 šolskih otrok, poznam njihovo zdravstveno stanje. Petdeset pa]slabotnejših sem predlagala za počitniške kolonije občinske zveze prijateljev mladine, ki so jih učitelji (!) pri izbiri prezrli.« »Bi si upali dokazati, da bolni otroci niso odšli v zdravilišča, pred spremembo predpisov o socialnem zavarovanju?« »Seveda, toda svojo krivdo zavračam.« Dr. Pevišič, ki je samo za nekaj minut prišel domov, pa je ženo dopolnil: »Specialistom priznavamo večjo strokovnost, če jim pošiljamo bolnike, njihovih predlogov glede kontrolnih pregledov pa večkrat ne upoštevamo.« »Se bolniki pritožujejo?« »Komu pa?« Res je. Ce bi se obrnil na strokovni kolegij zdravstvenega centra, bi moral dr. Fijavž kot predstojnik in Vodja zdravstvenega doma prepričati dr. Fijav-ža, vodjo centra, da je ravnal nepravilno ali pa bi moral dr. Fijavž kot vodja centra poklicati Fijavža kot predstojnika zdravstvenega doma na odgovornost zaradi nespoštovanja/ navodil, ki jih je dal specialist. In bolnik? »Zakaj ne nasprotujete, če ne soglašate?« sem očitala dr. Peri-šiču. »Stažistom, in vi ste bili še nedavno stažist, po vsem študiju na univerzi znova osvežujejo glavno načelo zdravniškega poklica — humanost.« Doktor se je nasmehnil: »Kaj pa morem? Če dr. Fijavž s črtico označi bolnikovo ime, mora iz bolezenskega s taleča ...« »Kako pa ve, da že lahko dela?« »Dnevno zahteva in pregleduje podatke o staležu, odhodu v bolnišnico, specialističnih napotnicah - se razume z diagnozami ali domnevanji. Potem odloča.« »Pa vaša samostojnost pri delu? Saj ste vendar zdravniki. Dr. Fijavž niti vam niti specialistom ne verjame. Ali je morda že kdaj obratno zahteval? Na primer, da bolnika še ne pošljete delati, ali opozoril na nujen specialistični pregled?« Mladi zdravnik se je smehljal. Ne bi mogla reči, da sproščeno. Ob takšnem ravnanju z bolniki in nerazčiščevanju strokovnih odnosov med zdravniki resda ni posebno naporno izrav- • navati bolezenski stalež z evropskim povprečjem... »Ne omenjajte mojega imena« Kadarkoli pred razgovorom slišim ta stayek, vem, pri čem sem... Ge bi ne imela za seboj široke fronte ljudi, ki obsojajo sedanjo zdravstveno politiko v Velenju ne bi izdala njenega imela. Tako pa brez bojazni, da bi jo v zdravstvenem domu odpustili, povem: izrekla ga je Vida Gradišarjeva, fizioterapevtka v velenjskem zdravstvenem domu in predzadnja predsednica delavskega sveta, ki pa je še vedno članica občinskega sindikalnega sveta. »Sedem let sem v tem zdravstvenem domu in deset let v tej dolini,« je počasi začela, ko sva se zaprli v posebno sobo, da naju mož in otrok ne bi poslušala, »in marsikaj vem. Izkušenj imam že tudi dovolj, da sem previdna, kolikor morem ob svoji odkritosti. Če v Velenju načneš kateri koli problem, se začne vihra in preganjanje tistih, ki so ga povedali, probleme pa puščamo ob strani.« Na kratko sem ji ponovila izjave dr. Perišiča in njegove žene in jo kot nekdanjo predsednico delavskega sveta vprašala, ali je kdaj svojo samoupravno funkcijo izkoristila za razčiščevanje 'takih zadev. Njen odgovor: »Pri nas vedno obvelja, kar reče dr. Fijavž. Pa tudi časa imam premalo, da bi po ovinkih prišla do podatkov, ker jih drugače ne bi dobila. Kadarkoli sem kaj kritizirala, sem bila pa ozmerjana." Lutka sem se naveličala biti, zato sem se tej funkciji odpovedala, že po enem letu.« Potrdila je, da je v Velenju denar prvi in pacient zadnji, da se odnosi do bolnikov dehuma-nizirajo zaradi navidezne gospodarnosti, z zapoznelem pošilja- njem bolnikov zdaj v Celje zdaj v Slovenj Gradec pa zapravlja denar. Le nekaj je zanikala, namreč to, da bi dr. Fijavž zaslužil okoli milijon dinarjev ali 700.000, na mesec, kakor se govori po Velenju. Iz spiska, ki ga je zdravstveni dom pripravil za obdavčitev osebnega dohodka, in ga je sama odnesla na občinski sindikalni svet, je' razvidno, da je edino dr. Fijavž lani povprečno zaslužil »dobrih« štiristo tisoč dinarjev, vsi drugi zdravniki pa manj (se razupie brez kilometrine, ki zaradi številnih obiskov na dom vrže vsakemu zdravniku še okoli 100.000 starih dinarjev mesečno). O tem, ali so takšni zaslužki upravičeni ali ne, ni odgovorila. Zrela, toda osovražena družbena delavka Elfrida Ambrožičeva, predsednica Občinske zveze prijateljev' mladine in članica sveta v velenjskem zdravstvenem domu, ki jo je imenovala občinska skupščina, je bila zadovoljna, da sem jo obiskala. Z dr. Fijavžem sta na »bojni nogi«, ker se je javno zgražala nad tem, da je pričakoval za zdravnike honorar, če predavajo za Rdeči križ, čeprav je zdravstveno prosvetljevanje sestavni del zdravniške službe. Drugi vzrok za zamero je bil njen pomislek, izrečen glasno na sestanku osnovne organizacije "ZK na občini, ali ne utegne ta velika razlika med zaslužki velenjskih rudarjev in zdravniki povzročiti 'zlasti sedaj, ko se uvaja denarna participacija zava1'0, vancev pri specialističnih pU’ gledih in zdravljenju v boW‘c' politični problem. Če bi dr. Fijavž slišal, sva se midve pogovarjali, bi U mogoče še bolj nezadovoljen ( njo. Pripombe pa se mi kijl!.| temu zdijo vredne objave 1 upoštevanja. »Zagovarjam varčevanje," pojasnjevala, »celo s te:n s< se na seji delavskega sveta st1'1, njala, da bi čimveč bolni?0, zdravili doma, če res ni nvl; nega v bolnišnici, toda vsa stvar.ima meje« , Njen dvom, ali bodo utež11'8 zdravniki ob sedanji pre.AU slanosti (kadar opravičujejo s'Mj je osebne dohodke, dokazuj-1/ da pravzaprav nikoli niso Pu ; sti) zadovoljivo skrbeti še N tiste težje bolnike, ki bi jih M prejšnjih kriterijih sicer pos*8J v bolnišnico, se m; je zdel uhri sten. Če bi, na primer, boin1/ odpovedalo srce, svojci pa ne a našli zdravnika, ker bi se mu°„ pri drugem pacientu, kaj JU tem? Morda bf se celo zgodi . da bi umrl, krivca pa ne bi h> j Zadržani zdravnik bi zlahka A,! kazal, da ni mogel pravoca5 intervenirati. J Razen tega. zavarovancem j z nego doma prihranili neA. tisočakov, ki naj bi jih po. ( vem prispevali za zdravljen.! ^ bolnišnici, po drugi strani P8 -a taisti zavarovanci, ki vzdržuj zdravstveno službo, morali h globlje poseči v svoj žep. doma jim ne bi nihče plačal, ^jj povrnil stroškov za dietično vsaj lahko in boljšo prelu'8*^ Zdravstveni dom bi dokazal- ^ bolje gospodari, zavod za s°cl‘ri> no zavarovanje prav tako, za rovanec pa ...? J MARIOLA KOBAb ■naMOHmH! Il!lll!l!!;ili!il!!lllll{||li;iiii!l!il!i;ill3[llllll|llllllll[||i; ■iiliivu lig Današnja posebna izdaja Delavske enotnosti je izšla v občinah Ptuj, Va- | | raždin, Ormož, Čakovec in Karlovac z namenom, da bi sindikalnemu član- | I stvu posredovali gradivo z dveh medobčinskih posvetov. Prvi medobčinski fl | posvet je bil 22. oktobra minulega leta v Kidričevem, občinski sindikalni B J sveti Ptuja, Varaždina, Čakovca in Ormoža pa so mu dali delovni naslov: 1 1 naloge sindikatov pri nadaljnjem utrjevanju delovnih enot. Drugi posvet pa jj 1 so 15. novembra lani sklicali v Varaždinu občinski odbori sindikata delavcev jg | industrije in rudarstva občin Ptuj, Varaždin, Čakovec, Ormož in Karlovac. fl § Osrednja tema tega posveta pa je bila: formiranje in delitev dohodka na ravni jj | delovne enote. Spričo aktualnosti gradiva teh posvetov pa smo prepričani, da Jj jj bo današnja posebna izdaja s pridom služila tudi sindikalnim delavcem v J | vseh drugih komunah. | '| i:iiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiniiiiiiffliiiBi!!iiiii!iiiiliiiiii!iiiiii!i!!i[iiiii iiriHiiiitliiiniiiHHUiiiniinjniflniniiiniHii-iiuiiffiiiiiiiiiiiaiiiiiiiniiiiiinifliiHniiiiiuitiiuHiiiiuiNiiiiNijiaiiinHtuiiiiNiiiiHHiiHi: iidHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiairN^iiiiiiiiuniiiuiitiuiniiDiiiiitniiiuiiiiaiiiininHH POSTOMA IZBIJA V PTUJU, VAR52D3HU, ČfiKCVCU OFMOSU IN KABIOVCU DB. VANEK ŠIFTAR: Sindikat mora najti svoje mesto pri uveljavljanj ti samoupravljanja Referat na medobčinskem posvetovanju o nalogah sindikatov pri nadaljnjem utrjevanju delovnih enot I ! o H Na osnovi glavnega referata dr. Vaneka Šiftarja in koreferatov občinskih sindikalnih svetov iz Čakovca, Ormoža, Ptuja in Varaždina ter razprave na medobčinskem posvetu o nalogah sindikata v nadaljnjem utrjevanju delovnih enot, ki je bilo 22. oktobra 1856 v Kidričevem, je komisija za zaključke sumirala celotno problematiko in predlaga naslednje Svoje misli povzemam iz analize trinajstih statutov de: lovnih organizacij, ki so mi bili • na voljo, ter s področja, ki zajema tematiko današnjega medobčinskega posvetovanja: sindikati v nadaljnjem razvijanju delovnih enot. Ena izmed osnovnih ugotovitev pri tem je, da so statuti nastali v letih 1963 do 1986, te letnice pa omenjam zavoljo tega, ker je v statutih še .vedno tu in tam zaslediti neusklajenost 7 veljavnimi zakoni in predpisi. Namen pa, ki ga želim doseči, je priklicati k aktivnosti sindikat za reševanje vseh nerešenih problemov in protislovij. DELOVNA ENOTA — OSNOVNI ORGANIZEM DELOVNE ORGANIZACIJE Nikakor ni naša naloga, da Iščemo kakršnekoli šablone, kajti sleherna delovna skupnost v delovni organizaciji bo morala v okviru razvijanja neposrednega samoupravljanja'najti svoj lastni temelj, najti bo morala načine, kako zagotoviti, da proizvajalec čirpprej postane zavesten upravljavec. Vprašanje, o katerem bi torej morali govoriti, je samoupravljanje. Zdi se mi namreč, da brez analiziranja samoupravljanja v najširšem cmenu besede nj mogoče do-”.”ti pomena in vloge delovne 6ly>te. Analizirati samoupravljanje namreč pomeni to, da se lžognemo idealiziranju, ki smo 6a bili večkrrt vajeni in ga izražali v deklaracijah o samoupravljanju, medtem ko je bilo v Praksi kaj drugače., V zvezi s tam mislim, da ie eno izmed vPrašanj, ki sc nam zastavljajo v tem, kako ustreza razvito samoupravljanje v posameznih deževnih organizacijah nalogam in žttestej, ki gi naj ima v bodoče delovna s k lip nest določene delovne organizacije. Iz tega hamreč izvirajo nekateri še ne Povsem razčiščeni problemi, kot na primer odnos med dejavno-t.-1° in organizacijo dela na eni 'er organizacijo upravljanja na Crvsi strani, oziroma, kako ustreza razvito samoupravljanje splošnim nalogam, ki jih ima delovna organizacija. S tem v zvezi pa se mi zabavljata dve vprašanji: naj-^ 9rej, na kakšni ravni je zavest' phioupravijavcev. In prav na področju se mi zdi, da je ?na izmed odgovornih nalog, ki 0 sindikati morajo izpolniti, ?*jti za to .lih obvezuje 'že usta-a SFRJ. Drugo vprašanje v fhoi s samoupravljanjem pa je, 5ako daleč se -ie ta samo-. Pfavljan je razvilo kot osnovni Produkcijski odnos, se oravi, ali 'Pto se od institucije samoupravljanja premaknili naprej, spreminjamo lastninski od-n°s in s tem tudi mezdni od-Se pravi, koliko dejansko ' oizvajalec odloča o rezultatih djega dela in koliko je odgo-taren za rezultate tega dela. Ob liJ1 vprašanju, ali samouprav-že postaja osnovni, pro-s, Nci.iski odnos, pa se nujno M^ujemo s spoznanjem, da po-Im3 delovna1 enota čedalje bolj osebna, da postaja osnovni (Janijem tako z organizacijsko .i^ičnega kot samoupravnega Pika. gre za integracijo samoupravljanja Naslednje vprašanje, ki se Patp ^.PPioupravljanja , P! O] aa cofPvljanja zastavlja, pa je integracija Pri tem že-opozoriti na že znano ugo-;v, da je razvoj samo-v delovni organizacij Pogojen z razvojem samo-^Ppvijanja na določenem ob-•— na območju družbeno t)0. PPe skupnosti — m obrat-nn, razvoj samoupravljanja na PPročju družbeno političnih skupnosti vpliva na samoupravljanje v delovnih organizacijah. Ta relacija pa se z družbeno reformo razkriva čisto drugače, kot smo jo bili doslej vajeni gledati. Ne gre več za. to, da iščemo luknje v predpisih, ampak da poiščemo dejansko vlogo sleherne občinske skup- ščine ter da utrdimo njen odnos do republiške in zvezne skupščine, da tako občinske skupščine postanejo pobudniki za spreminjanje, dopolnjevanje in sprejemanje novih zakonov in predpisov. To pa pomeni, da mora občinska skupščina prevzeti vlogo organa družbenega 'samoupravljanja. In prav v tem je tudi problem, ki ga že dolgo občutimo. V naših skupščinah, od občinskih pa do zvezne, sicer razpravljamo, denimo, o izpolnitvi družbenega plana, vendar pa razpravljamo predvsem o številkah, razpravljamo o odstotkih, o tem pa, koliko je to izpopolnjevanje tudi rezultat vloge samoupravljavcev in koliko je rezultat našega sistema samoupravljanja, le malckdg i spregovorimo. S tem pa seveda samoupravljanju ne dajemo tiste cene, kakršno bi mu moraji. Zato se tudi z vso aktualnostjo zastavlja zahteva po hitrejšem procesu integriranja delavskega samoupravljanja z družbenim samoupravljanjem kot 'temeljnim sistemom socialistične Jugoslavije. In potem: zdi se mi skorajda nemogoče — čeprav je res — da sestavljamo v občini ali delovni organizaciji perspektivni družbeni plan, ne da bi ob tem sploh analizirali, kako je v. njej razvito samoupravljanje in na kakšni ravni je zasnovana delitev' dohodka. Perspektivni plan brez take analize, brez tega, da se zavzemamo za prenos delitve tja, kjer se dohodek tudi ustvarja, skratka, za čimbolj opredeljeno funkcijo delovne enote, tak plan nikakor n§ more biti poroštvo za uspehe, ki si jih vsi želimo. Ko govorim o odnosih med upravljanjem v delovni organizaciji in v družbeno politični skupnosti, se mi zastavlja tudi vprašanje vloge zborov delovnih skupnosti v občinskih skupščinah. Zakaj? Trdno sem prepričan, da bi le-ti morali postati veliko bolj odgovorni za to, da se realizira naša težnja po celoviti delovni enoti kot obliki uveljavljanja proizvajalca —-upravljavca. A ne samo realizira, tudi razvija. In ko že govorimo o delovnih enotah, ali Smo uspeli, da občinski organi po določilu 283. člena Temeljnega zakona o podjetjih res zasledujejo zakonitost v delovnih organizacijah? Gre za zakonitost, kako izvajajo v kolektivih splošne akte, ki si jih je delovna skupnost izoblikovala. Tudi to je namreč po mojem mnenju, eden izmed vzrokov, da delovne enote v marsikateri delovni or- ganizaciji ostajajo še naprej prazna deklaracija na zastavah, s katerimi mahamo na najrazličnejših proslavah. Z REFORMO POSTAJA SAMOUPRAVLJANJE ELEMENTARNA PRAVICA PROIZVAJALCA Naslednja tema, ki se je želim dotakniti, pa je vprašanje, kaj je postavila pred nas družbena reforma, prav v odnosu do razvijanja delovnih enot. Lahko rečem, da družbena reforma po- > stavlja samoupravljanje . kot elementarno pravico in dolžnost slehernega proizvajalca. Zaradi tega se mi tudi zdi, da družbeno politične organizacije v kolektivu ne morejo več nastopati samo s prepričevanjem, da proizvajalcem ta pravica in dolžnost gre, temveč da s svojim vplivom zagotove, da se ta pravica tudi dejansko uveljavlja in da postaja sleherni proizvajalec sposoben to pravico kot svojo dolžnost sprejeti in jo izpolnjevati. Zato tudi mislim, da z reformo jasno stopa v ospredje vseh naših ekonomskih in družbenih prizadevanj prav delovna organizacija. Toda delovna organizacija stopa v ospredje ne samo kot pravna oseba, ampak vedno bolj kot organizirana delovna skupnost, kot posebrla oblika združenih proizvajalcev, ki delajo z družbenimi proizvajalni- ■ mi sredstvi. Zato me tudi ne preseneča, da je zvezni perspektivni družbeni plan kot eno izmed izhodišč določil prav delovno enoto. In prav tu bi želel nadaljevati e razmišljanjem. Kaj je družbeni plan? Mislim, da je že za nami obdobje, ko Emo družbeni plan obravnavah kot normativni akt. Danes ie družbeni plm akt organa tiruž-bon—r- ermcuprr.vl.ian ja in za-rr.;"i tega re mi tudi zdi, da srrin tudi v sindikatih dolžni ta akt uresničevati. To nam narekuje tudi boj za višjo zavest. In zdaj konkretno vprašanje: če družbeni plan postavlja za izhodišče v razvoju ekonomskih in družbenih odnosov delovno enoto, kako ta plan tudi opredeljuje delovno enoto. V družbenem planu je rečeno, da je osnovna celica samouprave in delitve dohodka znotraj širše družbene proizvodnje čedalje bolj tehnološko in ekonomsko zaokrožena delovna enota. Ali, kot sem dejal poprej: izhodišče vseh naših prizadevanj je v osnovni celici samouprave — v delovni enoti. Kaj pa pomeni v praksi delovna enota? Na splošno bi lahko rekel, da so v naših statutih delovne enote samo bolj ali manj modifikacija — pogosto celo slaba modifikacija — določil 31. do 43. člena Temeljnega zakona o podjetjih. To je razvidno iz tega, da je v številnih statutih delovnih organizacij opisana- delovna enota tako, kakor ji je določil osnovne elemente Temeljni zakon o podjetjih. To pa spet pomeni, da smo v delovnih organizacijah vse premalo proučili svojo lastno organizacijo dela, kaj šele da bi iz nje izhajali, da bi konkretizirali osnovno celico samouprave. kot jo zdaj determinira perspektivni plan družbenega razvoja Jugoslavije. Zato lahko rečem, da so v številnih delovnih organizacijah storili samo to, da so v svoj statut prepisali zakonska določila. NE GRE LE ZA EKONOMSKO TEHNIČNI INTERES ZanimiVo je tudi vprašanje, kaj je v stgtutih zapisanega o tem, zakaj v delovnih organizacijah sploh ustanavljajo delovne enote. Iz statutov lahko razberemo. da šo bile delovne enote ustanovljene predvsem iz ekonomsko tehničnega interesa. V nekaterih statutih sem čelo zasledil, da je bil to edini interes, zaradi^ katerega so sploh ustanovili delovne enote: Pri tem smo torej povsem prezrli interes upravljavcev. Zato sem tudi malo prej tako poudarjal, da delovna enota ni samo organizem za reševanje tehnoloških (Nadaljevanje na 10. strani) F3 E Prioritetna naloga sindikatov v nadaljnjem delu je, da si brezkompromisno prizadevajo v delovnih organizacijah celotni delovni in upravljalski mehanizem organizirati po delovnih enotah kot osnovnih celicah našega socialističnega gospodarjenja. S! S tem v zvezi naj delovne organizacije, ki doslej še niso organizirane po principu delovnih enot, čimprej preidejo na organizacijo dela po delovnih enotah, kjer so le za to pogoji. B Tiste delovne organizacije, ki so biie že doslej organizacijsko razdeljene na delovne enote, naj ponovno preanahzirajo dosedanjo organizacijsko strukturo, da bi tako mogle uskladiti dosedanji način poslovanja z novimi pogoji. a Da bi lahko bile delovne enote res ekonomsko-tehnološke in samoupravne celote, pa je treba zagotoviti tudi sistem spremljanja poslovnih rezultatov in obračun dohodka po' delovnih enotah. S Prav tako si je treba prizadevati, da celotni samouprav-ljalski mehanizem preusmerjamo v delovne enote, v katerih morajo • neposredni proizvajalci odločati o vseh najvažnejših vprašanjih življenja in dela, ki so neposredno važni zanje in za njihovo enoto. ES Ker je še vedno v večini delovnih organizacij zasnovana delitev dohodka na ravni delovne organizacije, je nujno potrebno zasnovati sistem obračuna in delitve dohodka tudi v delovnih enotah. - E Hkrati s prenosom obračuna in delitve dohodka na delovne enote pa je treba zasnovati v delovnih enotah tudi obračun in delitev sredstev za osebne dohodke. 53 Da bi se lahko samoupravi jalski mehanizem, in mehanizem delitve čimbolj kvalitetno uveljavljal, je treba tudi sistem planiranja postaviti na. takšne temelje, da bodo lahko proizvajalci v delovnih enotah šami Sodelovali pri izdelavi in sprejemanju planov. B Hkrati z izvajanjem decentralizacije samoupravljanja in delitve na si moramo prizadevati uveljaviti tudi decentralizacijo upravljanja, se pravi, da je treba vzpostaviti takšne odnose. kjer bo možno kolektivno upravljanje. Q Sindikalna vodstva si morajo prizadevati, da bodo vse pomembnejše probleme skupnega interesa obravnavali tudi sveti delovnih skupnosti občinskih skupščin. Ker opažamo premajhno povezanost. mec| sveti delovnih skupnosti in samoupravnimi organi v delovnih organizacijah, si moramo prizadevati razvijati to medsebojno povezanost in zainteresiranost za skupno reševanje problemov. B3 Celotno življenje in delo delovne enote je treba regulirati z normativnimi akti. s statutom. S tem v zvezi pa je nujno potrebno zagotoviti .usklajevanje 'dosedanje interne zakonodaje z novimi pogoji dela v delovnih enotah. S Priv tako je potrebno po delovnih enotah — in ne samo na ravni delovne organizacije — izoblikovati pravilnike o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. . E3 Veliko več pozornosti je treba posvetiti izobraževanju de-. lovnih ljudi. Zaradi teaa je treba bolj kot .doslej vključevati v proces izobraževanja delavske univerze in jim zagotoviti kadrovsko in 'materialno osnovo za uresničenje te njihove funkcije. E Še naprej je treba organizirati podobna posvetovanja, predvsem pa je treba sklicati posvetovanje sindikalnih odborov delovnih organizacij in'sindikalnih podružnic delovnih enot za izmenjavo izkušenj, in skozj takšna posvetovanja konkretneje opredeliti vlogo, mesto in naloge sindikatov v razvoju samoupravljanja, delitve in medsebojnih odnosov. m Da bi mogli seznaniti kar najširški krog proizvajalcev z materialom teaa posvetovanja, naj bi izdali medobčinski list, posvečen tej problematiki. *| >/ PTUJ praznuje 1969. leta 1900-letnico ustanovitve mesta Ptuja. Mesto, ki je bogato z zgodovinskimi in kulturnimi spomeniki, je gospodarsko, politično in kulturno središče vinorodnih Haloz, slikovitih Slovenskih goric, Dravskega in Ptujskega polja. Ptuj je mesto, ki z odprtim srcem razvija prijateljske stike z delovnimi ljudmi po vsej naši domovini in nenehno utrjuje bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi, kar še posebno prihaja do izraza v sodelovanju z Arandjelovcem, Čakovcem, Varaždinom in drugimi mesti ter občinami. STANKO VINCEK; Jg iskustvima kombinata Varteks na području raspo-djele iz radnim jedinicama 'Cljsiie se nese više formirati polazeči od troškova, več samo u zavisnosti od kupovne moči potrošača Sa nekoliko riječi osvrnuo . bih se na pitanje raspodjele, posebno raspodjele na nivou radnih jedinica, kao i na isku-stva koja je na tom području stekao kombinat »Varteks«. »Varteks«: čine tri. tvornice i nekoliko samostalnik pogonskih i poslovnih jedinica te područni pogoni. Sve ove j edini ice sastoje se od radnih jedinica kojih imademo u kombinatu preko 60; one su osnovne čeli j e na ko j e su prenesena gotovo sva prava i obaveze. Naši normativni akti omqgučuju da se u radnim jedinicama neposrednim odlučivanjem rješavaju stvarno sva osnovna pitanja, koja se tiču rada i- života te, položaja radnih. ljudi u kombi- . natu. Cjelokupna naša aktivnost prešle a posebno ove godine ima za cilj stvaranje uslova za c j e- -lokupno raspodjelu na nivou radnih jedinica. Naime, računo-vedstveno več od 1962. godine vodimo obračun po radnim je-dinicama i pratimo rezultate radnih jedinica, ali raspodjele -do kraja nismo vršili u radnim jedinicama. Naime, samo jedno malo pomeranje bilo vanjskih faktora poslovanja ili odstupanja od predvidjenih normativa poslovanja, stavi j a pojedine radne jedinice v ne-jednaki položaj,' a iz toga od-mah proizlazi čitav niz problema koje sada moramo što bolje rješiti stavi jan jem novih radnih jedinica v ravnppravni položaj za stvaranje dohotka. RADNE JEDINICE TEAŽE RAVNOPRAVAN POLOŽAJ Faktori ko ji ut.ječu da.se radne .jedinice ne nalaze u ravno- •pravn.dm' položaju'šili "l't *" . — različiti stupanj sposobnosti sredstava za proizvodnja; — odredjeni odnosi u pri-mamoj raspodjeli; — odstupanja od planiranih količina i strukture proizvodnje;. — nekoliko tisuča kalkulacija'; — nenormalni ednosi - za snabdijevanje sirovi-nama i nart romateri j alorn ;■ — obaveze za rekonstruk- . ciju; — problemi oko obrtnih sredstava; — nedostatak objektivnih mjerila za nagradjivanje poje-dinaca idr. Ovo zahtijeva da se angažiramo za stvaranje uslova, - koji bi sve radne jedinice stavili u javnopravni položaj. Da bi to ostvarili morali smo najprije rasčlaniti ekonomske odnose izmed j u tvornica i pogonskih i poslovnih jedinica, a takav posao slijedi sada u raspetljavanju ekonomskih odnosa med ju radnim jedinicama. To smatramo da je potrebno zbog toga da bi radne jedinice znale čime raspolažu i poznavale obaveze koje iz toga pro-izilaze. Prihod radne jedinice formira se kako razlika izmedju planske cijene po kojoj radna jedinica prima in predaje materi j al drugo j radnoj jedinici. Konkretni odnosi med ju radnim jedinicama rješavani su instru-mentima i m j erama godišnjeg plana. Upravo zbog toga što se prihodi radnih jedinica formi-ra.ju kao predvidljive veličine, uspešnost provodjenja raspodjele na nivou radnih jedinica cvisi o realnosti odnosno nerealnosti planiranja. Zbog toga se pred nas postavlja nužnost da idemo na . formiranje takovih tehno-eko-ntimskih cjelina, gdj.e bi se mogle primjenjivati tržne cijene i zavesti tržni odnosi. U takovim radnim jediniedma treba da se upravljanje in ruko-vodjenje poklapa. U sadašnoj organizaciji radnih jedinica nije tako, j er se nam čitav niz ru-kovodječeg in stručnog .kadra pojavljuje iznad radne jedini- ce. Svakako da se kod takvog — planskog — formiranja prihoda radnih jedinica i ovakve organizacije pojavljuje potreba da se dohodak pojedine radne jedinice korigira zbog več navedenih faktora, a u torne je baš bila slabost naše dosadašnje raspodjele na nivou radnih je-dlnica. No moram napomenuti, da se potreba za korigiranje dohotka i osobnih dohod aka radne jedinice od Strane upravnih odbora ili drugih organa samoupravljanja sve više sma-njuje i da če nam ova iskustva venredno dobro doči za stvaranje objektivnih uslova za do-siedniju razpodjelu na nivou radnih jedinica. KAKO SE FORMIRA DOHODAK U STRUCNIM SLUŽBAMA Posebno se ovdje želim osvrnuti na'način formiranja dohotka v našim stručnim službama. Naime neznam da li je još koja radna organizacija na ovom području nešto učinila. U stručnim službama, dodu-še ne svim, prešli smo na formiranje dohotka putem faktu-■ tiranja usluga, koje če te službe vršiti za tvornice, pogonske i poslovne jedinice. Sve službe nisu odmah prešle u cijelosti na • to, j er su cijene utvrdjene u ejeniku, koji se donosi uz go-dišnji plan, i j er je zbor nedo-statka egzaktnih metoda za utvrdjIvanje stvarno potrebnog vremena i materij alnih troškova za izvršen j e radnih zadataka, težko utvrditi vrijednosti, koje treba priznati za obavljeni po-. .sao. Ta stvar postaje još kom-pliciranija kada je potrebno utvrditi ne samo da li je rad-" ni žadafak izvršen i u ko jem vremenu nego i kvalitet izvrše-nja tog zadatka. Uzrok toga je opčenito, nedovoljno iskustvo u praktično j izradi i primjeni kriterija za utvrdjivanje dohotka radnih jedinica, koje niso direktno proizvodne, odnosno čiji se učinak ne može mjeriia naturalnim veličinama ili empi-rijskim ustanovljenim i društveno priznatim vrijednostima. Medjuf.im, pojedine, radne jedinice normalno posluj u na temelju fakturiranja. To su u prvom redu računovodstva, ana-litično-planska služba, strojno knjigovodstvo, mehanografska služba i druge, ali se zbog heterogenosti sastava zajednički službi ne vrši raspodjela na nivou radnih jedinica, j er su razlike u ostvarenim poslovnim rezultatoma velike, pa je zato Savjet zajedniških službi donio odluku da se raspodjela vrši na nivou zajedničkih službi. Iako smo pbstigli vidne rezultate na području raspodjele na nivou radnih- jedinica i ja-čanju neposrednog upravljanja naša daljnja aktivnost bit če usmjerena na stvaranje takovih uslova, da radni ljudi neposredno stvarno, a ne samo formalno odlučuju o pitanjima, koja su im stavljena u nadležnost. U tom pravcu več se poduzimaju od-govarajuče mjere. CILJ — PRIMJENA TRŽNIH CIJENA Radi uspješnosti provedbe raspodjele na nivou radnih jedinica morat čemo iči na formiranje takovih radnih jedinick, gde če se moči primenjivati tržne cijene. Podredjene odnosi-ma rta tržištu, one če prisilit svakog na ekonomiziranje sa stvarima i sredstvima ko j ima raspolaže. Tu se pak nameče pitanje kako utvrditi vrijednost za rezultate pojedinih faza rada unutar takovih radnih jedinica, jer če i dalje funkcionirati planska cijena, što če i dalje omogučavati preljevanje rezultata radnih jedinica. Tehničke službe morat če rasčleniti po stvarnoj vrijsdno-sti ejelokupni tehnološki proces u proizvodnji. Jasno je, da če u ovako rasčlenjenim vrijednostima proizvoda pod ut ječa jem tržišnih vrijednosti bili nemo-guče bilo kakvo proljevanje. Konkretno proizvodnja treba biti odredjena tržnim uvjetima; vjerujem da više nečemo moči formirati cijene polazeči od troškova, zbog čega su nam kalkulacije bile napuhnute a obračuni nerealni, več samo u zavisnosti od odnosa na tržištu,. tj. od kupovne moči potrošača. FRANC KLEMENČIČ; ČEPRAV POMANJKLJIVOSTI - POTI NAZAJ NE MORE BITI Dr bo gospodarjenje in upravljanje v delovnih enotah polno zaživelo, morajo proizvajalci v enotah dobiti stične Jugoslavije Kar zadeva naše podjetje, Tovarno glinice in aluminija »Boris Kidrič«, lahko rečem, da so se delovne enote že dokaj uveljavile v procesu gospodarjenja in upravljanja. In prepričan sem tudi, da kljub pomanjkljivostim, ki jih še vedno srečujemo, poti nazaj, v centralizirano upravljanje in gospodarjenje s sredstvi, ne more biti. Zato tudi mislim, da. morajo biti . vsa naša prizadevanja usmerjena v to, da odstranimo te pomanjkljivosti 'in razrešimo protislovja, ki pač še vedno občutno zmanjšujejo učinkovitost neposrednega upravljanja. Kakšne so te pomanjkljivosti in ta nastrotja? Med mnogimi naj omenim samo nekatera najpomembnejša. Tako na primer v naši delovni organizaciji ugotavljamo, da še vedno nismo dovolj razvili sistema delitve osebnih dohodkov po opravljenem delu. Proizvajalci v delovnih enotah pa zavoljo tega ne morejo občutiti vpliva svojega dela pri hododku de- lovne enote in tudi ne pri svojem osebnem dohodku. In neizbežna posledica tako izoblikovanega, bolje rečeno premalo izoblikovanega sistema delitve, pa je dejstvo, da poteka delo samoupravnih organov delovnih enot bolj v znamenju zahtev po dodatnem nagrajevanju proizvajalcev, po zviševanju letnega dopusta, zviševanju regresov, veliko manj pa v znamenju prizadevanj za boljše gospodarjenje. Za vsak- neuspeh, za slabo organizacijo dela pa proizvajalci v delovnih enotah praviloma iščejo krivca v centralnih organih upravljanja, v centralnem delavskem svetu in upravnem odboru. Seveda pa to ni le posledica nerazvitega sistema formiranja in delitve dohodka,- temveč tudi neizbežna posledica nepoznavanja in nerazumevanja razmer v podjetju kot celoti in odtrganosti članov organov upravljanja od proizvajalcev v delovnih enotah. Zelo redki so namreč primeri, da se člani samouprav- nih organov posvetujejo s proizvajalci v delovnih enotah, pred no o nečem glasujejo. Po drugi strani pa spet opažamo, da je v organih upravljanja vse preveč strokovnega kadra in premalo neposrednih proizvajalcev. In če bomo šli po tej poti dalje, bomo kmalu zapisali, da mora imeti vsak kandidat za člana samoupravnih orgarroy - najmanj srednjo- strokovno izobrazbo. Taka pot pa nas seveda ne bi nikamor pri-veX\X\X\XXXXXXXXXXXXXX\X’XXXXXXXXXXX>X>XX>XXVxXXXXXXX>XXSXXXX\\XNXXX\>XXX\X'^XXXXXVXX\XX>XVXXX\XXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXV DR. VANEK ŠIFTAR; Sindikat mora najti svoje mesto pri uveljavljanju samoupravljanja • ^ Delovne enote so res opredeljene že z našo splošno zakonodajo, ali pa smo si tudi zastavili vprašanje, ktf' ko te predpise uresničujemo, tako namreč, kot jim je bila določena vloga v nadaljnjem razvoju sociali' stične Jugoslavije? (Nadaljevanje z 9. strani) problemov, ampak da je tudi osnovni organizem za uveljavitev proizvajalca kot upravljavca. ’ Se posebej zanimivo pa je vprašanje, kako so v delovnih organizacijah določali pristojnost za ustanavljanje ali ukinjanje delovnih enot. Povsod je to pristojnost delavski svet podjetja pridržal zase. Zato so praktično močno omejene možnosti, da bi se lahko določena delovna skupnost ali del delovne skupnosti organiziral v delovni enoti. In le v redkih statutih je zapisano, da se delovna skupnost delovne enote lahko pritoži, če so ji take pravice s sklepom delavskega sveta odvzete. Namreč pravice za ustanovitev ali ukinitev delovne enote. Še posebej pa velja to za ukinitev delovnih enot. V praksi namreč zasledimo samo dve možnosti ukinitve delovnih enot, in sicer: ukinitev delovne enote, če posluje z izgubo za nedoločen čas, ali če posluje z izgubo določen čas — 6 mesecev. Pri tem pa skorajda ni mogoče zaslediti primera, da bi bilo možno ukiniti delovno enoto tudi v primerih, kadar le-ta ne opravlja svojih samoupravnih pravic in dolžnosti, kot bi jih morala. To se pravi, da delovne organizacije predvidevajo ukinitev delovnih mest samo tedaj, kadar ne izpolnjujejo svoje ekonomske funkcije. Zanimivo je tudi to, da lahko samo v nekaterih statutih zasledimo določila, da pred ukinitvijo delovne enote predvidevajo tudi začasno upravo nad to enoto. Zato tudi mislim, da je treba še posebej spregovoriti o tem, kakšne naloge pravzaprav določajo delovni enoti splošni akti delovnih organizacij. Analiza statutov je pokazala, da der lovna enota skrbi predvsem za racionalno uporabo predmetov dela in delovnih sredstev ter da je vedno šele na koncu določil zapisano, da naj ta enota uveljavlja proizvajalca kot upravljavca. Zelo me je tudi začudilo, kakšne kriterije so v delovnih organizacijah uveljavili za ustanovitev delovne enote. Pri tem je namreč močno poudarjena zahteva, da mora imeti del delovne organizacije tudi svojega vodjo, da se sploh lahko formira v delovno enoto. Zanimivo je tudi to, da so tam, kjer že imajo delovne enote in kjer je uveljavljeno neposredno upravljanje — brez svetov enot m samo z nekaterimi komisijami — močno okrepili vlogo vodje delovne enote. V enem od statutov pa sem celo zasledil definicijo, da je vodja delovne enote organ upravljanja. To pa je trditev, ki jo je kaj težko osvojiti. Ali je vodji delovne enote res potrebno dajati tolikšne pr>' stojnosti in to na račun zmanf sevanja vloge neposredne^ upravljavca? Zanimivo je tiri1 to, da v zvezi z vodjo delovh6 enote skoraj vsi- statuti,' ki jih analiziral za današnje P0' svetovanje, prepuščajo sicer de' lovnim enotam, da svet del o'*' ne enote voli vodjo, da ga sat31! imenujejo, vendar pa v večri primerov določajo, da imenuj^' jo vodje po predčasnem soglaS' ju upravnega odbora. Zakaj °a' čenjam to vprašanje? ZavoM" tega, ker bi žciel opozoriti s*11 dikalne organizacije, da se Pr8t tu praktično začenja prvi izP* naše reelekcije, prvi izpit v likovanju kriterijev, ki P mora imeti oseba na vodiln^v, delovnem mestu, ki je podvrz no reelekciji. Zato tudi taka d ločila ne morejo vzdržati kr tike. ^ Nadalje je zanimivo, da večini delovnih organizacij P" FRANC PONGRAČlC: Formiranje i raspodjela dohotka u »VIS«-Varaždin Edio redne jedmiee formimju svoj dohodak Formiranje ekonomskih jedinica kao i raspodjela dohotka i osobnih dohodata po ekonom-skim jedilnicama je problem koji se v našem peduzeču pzbiljnije počeo rješavati pod kraj 1965! godine. Još tada imali smo 5 ekonomskih jedinica i posebne stručne službe ali su te ekonomske jedinice bile prevelike ili premale tj. imale su od 30 do preko 400 radnika, a bile su i bez dovoljno utvrdjenih prava. U tim je ekonomskim j edini cama istina formiran doho- jedinica a u pogonu tkanina na nivou pogona, s time što se raspodjela dohotka na ekonomske jedinice vrši na bazi uloženog rada i korištenih sredstava. Stručne službe, čije troškove odobrava radniški savjet prima-ju dotaciju od proizvodnih pogona. Nešto je drukčiji sistem kot službe prodaje i službe nabave. Ove d vije službe formira ju svoja sredstva za pokrite troškova na bazi provizije in to služba prodaje na bazi provizije od razlike izmedju cijene ko- nadaljnjem razvoju samoupravljanja DIPL. OEC. STJEPAN MIHALIČ: dak, ali je kriterij za raspodje- Stanja i realizacije i to za sva- lu dohotka utvrdjivao radnički savjet, a raspodjela dijela dohotka za osobne dohotke vržena je na osnovu. pravilnika o raspodjcli osobnih dohodaka iz-rad-jenog za preduzeče. kao eje-linp. U toku 1965. godine izvrše-na je analiza koja je pokazala 'da: je slabost u brganizaciji preti uzeča jedan od bitnih faktora radi kojih ni j e mogao normalno funkcionirati naš mehanizam samoupravljanja i raspodjele. Na osnovu prijedloga datih u ovoj analizi i rezultata sprovedene opče diskusije u poduzeču, koncem 1965. in početkom 1966. godine prišli smo reorganizaciji poduzeča. Formirana su tri pogona i to: pogon za proizvodnju tkanina, pogon za proizvodnju konfekcije i pogon za proizvodnju kišobrana. U ‘pogonu tkanina formirano je 8 ekonomskih jedinica, dok su ostala dva pogona postali kao takvi samostal-ne ekonomske jedinice. Pogon konfekcije je ekonomska jedinica s preko 500 zaposlenih; moračemo da mislimo na formiranje večeg broja ekonomskih jedinica u tom pogonu. Pogon kišgbrana predstavlja idel-nu ekonomsku jedinicu sa oko 100 zaposlenih. Obe pomenute ekonomske jedinice predstavlja-ju organizaciono, ekonomski i tehnološki zaokruženu ejelinu. Naše stručne službe predstav-Ijaju svaka za sebe posebnu ekonomsku jedinicu. Nastajali srno, da ih stavimo u što direktne odnose s ostalim ekonomskim jedinicama. Kao organi upravljanja u pogoni ma formirani su savjeti pogona i zborovi radnika, a rad-hički savjet se u novoj organizaciji pojavljuje prije svega kao koordinator odnosa izmedju pogona i stručnih službi. Savjet pak pogona koji ima riše ekonomskih jedinica, a koli se bira na osnovu delegacij-skog sistema u svakoj radnoj jedinici, uskladjuje odnose iz-. biedju ekonomskih jedinica pogona i odlučuje o razpodjeli fon-dova i sredstava, dok o ras-Podjeli osobnih dohodaka odlučuje zbor radnika. Dohodak se formira na nivou ekonomskih ki pogon posebno, a služba nabave putem provizije od vri-jednosti nabavljenog reproduk-cionog materijala. Pogoni, odnosno ekonomske jedinice sred-stvima iz dohotka 1966. godine raspolagati če tek po završnom računu, ali več sada raspolažu sa sredstvima amortizacije, investicionog održavanja, sredstvima za uzdizanje kadrova, rezervnim fondom i sredstvima zajedničke potrošnje. Sto se tiče raspodjele osobnih dohodaka ona se vrši na utvrdjenim osnovama izraženim u bodovi-ma. No, pokazala se potreba da savjet pogona utvrdjuje potrebno radno vrijeme i normativ za pojedinu radnu jedinicu, a da unutar radne jedinice postoje takvi odnosi kak v e zbor radnika odredi. Medjutim, došli smo i do zaključka, da su neke radne jedinice ostvarile 'osobne dohotke iznad rezultata njihovog rada, a to zato što su u plan ušle s norma ti vima koji su u sebi sadr-žavali velike rezerve. S druge Strane, mi smo uvedli obavez-no izdvajanje sredstava u , rezervna sredstva osobnih dohodaka, tako da nije moguče isplatiti vedi osobni dohodak od 20 % preko planiranih osobnih dohodaka, s time da se višak može isplačivati tek kad se utvrdi da je on stvarno odraz rezultata rada. Kroz ovo razdoblje od po-četka 1966. godine formirani su i novi , pri jed loži kako dalje usavršiti sistem raspodjele. Tako su upravo u razmatranju mo-gučnosti da pomočni pogoni koji su do sada p rimali dotacije prodju na formiranje svog dohotka. Služba prodaje da formira svoj dohodak od postignutih rezultata v prodaji, da više ne ugovara s poj edinim pogonom prodajne cijene, več da s njim ugovara iznos koji pogon za svoje proizvode treba do dobije. Ili drukčije rečeno, služba prodaje kupuje proizvode od pogona, a razlika izmedju te cijene in one ko ju postigne na tržištu, o staj e službi za pokriče njenih troškova i ostalih dohodaka. I za ostale stručne službe u razmatranju je moguenost formiranja njihovog dohotka. Pitanja raspodjele dohotka i osobnih dohodaka u radnim jedinicama Koreierat na sovjetov trnju o ulozi sindikata u procesu decentralizacije samoupravljanja se sastoje te promjene, zašto su one neophodne i zašto formiranje i raspodjela dohotka na nivou radne organizacije ne omugočava dosljedno provodje-nje principa raspodjele prema režultatima rada. RASPODJELA DOHOTKA U RADNIM JEDINICAMA Formiranje i raspodjela dohotka na nivou radne organizacije dovodill su do prelijevanja ostvarenog dohotka izmedju radnih jedinica ko j e su ustvarile bolje rezultate, i onih, ko j e su ostvarile lošije rezultate. To drugim rijočima znači da su se i »zarade« formirale mimo rezultata rada, što je omugučilo djelovanja neželjenog principa: »za nejednak rad — jednaka plača«. Takovo prelijevanje omogučavao je sistem dohotka, koji se centralistički formirao i raspodeljivao. Prema torne, nužno je postavljen zahtjev, da se iznadjii odgbvarajuča mjeri-la, ko j ima bi se dohodak utvr-djivao i raspodjeljivao na nivou radnih jedinica, a ne radne organizacije kao ejeline. Takav izmen j eni mehanizam raspodjele ujedno bi trebao osigurati raspodjelu dohotka ne samo na sredstva za osobne dohotke, več i na sredstva odgovarajučeg dijela fondova. Radne jedinice organizirane kao dijelovi radne organizacije s ograničenim djelokrugom u proizvodnji odnosno poslovanju, mnogo su bliže radnicima. Ako radne jedinice proizvode neposredno za tržište ili vrše eksterne ili interne usluge, moguče je njihove odnose sa radnom organizacijom regulisati polaze- ^\\\\\\\\\\\\\\A\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\WWWW\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\ \\\\\\\\\V\\\\\\\\\ \\\\\\V\V\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\W Privrednom reformom otvo-reni su novi procesi, koji zahti-jevaju hitna rješenja i kvalitetno nove odnose u pri vred j i-vanju. Baš zbog toga jača i odgovornost sindikata za rješava-nje svih pitanja i problema koji usporavaju brže odvijanje započetih procesa. Dosadašnje diskusije u gotovo svim organima i organizacijama te ' U radnim kolek-tivima bile su koncentrirane oko niza pitanja medju ko j ima se ističu: problemi samoupravnih odnosa u radnoj organizaciji i radnoj jedinici, raspodjela dohotka i osobnih dohodaka, zatim medjuljudski odnosi, in-tegracioni procesi, uloga nauke u postavljanju suvreminije tehnologije i organizacije rada i tako dalje. Dosadašnja nraksa radnih organizacija u pogledu formiranja i raspodjele dohotka sve se više mijenja i prilagodjava novo nastalim uvjetima privre-djivanja. Polazeči od stano-višta da je decentralizacija jed-na od osnova našeg razvitka, njeno ostvarivanje vidimo kroz formibanje i autonomno odluči-vanje radnih jedinica. Jedno od snažnih obilježja radne jedinice jeste,' da može samostalno poslovati, da samostalno donosi svoj plan, da prati svoj poslovni uspjeh, da vrši obračun svojih poslovnih rezultata, da utvrdjuje svoje obaveze, te da samostalno formira i raspodjeljuje svoj dohodak. Raspodjela dohotka u takvim uslovima dobiva nov sadržaj, koji nameče nova rješenja i zabijeva korje-'nite promjene. > Postavlja se pitanje u čemu stavl j a jo kot pogoj za ustano- same sprejemajo gospodarske kona o podjetjih, in sicer da se yitev delovne enote določeno in operativne plane. Koliko pa odnosi med delovnimi enotami število zaposlenih. Tako zašle- delovne enote to pristojnost tudi urejajo s pogodbami, da spore, -- ------ •* ——•-1> -—-- '— ki nastajajo med enotami, ureja 'fimo, da je neposredno upravljanje v delovni enoti možno tam, kjer je zaposlenih najmanj ® delavcev, ali največ 40, 50 °ziroma 100 delavcev. Če pa šte-vdo zaposlenih presega ta nu-t^erus clausus se v takih delovnih enotah lahko organizirajo s^eti enot kot posredni organ opravljanja. Toda, ali je res posebno tako zadrževati nepo-Sredno upravljanje in prehajati na posredno obliko upravljanja, 110 je na primer v Temeljnem pitonu o podjetjih jasno določno, da je v delovnih enotah Opravljanje praviloma nepo-J6dno. In čeprav v nekaterih rek>vnih organizacijah res poj-nnjejo delovne enote kot osnov-k6 celice delovne organizacije, j°t osnovne nosilce proizvodnje v Opravljalske funkcije, moram ndarle reči, da lahko še ved-Zasledimo v dobršnem delu l lovnih organizacij velik raz-j0.t'9k med tem, kar naj bi de-rij .nQ enote bile in kar v res-so. Zato naj. vnovič pouda-«... > da si moramo v sindikal- nih Zade. Sbio organizacijah z vso silo pri- dati za uskladitev tega, kar talT ^eklarirali 0 delovnih eno-v ’ kar smo jim torej priznali ^splošnem aktu, in tem kakš-stj j?° tudi dejanske pristojno-delovnih enot. Drir. KAR SMO ARIRALI V STATUTU, TUDI uresničimo delmfr, pa zadeva pristojnosti *tat„fnih en°t, v glavnem vsi 11 . priznavajo, da enote v resnici' imajo, žal ne vem: Zanimivo pa je, da je v statutih zelo malo določil o tem, da delovne enote sprejemajo in tudi odoločajo o svoji notranji organizaciji. Le tu in tam je v statutih določeno, da lahko delovna enota ustanavlja manjše organizacijske enote — obračunske enote. In- tudi to, da bi se naj v delovni enoti ustvarjeni dohodek tudi delil, je še v marsikateri delovni organizaciji le lepa deklaracija. Zato tudi ni naključje, ko v statutu na prvi strani prebereš, da so dčlovne enote osnovali, takoj na naslednji strani pa je spet zapisano, da se dohodek deli v podjetju v celoti, oziroma da centralni organi podjetja odločajo o ustvarjenih sredstvih. Veliko nejasnega je tudi o tem, kam sodi pristojnost reševanja delovnih razmerij, oziroma kdo naj odloča o delovnih razmerjih. Res, v večini statutov delovnih organizacij je to prepuščeno delovnim enotam, toda še v marsikaterem statutu je temu določilu pristavljeno novo — da sme delovna skupnost delovne enote na zboru delovnih ljudi le predlagati kadrovski komisiji svoje potrebe po novih delavcih, da more le predlagati tista delovna mesta, ki bi naj jih ukinili. Eden izmed aktualnih problemov samoupravnih odnosov pa je v tem, kako so urejeni odnosi med delovnimi enotami. V statutih, ki sem jih analiziral, je v glavnem uveljavljeno načelo 43. člena temeljnega za- notranja arbitraža. Toda, če sq v delovnih organizacijah osnovali delovne enote, ali ni potem nelogično, da zapišemo v statutu, da delavski svet podjetja ureja medsebojne odnose, da celo določa obveznosti med delovnimi enotami, kot so to storili v marsikateri delovni organizaciji. In o tem mislim, da bi morali tudi v sindikatih temeljito razmisliti. Ali je res še potrebno, da delavskemu svetu podjetja v taki meri prepuščamo pristojnosti v urejanju odnosov med enotami, ali pa naj bi vendarle le poskušali uveljaviti načelo, ki sem ga nrej citiral iz Temeljnega zakona o podjetjih. ^ Če smo rekli in če želimo, da delovna enota postane neposredni ekonomski in družbeni politični interes proizvajalca, kakšne so v tem primeru naloge sindikata? Ne gre za nobeno t.utorstvo nad proizvajalcem, temveč za to, da sindikat najde svoje mesto pri uveljavljanju samoupravljanja. In kako se naj sindikat zavzema za uveljavljanje delovnih enot? Za dvoje gre: najprej mora sindikat sploh poznati tiste naloge in funkcije, ki so mu že dane, ne samo z ustavo, temveč tudi s posameznimi predpisi — to je njegova zaščitna funkcija. Pri tem seveda ne gre le za zaščito individualnega proizvajalca, ampak tudi za zaščito interesov. delovne skupnosti. In prepričan sem, da smo sindikati pri iskanju svoje vloge in me- sta v razvoju samoupravnih odnosov večkrat prezrli prav to zaščitno funkcijo, ki pa je utemeljena tudi že z zakonom o splošnem upravnem postopku. Le-ta namreč še posebej nalaga sindikalni organizaciji, da ščiti interese in koristi delovne skupnosti. Drugo pa, kar mislim s tem v zvezi poudariti, je, da s tem. ko ščitimo interese posameznika, hkrati tudi utrjujemo interese družbene skupnosti. Bitka proti zaviranju delovnih enot torej pomeni uveljavljati pravico, ki je vsakomur dana že z ustavo: da čimbolj neposredno odloča, ne da samo dela, ampak da je tudi sam aktiven pri določanju meril za delitev dohodka. Gre. torei za to, da bi morali zlasti sindikati v delovnih organizacijah jasneje doumeti, da je vprašanje zaščite zakonitosti tisto vprašanje, ki bo vračalo ljudem zaupanje v vlogo samoupravljanja, ki bo tudi reševalo nastajajoče konflikte. Res je, da so delovne enote opredeljene v naši zakonodaji, opredeljuje jih Temeljni zakon o podjetjih, določa jih Temeljni zakon o delovnih razmerjih — toda ali smo si kdaj zastavili vprašanje, ali te predpise tudi izvajamo tako, namreč, kakor jim je bila določena vloga v nadaljnjem razvoju socialistične Jugoslavije? In ob koncu še tole: uspeh uveljavljanja delovnih enot bo odvisen od tega, v kolikšni meri bomo znali dvigniti zavest — toda ne zavest kot imaginarno lastnost človeka, ampak kot konkretno uveljavljanje pravice in dolžnosti slehernega člana kolektiva. či od zajedničkog ekonomskog interesa, i s time povezano nači odgovarajuča rješenja u oblasti unutrašnje raspodjele. U tako-vim se slučajevima nameče samo po sebi rješenje, da se unutrašnji odnosi izmedju radnih jedinica mogu uspostaviti na temelju tržnih i »internih tržnih« cijena svih njihovih proizvoda odnosno usluga. Na-dovezujuči se na takva rješenja nameče se kao logična i decentralizacija upravljanja sredstvima i fodovima, dakako, u od-redjenom opsegu. da bi radne jedinice mogle potpunije i neposredni j e ut ječati na visinu svog dohotka. No, važnp je da se za osi-gurahje j edinstvene politike radne organizacije kao organi-zacione i interesne ejeline, za radne jedinice utvrde odredje-na područja djelovanja i obaveze, kojih treba da se približava-ju u sprovodjenju unutarnje raspodjele. Prema torne, u radnim organizacijama ko j e su organizaciono podjeljene na radne jedinice, samostojnost koju radna organizacija ima u odnosu prema društvenoj zajednici i drugim radnim organizacijama, proteže se indirektno i na radne jedinice. To dalje znači, da radna jedinica, odnosno neposredni proizvodjač u n joj, treba da u novim uvjetima pri vretij i-vanja snosi odredjeni riziko, koji proizlazi sa jedne Strane iz same proizvodnje, a s druge strane iz eventualnih porerne-čaja tržišta. Prema torne nužno je iči na provodjenje dosljedne prim j ene sistema dohotka po radnim jedinicama, kojom če se ovisno o postignutim rezultatima u svakoj pojedinoj radnoj. jedinici omogučiti ostvarivanje odgovarajučih sredstava i za osobne dohotke i za fondove. Polazeči od spomenutog vidimo, da su kod nas stvoreni gotovo s vi društveno-ekonomski uvjeti za raspodjelu dohotka na osobne dohotke i fondove na nivou radne jedinice. Ovakovi uvjeti traže, medjutim, razvijanje i prim jenu takovih orga-nizacionih oblika, pomoču kojih neposredni proizvodjači do-laze do izražaj a kao slobodni stvaraoci, i u kojima se ostva-ruje veza izmedju proizvodnog procesa i samoupravljanja. Medjutim, u našim uslovima se ne postavlja samo pitanje, kakvim tehnikama organizacije i obračuna aktivirati d jelove radne organizacije, unapredji-vati proizvodnju, povečati ekonomičnost, rentabilnost i produktivnost, več i pitanje, kako uskladiti organizaciju radne organizacije koja posluje na principu dohotka, sa demokra-tizacijom unutrašnjih odnosa ko j e princip i razpotij ela prema radu nameču. U procesu ostvarivanja spo-menutih ciljeva* funkcija radnih jedinica postaje znatno slo-ženija, a njihov sadržaj bogatiji. Radne jedinice prerastaju okvire obračunske i ekonomske jedinice, j er se u njima ostva-ruje potpune asocijacija proizvodi ača. One formiranjem i raspodjelom dohodka dobijaju osnovu upravljanja, rukovodje-nja i ekonomskog privredjiva-nja, pa se prema torne ne svode samo na jedan od organiza-cionih oblika poslovanja. Formiranje dohotka i osobnih dohodaka u odvisnosti od eko- nomskih rezultata grupe proiz-vodjača koji obavljaju poslove odredjene faze, ili dijela proizvodnje odnosno usluga, ima kao posljedicu razvijanja inicijative i interesovanja za povečanje proizvodnje i produktivnosti rada, kao i za autonomno ras-polaganja sa režultatima svoga rada. Ali materialna zavisnost g^upe proizvod jača od rezultata radne jedinice razvija i nji-hovu težnju za neposrednim ut ječa jem na sve ono, od čega zavise kako rezultati radne jedinice kokoj pripadaju tako i rezultati drugih radnih jedinica i radne organizacije kao ejeline. ' KAKVE sve jedinice postoje u radnoj ORGANIZACIJI Da bi, medjutim, radna jedinica bila u stanju rukovoditi svim ovim funkcijama, ona nužno mora da prati ostvarene rezultate svoga rada. To prače-nje poslovnih rezultata treba da obave posebne organizacio-ne jedinice koje su i formirane u cilju stručne obrade pojedinih poslova, pitanja i problema. Ta-kove jedinice obično nazivamo zajedničkim imenom »stručne službe«. Prema torne stupanj djelovanja i samos talnosti radnih jedinica i njihov položaj u radnoj organizaciji, čislovljen je karakterom njihove dielatnosti. S toda moramo imati u vidu da u radnoj organizaciji posto-je:- — proizvodne radne jedinice, tj. jedinice čija je djelatnost vezana za obavljanje odred j e-nog dijela poslova u procesu proizvodnje, odnosno obavljanje usluga i — stručno-koordinacione i administrativne uslužne jedinice. To su one jedinice koje obavljaju poslove stručne koordinacije rada, pripreme rada, kontrole, administrativne i druge usluge u radnoj organizaciji. Sa stanovišta položaja radnih jedinica u proizvodnji, odnosno o-bavljanju nekih usluga, lakoti j er rnožemo razlikovati; — jedinice kod kojih je djelatnost tako zaokružena da čine ejelinu, kako tehnološkog procesa koji omugočava proizvodnju finalnih proizvoda, ili nejrih usluga, talp i jedinstva ekonomskih elemenata i interesa izraženih kroz upravljanje, rukovodjenje i slično; — radne jedinice, odnosno di jelovi uslužnih jedinica koje se uklapaju u j edinstveni tehnološki proces, odnosno uslužni ciklus, pa prema torne čine samo dio tog procesa (Obračunske jedinice). ODNOSI IZMEDJU RADNIH JEDINICA I OBRAČUN REZULTATA Uvodjenje radnih . jedinica ne može imati karakter podjele radne organizacije ili razvijanja takovih suprotnosti medju dje-lovima, koji bi mogli da vode razbijanju ejeline, dezorganizi-ranju, ometanju normalnog toka proizvodnje itd. Ono napro-tiv ima za cilj ostvarenje nove organizacije i podjele rada u kojoj dolazi do izražaj a inicija-tivnost pojedinih d jelova radne organizacije. Samostalnost radnih jedinica ne narušava -je-dinstvo radne organizacije, nego ga jača i učvrščuje time, što stvara uvjete za slobodno udru-živanje proizvodjača i njihovo (Nadaljevanje na 14. strani) MARTIN HABJANIČ: Razvoj samoupravljanja mora biti stalna naloga v prizadevanjih sindikatov Iz koreierata na temo: samoupravne pravice proizvajalcev v delovnih enotah RASPODJELA DOHOTKA USKLADJENA JE SA UVJE-TIMA POSLOVANJA SVto JEDINICA Sadašnji sistem formiranja i raspodjele dohotka po ekonomskim jedinicama zasnovan je na sveukupnom sagledavanju položaja te načina i uvjeta poslovanja ekonomskih jedinica čita-vog poduzeča. Bilo je potrebno izravnati razne disproporcije i Staviti sve ekonomske jedinice na približno istu polaznu osnovo. Ovo je oslvareno razbijanjem ostvarenog dohotka poduzeča na pojedine ekonomske jedinice na osnovu produktivnosti i ekonomičnosti Samo formiranje i raspodjcla dohotka vrši se na S obzirom na rekonstrukcija, rad n e jedinice su j.ednoglasno zaključile da se fondovi centralizirajo, sem dijela fonda zajed-ničke potrošnje (50 %). No, svaka ekonomska jedinica s obzirom na kumulativni obračun zna svaki mjescc, koliko je do obračunskog razdoblja ostvarila osebnih dohodaka, koliko ima potraživanja ili dugovanja i koliko je ostvarila i odstupila sredstava za fondove poduzeča. I kumulativni i čisto mjeseč-ni obračun imaju svojih dobrih i losih strana. Za sada još nisu iskristalizirani s vi stavnvi u vezi tog problema. Istači čemo neke od njih. Sadašnji kumulativno-mjeseč-ni obračun i raspodjelu osobnih dohodaka prihvatili smo u pr- Sincli kalni dom »GORCA« pri Podlehniku le ustanovil sindikalni odbor Kmetijskega kombinata Ptuj skupno z Občinskim sindikalnim svetom Ptuj 1963. leta. Dom stoji v središču haloških vinorodnih gričev in je oddaljen od 'mesta Ptuja 10 km. Namenjen je za oddih in rekreacijo članov sindikata in njihovih družinskih členov. V lepo opremljenih dvoranah je obilo možnosti za prirejanje sestankov, sej, posvetovanj. seminarjev in družabnih prireditev. Za večdnevno letovanje so na voljo lepo opremljene sobe. Cene penziona so zmerne, tako da so pristopne slehernemu delavcu. ustvarjeni vrednosti dela. Delovna organizacija ustvarja novo vrednost oziroma dohodek s pomočjo družbenih sredstev, ki so ji dana v izkoriščanje in upravljanje. Zato je tudi sama odgovorna za čim racionalnejše izkoriščanje družbenih sredstev in je njena naloga, da organizira delo in upravljanje tako, da kar najbolj zainteresira slehernega zaposlenega in na slehernem delovnem mestu za naloge in delo po njegovih strokovnih in psihofizičnih sposobnostih. Samoupravni mehanizem in delitev pa morata biti zasnovana tako, da ustvarjata in razvijata čut za družbeno in individualno odgovornost pri slehernem članu delovne organizacije. Upoštevaje ta dejstva bom skušal opozoriti na nekatere vplive, ki pogojujejo uspešnost samoupravnega sistema v delovni organizaciji in še posebej v delovni enoti. Ob tem pa naj kar "takoj opozorim, da moramo na samoupravljanje gledati realno, kot na dialektično celoto prednosti in protislovij oziroma slabosti. V spopadu s temi slabostmi pa sc kreni samoupravni sistem in tembolj prihajajo do veljave njegove prednosti, ki jih predstavljajo naprednejši proizvodni odnosi, humanizacija odnosov, saj proizvajalce osvobaja vezanih spon, in tudi porast ekonomske učinkovitosti ob sočasnem sproščanju iniciative proizvajalca. NEKATERI SE BOJE DECENTRALIZACIJE V mnogih delovnih organizacijah pa se boje prenesti kompetence v gospodarjenju in upravljanju na neposredne proizvajalce v delovnih' In Obračunskih enotah, češ da še niso dozoreli pogoji.,za.to. da pri delavcih še ni dovolj razvit čut odgovornosti. Utemeljujejo tudi. da bi lahko decentralizacija upravljanja povzročila ekonomsko škodo delovni organizaciji, zastoj v proizvodnji itd. Taka pojmovanja so še posebej razširjena med vodilnimi in strokovnimi kadri, ki jim samoupravljanje ustreza, le toliko časa, dokler ni prizadeta n i i -hova suverenost v odločanju. Za takimi pojmovanji pa se pogosto skriva želja po koncentraci ji oblasti v rokah posameznikov ali služb, s pretvezo seveda, da morejo le oni zagotoviti potrebne ukrepe za racionalno poslovanje. Samoupravljanje je zato po njihovem mnenju nekaj, s čimer se naj proizvajalci ukvarjajo v prostem 'času. In res je na prvi videz v takih organizacijah vse v nailenšem redu. ni nobenih problemov — toda tudi nanredka ni! Samoupravni organi odločali in sklepaj o tako, kot si to zamiš- lja »vrh«. Člani delovne skupnosti pa si v takem primeru seveda ne morejo ustvariti jasne predstave v odločanju in odgovornosti, kar jih pasivizira v upravljanju in posredno tudi na delovnem mestu. Ta proces demokratizacije in poglabljanja samoupravljanja pa zlasti zaostaja v manjših delovnih organizacijah, kjer je največ samovolje, kjer tudi ni ustrezne kadrovske strukture, kjer ni jasne proizvodne usmeritve. PREMALO UPOŠTEVAMO Človeka In spet opažamo, da se samoupravni organi pogosto ukvarjajo le z normativno dejavnostjo, da pa so veliko manj usmerjeni ■ -k človeku in k odnosom -med proizvajalci. Zato tudi ni naključje. da ne čutijo potrebe seznanjati proizvajalce s svojim delom in s svojimi ukrepi. Pri tem so tudi strokovne službe veliko bolj usmerjene k vodilnim delavcem kot pa k delavcem v neposredni proizvodnji, kar nekateri vodilni zagovarjajo z ozkim interesom neposrednih proizvajalcev in s tem, da le-ti težko razumejo probleme, ki jih razrešujejo organi upravljanja. Bojazen pred posledicami je prav gotovo eden od vzrokov za pasivnost v organih upravljanja. Premestitev na slabše delovno mesto, izključitev iz delovnega kolektiva in podobni ukrepi zoper »razboriteže« so seveda podkrepljeni z vso potrebno argumentacijo, tako da je s formalne plati zadoščeno vsem aktom, ki urejajo pravice in dolžnosti zaposlenih. Pasivnost pa v delovnih organizacijah tudi drugače utemeljujejo, češ da ni pravega interesa za upravljanje, da se delavci zanimajo le za plače, za proizvodnjo pa ne. In od tod trditev, da naj se delavci zanimajo, za proizvodnjo, za vse drugo pa so pristojni drugi organi. Od tod tudi pogost izgovor, da samoupravni organi ne obveščajo proizvajalcev o svojih ukrepih. Primeri se celo, da nam v samoupravnih organih v odgovor na vprašanja zakaj se pred sklepanjem ne posvetujejo s članstvom, pojasnjujejo, da so morali hitro ukrepati in zato ni bilo časa spraševati proizvajalce za mnenje. Dogaja se celo. da dobršen del problemov razrešijo kar v upravah, medtem ko samoupravni organi o rešitvah samo formalno razpravljajo in jih tudi formaino potrjujejo. Toda zlasti v sindikatih se ne moremo sprijazniti s lem — kat pa je sicer pogost primer, da o zadevah razpravljajo same upravni odbori ali na celo k';rt' strokovni kolegiji. Ne m o vehi0 (Nadaljevanje na 16. strani) Poznavanje svih komponenala raspodjele je osnov slvameg samoupravljanja METALNA INDUSTRIJA »MIV« — VARAŽDIN Metalna industrija Varaždin je združeno poduzeče u Bijem sastavu djeluju Tvornica Strojeva, Lje-vacnica željeza in Tvornica tekstilnih utenziiija. Modernizacijam svojih postrojenja Metalna industrija uvrstila se u red savremenih rodnih organizacija koja se uspešno prebija na inozemno tržište. Kako funkcionišu racine jedinice u Medjimur-skoj trikotaži Čakovec U Medjimurskoj trikotaži Čakovec uveden je 1958. godine fazni obračun, a na sistem rad-nih jedinica prešlo se 1961. godine. Danas poduzeče ima 28 ekonomskih jedinica koje su ujedno i obračunske jedinice u faznom obračunu, a veličina im se krece od 15 do 300 radnika. iako ved niz godina pošto ji fazni, odnosno obračun po rad-nim jedinicama, a što je osnov za utvrdjivanje i raspodjelu dohotka, ipak se raspodjeli dohotka pd racinim jedinicama prišlo tek prosi c godine. Sadašnji sistem raspodjele dohotka predvidja, da svaka jedinica na osnovu utvrdjene količinske proizvodnje po vrsti i količini proizvoda sarnostalno planira svoje troškove i to od plana racine snage do ostalih direktnih i indirektnih troškova. Razumije se, da je pitanje normativa problem za sebe koji se nije mogao rješiti nekim administrativnim putem. Cesto ekonomske jedinice traže kontrola i reviziju normativa ekonomskih jedinica kod ko j ih do-lazi do prevelikih odstupanja u troškovima zbog drugih ekonomskih jedinica ili tržišta. Ekonomske jedinice traže priznavanje tih troškova putem arbitražne komisije. Na taj način dolazi do svodjenja normativa i troškova u realne- grani-ce, buduči da se kontvolom i analizom normativa ne bavj samo služba analize i plana kao i prodaja, nego i ekonomske j edinke koje su realno planirale i postavljale svoje normative. slijedeči način: svakoj ekonom-skoj jedinici priznaje se za realizacijo ona proizvodnja koja je kao gotova predata drugo j ekonomsko] jedinici. To znači da je ovdje zastupljena produktivnost, dok je ekonomičnost zastupljena na obračunu te proizvodnje po planskim i stvarnim troškovima. Radi velikih dis-proporcija pojedinih ekonomskih jedinica u pogledu mogočnosti sniženja cijene koštanja, ekonomičnost sc izražava u postečima. U ekonomskoj jedinici se za postopale ekonomičnosti povečavaju ili snižavaju osobni dohoci iz ostvarenog plana obima proizvodnje. Ovako korigirani osobni dohoci služe kao osnovi ca raspodjele dobitka ostvarenog radom svih radnih ljudi u poduzeču. Zbirom pri.je spomenutih korigiranih osobnih dohotka i preko njih ostvarenog dobitka ekonomske jedinice oforrnl juju svoj dehodak koji djele prema za-jedničkoj proporci.ji na osobne dohotke i fondove. Rredstvima za osobne dohotke radna jedinica sarnostalno raspolaže i može da ih pozajmi drugim ekonomskim jedinicama ili da otvara rezervni fond, ili pak da dijeii sva ostvarena sredstva za osobne dohodtke. Posudba i neispla-čivsnje dijela ostvarenih osobnih dohodaka je za pozdraviti, a sve više ekonomskih jedinica ima češče rasprave o formiranju rezervnog fonda. ZASTO kumulativno — mjesečni obračun? vom redu uslijed velikih oscilacija u veličini nedovršene proizvodnje koja je najčešče uzrok vanjskih faktora (repromaterial) kao i sezonskog karaktera proizvodnje, te dosta velikih oscilacija u naplati potraživanja. Drugi element koji nas je ruko-vodio na kumulativno mjesečni obračun bili su pojedini troško-v; koji se vremenski ne razgra-ničavaju, te bi u momentu nji-hovog nastanka imali veliki ut ječa j na formiranje dohotka ekonomske jedinice. Ovakav obračun je daleko kontinuiva-niji od mjesečnog, ali se javlja-ju problemi, kao npr. umanje-nje osnovice za vrijeme bolo-vanja, buduči da vrijeme prevedeno na bolovan.ju ne ulazi u osnovicu, pa su do kraja godine radnicima koji su bili na bolo-vanju primanja uvijek manja. Drugi problem je nova radna snaga, koja je došla u poduzeče, odnosno u ekonomsku jeti in icu. Njihova ostvarena kumulativna primanja kao i kod radnika koji su bili na boiova-nju su u odnosu na ostale ma- nja, a postotak primjenjen na osnovicu je isti za cijelu radnu jedinicu. To su samo dva problema koje nosi kumulativni obračun, dok čisto mjesečni obračun i raspodjela dohotka po ekonomskim jedinicama anulira prije spomenuta dva problema, ali zadržava one, koji su nas ruko-vodili na kumulativni obračun. Ovo su samo neki problemi, koji medjutim nisu nepremosti-vi. Ali bez obzira da li je obračun i raspodjela kumulativno mjesečna ili čisto mjesečna ona ima neprocjenljivih pozitivnosti uprkos raznih problema. Raspodjela dohotka i poznavanje svih komponenata koje uVječu na njegovu veličinu je osnov za posl iznnje dl jeva stvarnog samoupravljanja. Za jačanje ekonomskih jedinica potrebno je i ustalji vanje i risi rumenala u našo j privredi, jer njihova cesta izmjena ima su-protno dejstvo u odnosu na na-stojanja jačania samoupravljanja i raspodjele dohotka, ne samo na nivou ekonomske jedinice, nego i samih radnika. Našemu proizvajalcu že ustava zagotavlja in določa okvirne pravice ter dolžnosti v delovni organizaciji. Vsebina teh pravic in dolžnosti pa temelji na programu razvoja naše skupnosti, ki realizira interese delovnih ljudi jugoslovanskih narodov, V okviru predpisov, ki so prožno podrejeni navedenim načelom, pa vsaka delovna organizacija samostojno organizira proizvodnjo v skladu s potrebami naše skupnosti. Delovni organizaciji je torej prepuščeno, da odloča o STJEPAN SKLEPClC: tmm El TOVARNA AVTOOPREME PTUJ MLINSKA ULICA 1 Izdelki noše tovorne - različni deli karoserijske opreme - so priznani po svoji uporabnosti, zanesljivosti in lepi obliki. Vedno so na zalogi potrebni rezervni deU! STANKO VAUDA: Z razvojem proizvajalnih sil se razvija tudi samoupravljanje Kakšni so rezultati upravljanja in gospodarjenja v ptujski Perutnini FELIKS BAGAR: POVEČAJMO UČINKOVITOST podružnice v delovni enoti in sindikata v delovni organizaciji Koreferot na medobčinskem posvetu v Kidričevem Vprašanje, ki si ga zastavljamo v vsakdanji praksi političnega dela, je, kako organizirati sindikalno organizacijo v delovni organizaciji z delovnimi enotami, da bo lahko celotno sindikalno članstvo aktivni ustvarjalec stališč in politike sindikata. Praksa sama pa nas je lUdi opozorila na nujnost decentralizacije v sindikalni organizaciji, če hočemo, da bo sindikat tista organizirana. sila delavcev, ki bo razvijala proces neposrednega samoupravljanja. Nevzdržno bi namreč bilo, če bi sindikat zavzemal decentralizacijo samoupravnega sistema, sam pa bi vztrajal pri centralizirani organizaciji, ki se ni Prilagodila novim potrebam in Pogojem v organiziranosti delavcev. SMELEJE V DECENTRALIZACIJO SINDIKALNEGA DELA Prve spremembe v organi-žaciji sindikalne podružnice so nastale z ustanavljanjem pododborov po obratih in delovnih onotah, čeprav ti organi še niso hiteli materialne osnove za delo niti pomembnejših pristojnosti. Tudi sredina, v kateri so delo-vali, jim ni pripisovala posebnega pomena, organi upravljanja pa so zelo neradi upoštevali Predloge in stališča sindikalnih t°dodborov, kar je vse povzročalo neaktivnost članstva. To sPoznanje nas je spodbudilo k ^ločitvi, da pristopimo k formiranju sindikalnih podružnic P° delovnih enotah in obratih z Zmerni pristojnostmi, pravicami dolžnostmi podružnice, med-^n ko naj bi na ravni delov-LlP organizacij delovali sindi-v^ni odbori. S tem se je pričel ^ °ees decentralizacije sindikal-ia organizacije in njenega pri-^ bajanja neposrednim oblikam Javljanja. Gre torej za novo g 'diteto v delu sindikalne or-ČjPlzacije, ki se tako poskuša bolj približati članstvu, z Vid- nom, da bi povečala svoj y in učinkovitost pri reše-^jhju vseh tistih problemov, t>,.So za delavce življenjsko po-nehibni. d»i^?anstvo poslej aktivneje so-prph.ie v formiranju stališč in j,0 . logov, o katerih razpravljali ln odločajo organi upravlja-, jjj v delovni enoti ali v delov-dL^Sanizaciji. Sindikalne poza nice se odločno zavzemajo bovEtrjevanie samostojnosti in enot nje Pristojnosti delovnih l^P^vsem na področju delitve “ razmerij, materialne de-e» sprejemanja pianov itd. Zato lahko rečem, da je dosedanja aktivnost podružnic _ve-liko prispevala k uveljavljanju delovnih enot in k razvijanju oblik neposrednega upravljanja. Ob teh očitnih uspehih pa nekateri še vedno poskušajo dokazovati, da ob uveljavljanju neposrednega upravljanja, ko sodelujejo v gospodarjenju in odločanju vsi delavci, sindikalna podružnica v delovni enoti ni potrebna, češ da nima česa delati. Takšnih dokazov pa seveda ne moremo sprejeti, ker izhajajo iz nepoznavanja vloge sindikalne podružnice v delovni enoti in teženj, da bi zmanjšati politični vpliv sindikalnega članstva na formiranje politike v delovni enoti in delovni organizaciji. Delo sindikalne podružnice v delovni enoti namreč mora biti v prvi vrsti usmerjeno k človeku, odnosom med ljudmi in do ljudi, pogojem dela in počutju proizvajalca ter vsem tistim problemom, ki delavce tarejo na delovnem mestu ati izven njega, a o njih ne razpravljajo organi upravljanja delovne enote in delovne organizacije, ker je pač tudi od rešitve teh problemov odvisna produktivnost in kvaliteta dela, učinkovitost gospodarjenja. Teh problemov pa je bržčas toliko, da ima podružnica v delovni enoti zelo mnogo dela, če le hoče — a to mora — prisluhniti problemom svojih članov. S tem da smo formirati podružnice po delovnih enotah, pa seveda še ni zaključen proces približevanja sindikalne organizacije članstvu. Potrebna nam je analiza tega, kar smo že ukrenili, še naprej moramo organizacijsko utrjevati podružnice v delovnih enotah in novo notranjo organizacijo članstva podružnice v delovni enoti. Tu mislim na formiranje sindikalnih grup po oddelkih, izmenah in deloviščih. Delovni sestanki članstva naj bi se v glavnem odvijali v sindikalnih grupah, sestankov podružnice pa naj bi se udeleževati delegati sindikalnih grup. Celotno sindikalno članstvo se bo tako aktivno vključilo v javho razpravo o vsakem pomembnem vprašanju in po zelo hitrem postopku izreklo svoje mnenje, izoblikovalo" predloge in stališča. Izvršni odbori podružnic po delovnih enotah bodo tako lahko pravočasno zbrati mnenja in predloge članstva svojih podružnic, sklicali razširjene seje izvršnih odborov, na katerih bodo dokončno izoblikovali stališča .sindikate# -ter. jih., nato .po- sredovati organom upravljanja delovne enote in sindikalnemu odboru delovne organizacije. Z notranjo organiziranostjo na sindikalne grupe se bodo podružnice delovnih enot lahko veliko bolj usmerile v proučevanje najbolj bistvenih problemov delovnih enot in se tudi odločneje zavzele, da se samoupravne pravice in materialne pristojnosti prenesejo na delov-. ne enote v takšni meri, da bodo spodbujale neposredne proizvajalce za čim racionalnejše poslovanje delovne enote in delovne organizacije. V tej z.vezi je nujna tudi revizija samoupravnih aktov delovnih organizacij, ki naj zagotovijo konkretne pristojnosti delovnim enotam, upoštevaje, da decentralizirano samoupravljanje združuje skupne interese delovne organizacije in da materialno spodbuja vsakega posameznika. Ob teh prizadevanjih pa bodo tudii sindikalne podružnice delovnih enot in sindikalni odbori delovnih organizacij našli svoje pravo mesto in vsebino svojega dela. Najdlje v organizaciji sindikata so doslej prišli v Tovarni avtoopreme v Ptuju. Na novo izvoljeni sindikalni odbor se je načrtno lotil proučevanja notranje organizacije sindikata, sindikalnih podružnic po delovnih enotah in sindikalnih grup v podružnicah. Zdaj formirajo sindikalne grupe, od katerih vsaka s tajnim glasovanjem izvoli svojega člana v izvršni od- bor sindikalne podružnice delovne enote. S tem se bo bistveno spremenila vloga in odgovornost sindikalnega delavca v izvršnem odboru sindikalne podružnice delovne enote. Njegova osnovna naloga bo, da dela med članstvom v sindikalni grupi, članstvo pa mu bo naročalo, o katerih problemih in kakšna stališča mora zagovarjati na seji izvršnega odbora podružnice, po vsaki seji pa bo moral tudi poročati članstvu o sklepih in stališčih, ki jih je sprejel izvršni odbor podružnice. če pa posamezni član izvršnega odbora ne bo aktiven, ga bo članstvo sindikalne grupe odpoklicalo in izvolilo novega predstavnika. Posebna komisija pri sindikalnem odboru Tovarne avtoopreme Ptuj že oblikuje poseben »pravilnik«, ki bo opredelil delo, naloge, pristojnosti, pravice in dolžnosti sindikalnega odbora, podružnic in grup. VEČ PRISTOJNOSTI PODRUŽNICAM V DELOVNIH ENOTAH Podružnice v delovnih eno-tak imajo svoje izvršne odbore, v nekaterih primerih tudi nadzorne odbore in komisije. Delo posameznega izvršnega odbora je predvsem Odvisno od prizadevnosti njegovih članov, njegove samoiniciativnosti ter od pomoči, ki jo izvršni odbori (Nadaljevanje na 15. strani) Izhodiščna misel, te moje razprave je — nekoliko kasneje jo bom dokumentiral tudi z nekaterimi oštevilčenimi podatki — da se je samoupravljanje v našem podjetju razvijalo in se še razvija v skladu z ekonomskimi pogoji in materialnim razvojem naše delovne organi- , zacije. Kolektiv Perutnine se je formiral na osnovi družbene investicije, zato tudi ne more biti naključje, da je imelo delavsko samoupravljanje prva leta izredno ozko odmerjen materialni prostor. A bolj- ko se je naša gospodarska organizacija razvijala, bolj ko je kolektiv vlagal rezultate svojega dela v nadaljnji razvoj proizvajalnih sredstev, bolj se je krepilo tudi samoupravljanje, tem trdnejša je postajala njegova materialna osnova. Hoteč sprostiti pobudo neposrednih proizvajalcev smo v Perutnini že v letu 1963 zasnovali decentralizacijo upravljanja in preko delovnih enot začeli razvijati neposredno 1 odločanje proizvajalcev. Tako imamo danes v naši gospodarski organizaciji 8 delovnih enot, ki pomenijo zaključene proizvodne in poslovne • enote, v katerih je možno spremljati in meriti vse faze gospodarjenja, ugotavljati dohodek in ga tudi znotraj enot . deliti. Da pa bom bolj razumljiv v tej svoji analizi dela in življenja delovnih enot v Perutnini, naj na kratko opišem eno od enot, to je farmo brojlerjev. Farma je začela poskusno obratovati leta 1961, s polno kapaciteto pa proizvaja šele od 1965 dalje. Zdaj proizvaja na leto 2 milijona brojlerjev, ki se izvalijo v lastni valilnici. Bruto produkt farme znaša kakih 17 milijonov novih dnarjev, pri čemer šteje kolektiv le 77 zaposlenih. Farma ima svoj devetčlanski svet enote, tri' komisije in sindikalni pododbor. V vseh samoupravnih organizmih, Vštevši člane centralnega delavskega sveta, ■ sodeluje pri upravljanju 31 članov kolektiva farme ati približno 40 °/o zaposlenih. Ob tem pa naj zastavim vprašanje, kakšno vlogo so doslej imeli samoupravni organi pri gospodarjenju in pri upravljanju z ustvarjenimi sredstvi? Lahko rečem, da je bila osnovna skrb samoupravnih organov posvečena usposabljanju zaposlenih za specializirano proizvodnjo in tehnologijo v vzreji brojlerjev. Kakšni pa so dejanski rezultati teh prizadevanj, naj povedo nekateri podatki. Leta 1962, torej pred prehodom na delovne enote, je farma oskrbovala 6.000 brojlerjev, zdaj pa že kakih 33.000. Med tem ko je prejšnja leta nihal odstotek pogina neki e med 8 in 10 odstotkov, znaša zdaj le še 2 °/o, marsikdaj pa je celo manjši. In medtem ko je poprej trajala doba pitanja do 70 dni in je bilo potrebnih za 1 kilogram žive teže 3,5 kg krmil, znaša zdaj ta doba v povprečju 58 dni, za 1 kilogram žive teže pa potrebuje farma le še 2,30 kilograma krmil. To so seveda samo nekateri podatki, ki nam razkrivajo, KORAJŽA M Fanti to 6i jas v vašem podjetju udaril po mizi! Jaz tudi — v vašem! karikatura: milan maver kakšen premik je bil storjen v razvoju proizvajalnih sij in kakšno veljavo je dobilo V gospodarjenju neposredno upravljanje. Dosedanji rezultati gospodarjenja in povečana materialna baza pa nam odpirajo nove možnosti v razvoju samoupravljanja. Zato smo tudi z novim statutom podjetja smele j e začrtali pota decentralizaciji upravljanja. Delovne enote so tako dobile precej večje pristojnosti. Naj naštejem nekatere najpomembnejše: • delovne enote sprejemajo letne proizvodne programe; • delovne enote samostojno ugotavljajo in delijo dohodek; • sprejemajo pravilnike o delitvi dohodka, o delitvi sredstev za osebne dohodke ter določajo cenike del; • odločajo o ustanavljanju in prenehanju delovnih razmerij ter samostojno vodijo kadrovsko politiko; • sklepajo in odločajo o uporabi sredstev ter opreme in skrbe za investicijsko vzdrževanje; • odločajo in razpravljajo o strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju članov delovne skupnosti; • obravnavajo in potrjujejo obračune poslovanja; • skrbijo za pravilno izkoriščanje in varovanje družbenega premoženja, s katerim upravljajo; • obravnavajo delovne pogoje in dajejo navodila za iz-vanje zdravstvene zaščite in tehnične varnosti pri delu ter določajo sredstva v ta namen .in tako dalje. Toda čeprav v podjetju ugotavljamo pozitivne rezultate dosedanjega razvoja samoupravljanja, čeprav smo razmeroma na široko razviti sistem odločanja proizvajalcev v delovnih enotah, pa vendarle ne smemo prezreti nekaterih slabosti in pomanjkljivosti. Predvsem se mi zdi, da je še vedno prepočasen, predvsem pa premalo kvaliteten razvoj nesporedne-ga samoupravljanja. Velikokrat se namreč zadovoljimo že s tem, da pomembnejša vprašanja pridejo do svetov delovnih enot in proizvajalcev ne obveščamo pravočasno o vseh teh problemih, kaj šele da bi jih pritegniti v neposredno odločanje. Sploh moram reči, da je najbolj trhel temelj v našem samoupravnem mehanizmu premalo učinkovito obveščanje širokega kroga proizvajalcev o vseh pomembnejših vprašanjih naše delovne organizacije, tako da jih pogosto postavljamo pred izvršena dejstva. Druga slabost v našem samoupravljanju je še vedno neurejena notranja zakonodaja. Ker sveti delovnih enot nimajo vseh pravilnikov in drugih aktov, ali pa s pripravami nanje upravnih organov pogosto poteka drugače, kot pa smo si ga zamišljati. Glavni vzrok pa, da je temu tako, so strokovno šibka vodstva delovni enot in premalo učinkovite skupne službe malo učinkovite skupne službe podjetja. Po drugi strani pa mislimi da smo vse preveč površni in da se premalo poglabljamo v sedanje procese tako v ekonomskih kot v medsebojnih odnosih. Zato bo naše upravljanje potrebno v prihodnje še bolj demokratizirati in ga iz čisto gospodarske sfere razviti in razširiti tudi na področju družbenih odnosov, se pravi, morati ga bomo usmeriti tudi k delovnemu človeku, njegovemu delovnemu mestu in k njegovi osebnosti. Tako se nam pogosto primeri, da ob velikih in pomembnih problemih delovne organizacije povsem prezremo vse tiste drobne probleme proizvajalca, ki pa so zanj izredno pomembni. Prav tako pa tudi nimamo dovolj razvite vezi med posrednim in neposrednim upravljanjem, po kateri naj bi se pretakale misli, želje in stališča kolektiva na organe in seveda od organov upravljanja do kolektiva. DIPL. OEC. STJEPAN MIHALIČ: ---------- PITANJE RASPODJELE DOHOTKA I OSOBNIH DOHODAKA U RADNIM JEDINICAMA Kakve sve jedinice postcje u radncj organizaciji i kako se zasnivaju odnosi izmedju radnih jedinica © Neki problemi kod raspodjele dohotka in osebnih do- hodaka u rodnim jedinicama opčine Varaždin _____________________ (Nadaljevanje z 11. strani) organiziranje radi izvršavanja zajedniekih zadataka. Odnosi izmedju radnih jedinica zasnivaju se na principu »kupi — prodaj«. Svaka jedinica ima svoje troškove, cijenu kostanja, »prodajnu« cijenu itd. To znači, da je svaka jedinica zainteresirana da kupi što jefti-nije i da proda što skuplje. U medjusobnom poslovanju javlja se u n eku ruku suprotnost interesa, ali i razvijanje interesa svake jedinice da radi što ekonomični j e i rentabilnije. Zato ova suprotnost interesa ne može biti štetna za poslovanje radne organizacije. Ona zapra-vo vodi razvijanju poslovnosti radnih jedinica, daje inicijative za sniženje troškova proizvodnje i poslovanja. Medjusobni odnosi na principu »kupi — prodaj« o-mogu-čavajo razvijanje interesa svake jedinice pa i radne organizacije za što uspešnije poslovanje. Pitanje je, kako ustvariti ovaj princip? O torne što je »prodajna cijena« jedinice postaje različita mišljenja. Ras-prcstranjeno je mišljenje- da se za osnovu obračuna treba da uzima planska cijena kostanja, dok drugi ističu, da u medju-sobne odnose radnih jedinica treba unositi tržne faktore. Centralno pitanje kod us-postavljanja odnosa izmedju radnih jedinica je pravilno postavljena organizacija rada u radnoj organizaciji i radnim jedinicama i . nje-zino uksladjenje sa samouprav-ljačkim mehanizmom. Sigurno je, da od toda zavisi i kvalitativni nivo raspodjele dohotka i osobnih dohodaka. S toga je potrebno nosebno naglasiti sli-jedeče: ne modu radne jedinice stvarati dohodak, a da centralni organi vrše njegovu raspo-djelu. Nije dovoljno samo pravilno formirati dohodak po radnim jedinicama, več ga treba i pravilno raspodjeliti na pojedince, a to ne mogu vršiti centralni organi. Tu raspodjelu trebaju isključivo vršiti radne jedinice na temelju permanent-nog pračenja svojih poslovnih rezultata. Na području opčine Varaždin do sada posluje 10 radnih organizacija po principu radnih jedinica. No, sve te radne organizacije ne vrše ujedno i raspodjelu dohotka, odnosno osobnih dohodaka po radnim jedinicama. Naj dalje su u formiranju radnih jedinica i vršenja obračuna noslovnog rezultata po radnim jedinicama došle radne organizacije »Varteks« i Varaždinska industrija svile, dok se u ostalima još uvijek vrše prilagodjavanja poslovanju po radnim jedinicama. PROBLEMI HOJI SE JAVLJAJO KOD RAZPODJELE DOHOTKA I OSOBNIH DOHODAKA U RADNIM JEDINICAMA NA PODRUČJU OBČINE VARAŽDIN Kod vršenja raspodjele dohotka i osobnih dohodaka u radnim jedinicama javljaju se odredjeni problemi kao po-pratna pojava ranijeg sistema raspodjele i privredjivanja uopče. • Osnovni problem u ras-podjeli dohotka i osobnih dohodaka po radnim jedinicama proizlazi iz neujednačenostl uv-jeta privredjivanja pojedinih radnih jedinica. Studioznim pračenjem ošt-varenih rezultata pojedinih radnih jedinica vjerovatno če se uočiti, da sve radne jedinice nisu stavljene u jednaki položaj u pogledu privredjivanja. Mnoge od njih ne privredjuju pod jednakim uvjetima poslovanja, pa pošto ji mogučnost da formiraj u dohodak i vrše. raspodjelu osobnih dohodaka mimo rezultata svoga rada. Težeči izjednačavanju uslo-va u poslovanju izmedju radnih jedinica moramo poči od toga, da utvrdimo način na ko ji bi se omogučilo izjednačavanje u »startu«, tj. u veličini dohotka pojedinih radnih jedinica. Nema sumnje da osobni dohoci, a posebno njihova veličina pred-stavljaju za radnike najočitiji izraz ostvarenog rezultata rada. Zbog toga bi trebalo nastajati da se osobni dohoci za svaku radnu jedinicu utvrde na taj način, da se u startu sve radne jedinice izjednače u pogledu mogučnost! formiranja sredsta-va za osobne dohotke. To med-jutim, nameče zahtjev da se prethodno utvrde proporcije raspodjele dohotka na osobne dohotke i fondove. Medjutim, kada radne jedinice autonomno raspolažu sa ostvarenim dohotkom, potrebno je postaviti principe, kriterije i mjerila raspodjele dohotka za osobne dohotke i fondove u skladu sa poslovnem politikom radne organizacije. To znači, da je potrebno pri j e svega utvrditi u kom omjeru če se vršiti ras-podjela dohotka na^ osobne dohotke i fondove ža pojedine radne jedinice. Taj omjer pak ovisi od uvjeta po kojima posluje pojedine radne jedinice. Tako npr. neke radne jedinice če vršiti raspodjelu u omjeru 70 %> za osobne dohotke, a 30 % za fondove, druge u omjeru 80:20% itd. • x Naredni problem javlja se radi različitog stupnja aku-mulativnosti pojedinih radnih jedinica. To naročita dolazi do izražaj a kot radnih jedinica ko-je ujedno proizvode neke finalne proizvode odnosrio polupro-izvode ko j e mogu plasirati, Tu se javlja tržišni faktor kao osnova za formiranje dohotka. Zbog toga ostvarena višina dohotka često puta nije zasluga unutarnjih napora radne jedinice, več pretežno zasluga tr-žišta. Te probleme potrebno je rješavati tako, da se unutdr-njim instrumentima raspodjele osigura odvajanje onog di-jela dohotka koji je nastao zas-lugom tržišta u fondove radne jedinice, a ne u osobne dohotke. • Baš iz razloga djelovanja tržišnog faktora, neke radne organizacije stoje na stanovištu da je potrebno izvršiti obračun poslovnog rezultata i formirati dohodak po planskoj cijeni ko-štanja. No, nije li to »izvedeni dohodak«, kada se obračun vrši po cijeni koštanja? U takvom dohotku nije uključen odgova-rajuči dio akumulacije. Prema torne, samo po sebi se tada nameče pitanje: Da li onda radne jedinice vrše i mogu vršiti raspodjelu dohotka, kada u sušti-ni to nije dohodak? Odgovor sigurno nije potvrdan. Obračun rezultata po cijeni koštanja predpostavlja »ostva-rivanje« samo onog "dijela dohotka koji rezultira iz ušteda u planskim troškovima radne jedinice. Unošenje tržnih ele- menata u obračun rezultata radnih jedinica je važno kako sa stanovišta odnosa medju jedinicama, tako i sa stanovišta utvrdjivanja položaja jedinica u radnoj organizaciji, mjerenja učešča jedinice u -ukupnom rezultatu radne organizacije, te razvijanja materijalnih odnosa medju jedinicama i odnosa jedinica — radna organizacija. Koliko su interne cijene bliže tržnim cijenama, toliko se u unutrašnjoj raspodjeli lakše može ostvarivati princip raspb-djele prema radu. Potrebno je radi razvijanja pravilnih materijalnih odnosa izmedju radnih jedinica, njihove inicijative i poslovnosti, eko-nomskog položaja jedinice u radnoj organizaciji i ostvariva-nja direktnog učešča proizvod-jača u raspodjeli dohotka, da interne cijene ne budu samo cijene koštanja, nego da sadr-že i dohodak koji jedinica ost-varuje. Jedino tako je moguče mjeriti učešče radne jedinice u ukupnoj proizvodnji, odnosno ukupnom dohotku koji se ost-varuje u radnoj organizaciji. Iz ovog proizilazi da nije dovoljno vršiti obračun poslovnih rezultata radnih jedinica samo po cijeni koštanja, več u obračunu mora biti sadržan odgo-varajuči dio akumulacije, tj. puna višina dohotka. • Ništa manji problemi proizilaze i iz samog sistema planiranja. Ti problemi bivaju izrazitiji u onim radnim organizacijama i radnim jedinicama, gdje se planira nerealno. U uvjetima nerealnog planiranja proizvodnog zadatka i troškova, dohodak nije odraz stvar-nog zalaganja radne jedinice. U tak v im uvjetima dohodak se »stvara« na um j etan način. Pošto troškovi poslovanja ima,ju direktnog utjecaja na visinu dohotka, to se često nerealno planirajo visoki troškovi sa niškim planskim dohodkom,, kako bi kasnije u raspodjeli moglo bdi veče uvešče u »umjetno« stvorenom dohotku. S toga od realnog planiranja zavisi i realna potencialna višina dohotka. • Naredni problem koji se javlja, a koji ima direktnog utjecaja na formiranje višine dohotka kao i na njegovu raspodjelu je problem različitih cijena sirovina i repromateri-jala, kao i cijena gotovih proizvoda. Poznata je da se cijene nekim sirovinama slobodno formiraju za razliku od nekih cijena ko j e su odredjene. One grupacije radnih organizacija koje su u položaju formiranih cijena, mogu iskorištavajuči svoj položaj na tržištu ostvari-ti visok dohodak. Nasuprot torne, one grupacije radnih organizacija kojima su cijene odredjene, ne mogu i pored večih napora da ostvaraju viši dohodek. To se isto odnosi i na radne organizacije koje slobodno formiraju cijene svojim gotovim proizvodima , za razliku od onih, čije cijene podli ježu odobravanju od Strane odgova-rajučih organa. I jedne i druge radne organizacije koje mogu slobodno formirati svoje cijene su u povlaščenom položaju u odnosu na ostvarivanje dohotka prema onim radnim organizacijama čije su moguč-nosti kod ostvarivanja dohotka ograničene. S toga ovaj problem zaslužuje odred jenu paž-nju u pravcu ulaganja večih napora za pronalaženje po-sebnog instrumentarija koji če te pojave u radnoj organizaciji i radnim jedinicama svesti na minimum. PROBLEMI RAZPODJELE OSEBNIH DOHODAKA Nabrojeni problemi odnose se manj e više na formiranje i raspodjelu dohotka ' u radnoj jedinici. Medjutim, u istom, ako ne i povečanom intenzitetu javljaju se problemi i u raspodjeli osobnih dohodaka. Evo nekih od njih: . • Često puta probleme u raspodjeli osobnih dohodaka izazivaju nerealne norme, kako norme materijala, tako i norme rada. U slufajevima gdje te norme nisu realno postavljene, nije rijetka pojava da se osobni odhoci ostvaraju u nesorazmjernim višinama. Sigurno je tada da osobni dohodak ne predstavlja odgova-rajuču naknadu za uloženi rad, pa zato ne možemo govoriti o raspodjeli prema radu. S toga taj problem može biti otklon-jen samo tada ako se znalački utvrde normativi materijala i normativi rada. • Daljnji problem u raspodjeli osobnih dohodaka svodi se* na pitanje: Da li su utvrdjena tačna početna mjerila u raspodjeli osobnih dohodaka? Neke radne organizacije to nisu uradile, a nisu vrijednovale ni pojedine postave, odnosno ut-vrdile težinu radnih mjesta na naučnoj osnovi. Utvrditi obračunski osnov nojedinih posla ili radnog mjesta značilo bi utvrditi njihovo mjesto ili rang, odnosno vrijednovati sve postave i sva radna mjesta. Obračunski osnovi pokazuju utvrdj en j e osnove izmedju dva ali više radnih mjesta u radnoj jedinici, kao i radnoj organizaciji prema njihovoj složenosti, težini i uslovima rada. Višina obračunskih osnojra. pokazuje npr. odnose izmedju raznih radnih mjesta na strojnim radovima, na ručnim radovima, odnose izmedju strojnih i ručnih rado-va, odnose izmedju radnih mjesta u administraciji i sl./te ko-načno, odnose izmedju svih navedenih postava i radnih mjesta, kao i svih ostalih postava i radnih mjesta u radnoj organizaciji. Obračunski osnov radnika s ko j m bi on učestvovao prema individualnem učinku u raspodjeli sredstava za osobne dohotke, trebalo bi utvrditi prema noslovima koje obavlja na odredjenom radnom mjestu. Obračunski osnov ne bi trebao da predstavlja odredjeni osobni dohodak (za razliku od ranijeg tarifnog stava). Obračunski osnov može biti iskazan za radno mjesto, za posao, radnu operaciju, ili za pojedinog radnika. Isto tako se obračunski osnov može iskazati u bodovi-ma ili u dinarskbm iznosu, koji medjutim, isto tako kao i bo-dovi predstavlja jedino osnovi-cu za obračun. Jedna od mogu-čih metoda za utvrdjivanje ob-računskog' osnova za radno mjesto je i analitička proejena svih postava koji se obaljaju na radnom mjestu. • Na visinu dohotka i osobnih dohodaka jedne radne jedinice često imaju ijtjecaj druge radne jedinice. .Tako npr. prodajna služba može forsirati proizvodnja onih artikala koji se brzo prodaju i u večim količinama, ali na kojima se malo zaradjuje. Prodajna služba to čini iz razloga, kako bi mogla ostvariti visoke osobne dohotke,, budvči jv. ona najčešče stimulirana po ostvarenom prometu. Tu sada dolazi do suko-ba neujednaceriih interesa, pošto radna jedinica povečanom proizvodom i intenzitetu ostva-ruje relativno nizak dohodak, dok s druge Strane prodajna služba uz manje napora ostva-ruje povečani dohodak i osobni dohodak. Rješenje tog problema leži u studioznom odre-djivanju asortimana. Ovdje su iznijeti samo osnovni i ključni problemi raspodjele dohotka i osojnih dohodaka, cime nisu ni izdataka izcrpljeni i ostali. Samo čemo spomenuti još neke druge probleme raspodjele dohotka i osobnih dohodaka, a koji se ovdje šire ne obradjuju: Prije svega, to je dostignuti stupanj tehnologije i organizacije prozvodnje; zatim poslovna politik# radne organizacije, a posebno u odnosu na razvoj radne organizacije, investiranje itd.; nadalje kvalifikaciona struktura radne organizacije i radne jedinice, stupanj meha-nografske opreme, administracije itd. > ZAKLJUČAK ____________ Iz svega iznijetog može se izvuči slijedeči zaključak: Na visinu i raspodjelu dohotka i osobnih dohodaka imaju ut ječaj: e VANJSKI FAKTORI kao tržište, cijene, carine, društveni instrumenti i slično; • UNUTARNJI FAKTORI koji su jednim dijelom ovdje izneseni. Da bi ut ječa j tih faktora bio što uočljiviji potrebno je, da radne jedinice utvrde ta-kova mjerila i kriterije kojima če se moči tačno pratiti njihov vanjski i unutamji ut-jecaj na postavni rezultat odnosno dohodak. Kod raspodjele dohotka, te-žište treba staviti na stvaranje ujednačenih uvjeta privredjivanja pojedinih radnih jedinica. Buduči na ostvarenu visinu dohotka u radnoj jedinici djelu-ju različite specifičnosti, s toga nije moguče za radnu organizacija kao ejelinu pronači ■ takova j edinstvena mjerila i kriterije u raspodjeli dohotka i osobnih dohodaka ko j a bi osiguravala j edinstven mehani-zam raspodjele. Naproti v, svaka radna jedinica trebala bi imati vlastiti pravilnik o raspodjeli osobnih dohodaka, a ne primjenjivati j edinstveni pravilnik na nivou radne organizacije. U ovako postavljenorti I mehanizmu raspodjele ne smi' je se ograničavati višina o sob nog dohotka kap što je to d1 sada negdje bio slučaj, več na-protiv, potrebno je samo osi' gurati da osobni dohodak bel j obzira na visinu bude rezultat; stvarno uloženog rada. Kako su u primjeni sistem3 dohotka ostvareni osobni dohoci u iskl.jučivoj ovisnosti od veličine ostvarenog dohotka, a dohodak od ostvarenog rezultat3 radne jednice i radne organizacije kao ejeline, onda je sa-svim razumljiva naglašena važnost ko j a se pridaje problemi' ma raspodjele dohotka i osobnih dohodaka u radnim jedinicama. Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« - Kidričevo Novembra 1966. leta je minilo 12 let, odkar so prvič zagorele eletrolizne peči v tovarni aluminija in so se zavrteli stroji v tovarni glinice. Zato si ob našem jubileju — 12 letih obratovanja s spominom na to obdobje razčlenimo nekaj najvažnejših trenutkov. V nenehnem razvoju naše industrije smo pred 12 leti pričeli s proizvodnjo ter tako dali na naše tržišče prvi aluminij. Pregled proizvodnje glinice in aluminija po letih kaže stalen porast z leta v leto. Tako smo prozvedli v 12 letih obratovanja tovarne 698,4 tisoč ton glinice in 245,4 tisoč ton aluminija. Kot vzporedni produkt in surovino za prozvodnjo aluminja smo je od leta 1958 prozvajali v tovarni toliko, kolikor je kazala potreba proizvodnje aluminija. Problematika, ki je spremljala proizvodnjo glinice, je bila najbolj značilna ter usmerjena iz objektivnih razlogov v letih 1961—1964 zaradi rekonstrukcije tovarne glinice in kasnejšega osvajanja proizvodnje po novem postopku. Porast v proizvodnji aluminija je iz leta v leto večji, vendar lahko v določenih letih ugotavljamo zastoje, katerih vzrok je nezadostna oskrba z električno energijo. Enaka kot rast proizvodnje je iz leta v leto rast celotnega dohodka podjetja in smo se tako vključili med redka stabilna podjetja, kar je pomembnejše ob dejstvu, da so prodajne cene ostale skoraj neizpremenjene od začetka obratovanja. S stalnim zviševanjem proizvodnosti dela in sredstev za delo ter ob ugodnih rezultatih storilnosti si moremo začrtati cilje za še bolj uspešno poslovanje in delo celotnega podjetja, posebej še če bo možno zagotovti stabilen vir električne energije za obe elektrolizi. Vzrok za to pa bi naj bila pred nedavnim sklenjena pogodba o sofinansiranju za izgradnjo 75 MW agregata v termoelektrarni Šoštanj. V ta namen bi vložili v treh letih približno 11,5 milijarde lastnih sredstev ter tako pripomogli k izgradnji tega agregata, na drugi strani pa prispevali k ustvaritvi stalnega vira električne energije za obratovanje elektroliz. Ko je 21. novembra 1954. leta pričela tovarna obratovati, so prejšnji monterji in delavci raznih strok stopili ob elektrolizne peči ter ob druge naprave v tovarni glinice in se niso ustrašili spoprijeti se z novo, do tedaj neznano prozvodnjo. Tako ±.o z dobro voljo in vztrajnostjo osvojili proizvodni postopek. Usposabljanje za specialne poklice pri pridobivanju glinice in aluminija se je pričelo v letu 1955. Od začetka do danes se je tako ob poslovanju centra za izobrazbo kadrov usposobilo za najrazličnejše poklice 1813 članov kolektiva. Tako bomo mogli ob višji ravni znanja delovnih ljudi bolj optimistično zreti k novim proizvodnim problemom, saj sta napredek in razvoj tehnike tako hitra, da jima moramo nenehno slediti. Junija 1950. leta je bil v podjetju izvoljen prvi delavski svet. Tako se je prvotno število 40 članov povečalo po letu 1955 na 60 članov delavskega sveta, saj je takrat bila tovarna prešla iz investicijske izgradnje v poskusno in nato čez tri mesece v redno obratovanje. Decentralizacija delavskega upravljanja po letu 1961 je bila začetek uveljavljanja neposrednega upravljanja. Po petih letih neposrednega upravljanja po svetih proizvajalcev delovnih enot je čutiti nenehni porast prenašanja pristojnosti na te svete. Z delovanjem teh svetov in sprejemanjem sklepov, zavedajoč se teh dolžnosti in pravic, bodo neposredni proizvajalci krojili usodo podjetja ter začrtovali nadaljnjo rast proizvodnje ter širjenja podjetja. Pred integracijskimi procesi bo morala prednjačiti misel slehernega člana delovne skupnosti za širjenje podjetja in večanje asortimenta. Ta dejstva dajejo kolektivu spričevalo in zagotovilo za nadaljnji razvoj, da si ob dragocenih izkušnjah gradimo socialistično zavest, ki nam b0 osnova v današnji družbeni ureditvi, da bi ustvarili delovnim ljudem višjo raven življenjskega standarda. Potrebno bo čim tesneje sodelovati z družbeno političnimi organizacijami in pomagati tudi zunaj podjetja ustvariti zdrav0 vzdušje in biti vzor naprednega delovnega človeka. IVO TUŠEK predsednk delavskega sveta Ti (N; k t; k U j 1 i $ $ c X t s I X E t t ( Decentralizacija upravljanja v KK »Jeruzalem« - Or m c 7 V zadnjem času razmeroma pogosto slišimo ocene in mnenja, da delavsko samoupravljanje nekako zaostaja v svojem razvoju, nekateri pa celo govore, da je v krizi. Resnica je sevechi daleč od teh mnenj in trditev. Z reformo smo namreč ustvarili samoupravljanju povsem drugačno pozicijo v našem gospodarskem mehanizmu in mu v prvi vrsti zagotovili mnogo širšo gospodarsko osnovo, s tem pa tudi veliko zahtevnejše naloge. Ob vsebini dela pa so tudi zelo važne oblike uprdvljanja. Vsekakor mora stopiti v ospredje naših prizadevanj decentralizacija. Dejstvo je namreč, da postajajo delovne enote eno. izmed bistvenih srnin v samoupravljanju m gospodarjenju. Tudi zakonski predpisi že predvidevajo delovno enoto kot obvezen člen v procesu odločanja. Pa ne gre le za to, da. je nekaj zapisano v zakonu, temveč, da to tudi dejansko uresničujemo. Tudi v naši delovni organizaciji — v KK »Jeruzalem« Ormož — smo se že pred dobrim. letom odtočili, cla reorganiziramo naš sistem upravljanja. Danes tudi že lahko vsaj približno ocenimo dosežene uspehe in neuspehe'-teh naših prizadevanj. Ze ■ poprej smo imeli formirane delovne enote, ki pa so imele zelo pičlo odmerjene pristojnosti. Vsaka delovna enota je sicer imela svoj zbor kolektiva in svet delovne enote. Zbori kolektivov niso povsem živeli, drugače sveti delovnih enot, ki so marsikdaj začeli posegati celo v pristojnosti zborov kolektiva. Veliko premalo pa je bila razvita tudi povezava med delovnimi enotami in centralnimi organi upravljanja. Ti in še nekateri drugi vzroki so nas tudi spodbudili, da smo začeli resneje.; razmišljati o reorganizaciji samoupravljanja. Decentralizacijo samoupravljanja smo izvedli v vseh treh osnovnih smereh proizvodnje. Tako imamo zdaj formirane tri samostojne obrate in v okviru le-teh še delovne enote. Težišče gospodarjenja je zdaj na obratih, ki tudi samostojno delijo ustvarjena sredstva. Vsak obrat ima svoj delavski svet, medtem ko smo v delovnih enotah zasnovali neposredno upravljanje proizvajalcev v zboru delovne skupnosti. Centralni organ upravljanja pa ima poleg nekaterih drugih še koordinacijsko funkcijo. ; Po enoletnih izkušnjah že lahko vsaj v grobem ocenjujemo funkcioniranje tako izoblikovanega samoupravnega mehanizma. Med drugim ugotav-Ijamo, da so precej dobro zaživeli delavski sveti: obratov in se pri svojem delu osamosvajajo, čeprav včasih opažamo, da so nekoliko preveč zaprti v problematiko obratov in da ne vidijo vselej interesov podjetja kot celote. Nekoliko drugače pa je v delovnih enotah, kjer samoupravljanje še vedno ni dovolj zaživelo. Vzrokov, za to je najbrž več, toda prav tem vzrokom mora biti poslej posvečena vsa naša pozornost, da bo samoupravljanje v delovni enoti zares postalo pravica in dolžnost vseh proizvajalcev, da odločajo o zadevah z vseh področij — proizvodnih odnosov, delitve in potrošnje — ter da te odločitve tudi dejansko izpolnjujejo. Gre torej za to, da izoblikujemo take oblike gospodarjenja in odločanja, ki bodo zagotavljale dejansko in. ne le formalno samoupravljanje v delovni skupnosti. IVO RAJH FvttkS p AGAR: v POVEČAJMO UČINKOVITOST podružnice v delovni enoti in sindikata v delovni organizaciji tudi v sindikatih se ne moremo izogniti decentralizaciji © Belo sindikata mora biti v prvi vrsti usmerjeno k proizvajalcu © Pobuda za sklic novega medobčinskega posveta (Nadaljevanje s 13. strani) ^bivajo od sindikalnega odboje in občinskega odbora sindi-a‘a. V posameznih sindikalnih *°iružnicah delovnih enot bo , SIS t . 1 . mm ‘Sik W nadaljnjem utrjevanju \ 5119 dela potrebno posvetiti sti, Pozornost večji samostojno-hioincintivnosti in organi-Vljo utrditvi, še posebno za-tiov0,. tega, ker ponekod niso biej J razmejene pristojnosti lov^ sindikalnim odborom de-fiica® . organizacije in podruž-$>rGL^ delovnih enot, ker se sij ete.io nekatere pristojnosti, posamezna podružnica Oflh* odvisna od sindikalnega Vftr».v.a in razpravlja le o ki jih določa sin-Ss.tr, P1 odbor, namesto da bi Šfa nciativno oblikovala stali-V (j , vPrašanjih in problemih Satiiza 71 en°ti in delovni or-blsni^i kot celoti. To pa po-moramo konkretneje 'Hkaij.p mesto in vlogo sin-tettizap-.® odbora v delovni or-1,1 in podružnice v de- lovni enoti. Gre za to, da dobe' podtužttice delovnih enot' več pristojnosti, da dobe tudi materialno osnovo za izpolnjevanje svojih nalog. Delitev sredstev med sindikalnim odborom in podružnicami delovnih enot naj bo zasnovana na akcijskem programu sindikalnega odbora delovne organizacije in posamezne podružnice delovne enote. KAKŠNA NAJ BO VLOGA SINDIKALNEGA ODBORA Vse dosedanje izkušnje nas spodbujajo, da temeljito analiziramo dosedanje delo sindikalnih odborov delovnih organizacij, da konkretneje opredelimo njihovo vlogo in mesto. To velja tudi za podružnice v delovnih enotah. Tako se na prirner v posameznih podružnicah pojavljajo nekatere nejasnosti o vlogi in mestu sindikalnega odbora. Vzrok za to pa je po mojem v tem, da sindikalni odbor premalo koordinira delo podružnic delovnih enot, premalo upošteva mnenja in stališča podružnic in jih tudi ne posreduje organom upravljanja. Iniciativa pa mora rasti tudi od spodaj navzgor in ne samo obratno. Sindikalni odbori morajo zato preko podružnic in grup razviti stalne stike z sindikalnim članstvom preko posvetovanj, razgovorov in tako zagotoviti, da celotno članstvo sodeluje pri oblikovanju politike sindikata v delovni organizaciji. V dosedanji praksi, sta se že izoblikovala vloga in mesto sindikalnega odbora v delovni organizaciji. Le-ta združuje in koordinira delo podružnic delovnih enot. Zato mora preko sindikalnega odbora odražati predvsem enotnost članstva sindikata delovne organizacije kot celote. Ta enotnost pa portieni razreševanje številnih rihsprotij, ki nastajajo med posameznimi delovnimi enotami zaradi različnih pogojev dela in gospodarjenja v delovnih enotah. Članstvo sindikata preko sindikalnih grup in podružnic oblikuje stališča in predloge, ki jih v , njihovem imenu nato posre- duje sindikalni odbor samoupravnim1 ‘bfgaftbhti‘in!1 'širHkbir1 n im Službam delovne organizacije.. Sindikalni odbori delovnih organizacij odločajo o stališčih sindikata delovne organizacije v vseh zadevah, o katerih razpravljajo in . odločajo samoupravni organi delovnih organizacij. Usklajujejo torej različne interese in ^tališča posameznih podružnic delovnih enot in oblikujejo enotno politiko sindikata v delovnih organizacijah, razpravljajo o vseh tistih vprašanjih, od katerih je odvisen neposredni materialni in družbeni položaj delavcev njihovih delovnih organizacij. Sindikalni odbori tudi proučujejo stališča, ki jih sprejemata občinski sindikalni svet jn občinski odbor strokovnega sindikata ter drugi organi, se zavzemajo, za realizacijo teh stališč v njihovih podružnicah v skladu s pogoji in možnostmi. Naloga sindikalnih odborov je, da utrjujejo samostojnost sindikalnih podružnic v delovnih enotah in jim pomagajo pri razreševanju problemov in izpolnjevanju nalog, ki so si jih zadale v' svojih delovnih programih, mimo tega so dolžni zasnovati smotrno kadrovsko politiko in' zagotoviti načrtno usposabljanje vseh sindikalnih delavcev. iniDa pa bi zagotovili čimbolj načrtno zlim tičimltovi to delo sindikalnih odborov, podružnic in grup,- jemuja-o potrebno,-da ‘vsa< ko vodstvo izžela dolgoročni in kratkoročni akcijski program dčla, ki naj vsebuje podrobneje 'opredeljene naloge in ki bo tudi preciziral, kdo je odgovoren za njihovo uresničitev. Vprašanje vloge in mesta sindikalnih odborov v delovnih organizacijah in sindikalnih podružnic v delovnih enotah' je tako zelo pomembno, da predlagamo sklic medobčinskega posvetovanja, na katerem bi si izmenjali konkretne izkušnje pri našem dosedanjem delu. Gradivo za medobčinsko posvetovanje naj bi pripravili občinski sindikalni sveti Čakovec, Ormož, Ptuj in Varaždin, na posvet pa naj bi povabili tudi druge občinske sindikalne svete. Prepričan sem namreč, da je ena izmed naših stalnih in haj-. odgovornejših nalog, da sindikalno organizacijo v delovnih organizacijah organiziramo., tako, da bo sposobna samostojno reševati, probleme članstva, da bo torej vsebina dela ustrezala hotenjem in potrebam članov sindikata. Le v tem primeru bodo člani sindikata čutili, da je to njihova organizacija, le v tem primeru bodo v njej tudi. aktivno delovali. EXPORT 1MPORT Kmetijski kombinat Ptuj OBRAT ZA KMETIJSTVO Z DELOVNIMI ENOTAMI: DORNAVA, KIDRIČEVO, OSOJNI". PTUJ PODLEHNIK, PLAČAL, PRAGERSKO, STARŠE, SOBETINCI, ■ TUE^ISCE,..TRJVOVSSA VAS. ZAVRČ , prideluje, proizvaja in prodaja kmetijske pridelka: POLJEDELSTVA: krompir, koruzo, pšenico, ječmen, oves, "selekcionirana semen* pšenice in vrtnin. SADJARSTVA: plantažba jabolka, hruške in breskve. VINOGRADNIŠTVA: visokokvalitetna vina sort: Urški in. renski rizling, muškatni silvanec, rumeni muškat, šipon, burgundec, zeleni silvanec itd. ŽIVINOREJE: starejše in mlado pitano goveno, plemenske telice, krave molznice — mleko. MLEKMfl predelava mleka v izdelke: pasterizirano mleko, jogurt, čajno maslo, sladki in kisli kazein, jugolit (galahtj, jugoester (poliester). SLOVENKE GORICE vinarska in kletarska dejavnost, vsklatiiščenje, šolanje in prodaja vin na domačem in tujem trgu. TEHNOSEEVIS tekoča, srednja in generalna popravila kmetijske mehanizacije in opravljanje del s težko mehanizacijo. VRrnn BEKOMOV mesnati, prašiči MIZIRSTV0 beconi, plemenske svinje. stavbeno pohištvo, oprema šol, trgovin, gostinskih . obratov, pohištvo vseh vrst po naročilu. KLAVMIGfl 1 MESNICAMI KIDRIČEVO, PTUJ,- MUJŠPEBK . prodaja na debelo in drobno svežega mesa in mesnih izdelkov. GCZDJIBSTVO gojenje in izkoriščanje gozdov in gozdnih sortimentov. Prodaja hlodovine, tehničnega, jamskega in rezanega ■ lesa vseh vrst in sortimentov. Lastna žaga in predaja na drobno. obrat m zramm kooperacijo »JOŽE LUČKO« PTUJ pospešuje in kooperira kmetijsko proizvodnjo in živinorejo. Vrši kreditno in hranilno službo za kmetijstvo. Odkup vseh kmetijskih pridelkov in živine, prodaja sadja, zelenjave, krompirja, žit, plemenske .in klavne živine ter ostalih kmetijskih proizvodov. Preko organizirane lastne trgovske mreže oskrbuje kmetijstvo in prodaja: vse vrste semen, umetna gnojila, zaščitna sredstva, kmetijske stroje in orodje ter ; 1 ves ostali reprodukcijski material za potrebe kme- tijstva. — Kaj neki spet potrebujejo, da sp se spomnili na nas?! KARIKATURA: MILAN MAVER IVAN ZADRAVEC: ‘ .Ubrati proces decentra- lizacije Pčiaravtic rijec prad-Kieviiika R¥ SSJ za Hr-vatsku Materiali i iniciativa koju je pozaravlin. Vjerujem da če ovi mattiriiali. biti umnožcni i dostavljeni svim učesnicima skopa i da če poslužiti radnim organizacijama kao baza za dalnje preduzimanje odredjenih mjera. Mi treba da se izborimo za potpuno radničko samoupravljanje, treba se izboriti da ra dni ljudi ne samo dislcutuju o svim stvarima ko je ih interesuju nego da o tim. stvarima i odlučuju. Normativni akti ko ji so načinje-ni u radnim organizacijama u večini slučajev a govore o tak-vom pravu radnika, ali je u praksi cesto drukčije. , Kada govorimo o radničkom samoupravljanju, to jest o radničkom samoupravljanju - na nivou radnih jedinica i kada ove jedinice nemaju materijalne baze, . onda govorimo u stvari o krojenju radničkog samoupravljanja. A- o čemu da odlučuje radnik u svojo j radnoj jedinici, ako ona nema vlastite materijalne baze? Da li je to onda stvarno ono radničko samoupravljanje ko j e mi želimo i kome mi težimo? Ja mislim da rarinici pred nas s pravom postavljajo pitanje dokle če trajati ova sporost kod uvodjenja doli otka na nivou radnih jedinica. Na takvim skupovima što je ovaj ovdje mi treba da prenosi-. mo. pozitivna iskustva iz formiranja i raspodjele dohotka na nivou radnih jedinica iz fabri-, ke u fabriku i da i na ta j način stimuliramo napredak na tom području. U radnim jedinicama pojav-, ljtije se problem nejednakih us’ova privredjivanja i to je samo po sebi i razumljivo. Medju-tim. kada su sindikati sve od svog V. plenuma naovamo tra-žili preraspodjelu nacionalno® rlohotka da bi na taj način koliko toliko izjednačili ušlove pri-vredjivanja u pojedinim pri-vrerlnim granama, onda danas sindikati mpgu sa pravom da trn že da nešto slično učine i rad-ne organizacije, to jest da postave radne jedinice u koliko jednake uslove privredjivanja. Naš rad treba da prenesemo iz sindikalnih foruma u radne organizacije, a sindikalne podružnice i njihovi izvršni odbori treba da prenosu svoj rad na sve članove sindikata. Samo na tai način dobičemo njihovu po-dršku, samo u diskusiji sa širokim krugom članova sindikata nači čemo odgovore na razna pitanja ko j a .nam stvaraju pro-. bleme koje možemo da rješimo samo mobilizacijom i saradnjom svih članova sindikata. MARTIN HABJANIČ: Razvoj samoupravljanja mora biti stalna naloga v prizadevanjih sindikatov Na samoupravljanje moramo gledati kot na dialektično celoto prednosti in protislovij S Kje so vzroki za pasivnost proizvajalcev pri upravljanju? • Več pozornosti izobraževanju vseh zaposlenih (Nadaljevanje z 12. strani) se sprijazniti -s tem, da bi neki organ razreševal probleme v imenu kolektiva, ki pa je navsezadnje vendarle odgovoren za posledice, ki nastajajo. Zato si moramo prizadevati, da bodo v delovnih organizacijah le začeli . upoštevati naloge in pravice članov delovne skupnosti, skratka, zahtevati moramo, da v okviru delovnih in obračunskih enot uresničuje j p. pravice in dolžnosti članov, kot to določajo ustava, statut in drugi samoupravni akti delovne organizacije. IZPOPOLNJEVANJE INTERNE ZAKONODAJE JE POGOJ ZA RAZVOJ SAMOUPRAVE Zato tudi mislim, da je vsebina samoupravnih aktov odločilnega pomena za nadaljnji razvoj samoupravljanja, saj postajajo samoupravni akti primarni formalno pravni del za urejanje odnosov v delovnih organizacijah. Še posebej zavoljo tega, ker družbena zakonodaja prepušča čedalje več pristojnosti v urejanju tako ekonomskih kot medsebojnih odnosov kolektivom samim in so zakonska določila samo okvirna izhodišča za samoupravne akte delovnih organizacij. To torej pomeni, da smo sredi procesa prenašanja odgovornosti na delovne organizacije, njene delovne enote in njene organe upravljanja za urejanje celotnega kompleksa proizvodnih in medsebojnih odnosov. Nedvomno je izdelava vsebinsko kvalitetnih in funkcionalnih aktov izredno zahtevna naloga, ki pa ji v mnogih delovnih organizacijah niso kos. Zato gledajo nanjo dokaj formalno in prakticistično. V takih kolektivih pričakujejo, da bo vse odnose urejal splošni predpis, da jih bo uredil zakonodajni organ izven delovne organizacije. To je; ena skrajnost, drugo pa lahko ■ zasledimo v tistih delovnih organizacijah. ki so svojo interno zakonodajo izoblikovale kar mimo splošnih zakonskih določil. Tako na primer moremo zaslediti, da so v mnogih delovnih organizacijah pripisali delovnim enotam samo delovno organizacijsko funkcijo, čeprav naša zakonodaja jasno govori o tem, da mora imeti delovna enota tudi svojo somoupravno funkcijo. V nekaterih delovnih organizacijah so spet izvolili po delovnih enotah ustrezne organe upravljanja ter jim v svoji zakonodaji odmerili določene pravice in obseg dela. Toda koliko je ta samouprava v resnici zaživela, nam najbolj zgovorno dokazuje podatek, da se v nekaterih primerih svet delovne enote ni sestal celo po več mesecev, da niso izvolili niti predsednika sveta, kaj šele da bi razpravljali o nalogah v proizvodnji in delitvi dohodka, ki ga ustvarjajo, Taki organi pa sfeve-da ne morejo spodbuditi proizvajalcev za boljše gospodarjenje, še več, v takem svetu delavci ne vidijo samoupravnega organa, ki naj bi zastopal njihova hotenja. INTERESA NI — ČE NI MATERIALNO POGOJEN Pogosto si zastavljamo vprašanje. čemu delovna enota ni zainteresirana za boljše gospodarjenje. Mislim pa, da je na tako zastavljeno vprašanje možen en sam odgovor: interesa ne more biti, če ni tudi materialno pogo-jep. Izkušnje nam namreč jasno dokazujejo, da je interes za gospodarjenje v delovnih enotah narasel vselej, kadar so se povečale materialne pristojnosti enot, kadar so delavci občutili, da lahko s povečevarrjetn Sproti aktivnosti dela in z boljšim gospodarjenjem povečujejo tudi svoje osebne dohodke. In prav tega bi se morali najbolj zavedati, ko razpravljamo o nadaljnjem razvoju samoupravljanja. NI SAMOUPRAVLJANJA BRE IZOBRAŽEVANJA Rad pa bi opozoril še na en vidik v procesu razvijanja samo-moupravljanja. ki ga nikakor ne bi smeli prezreti. To je izobraževanje in izpopolnjevanje zaposlenih v delovnih organizacijah. FRANC UREVC: Prav gotovo je namreč eden od vzrokov za nezainteresiranost proizvajalcev tudi v tem. da spričo ozkih obzorij svojega splošnega, strokovnega in družbeno ekonomskega znanja ne morejo dojeti vseh problemov in možnih razrešitev zanje. Zato tudi pogosti primeri, da v samoupravnih organih molče zlasti delavci iz neposredne proizvodnje. Toda tudi na ta problem bi morali gledati z vidika materialnih interesov. Kako naj imajo delavci interes za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje na'področju drnžbeiio'ekonomskega znanja, če je v delovni Organizaciji - Zasnovana delitev sredstev za osebne dohodke tako, da so le minimalne razlike med posameznimi kvalifikacijskimi strukturami zaposlenih. In spet bi lahko naštel primere, ko so v delovnih organizacijah s sistemom nagrajevanja pri zaposlenih vzbudili interes za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje. Vse premalo pa tudi skrbimo za izobraževanje članov samoupravnih organov. Trditev in dokazov, da v delovnih organizacijah spričo reformnih ukrepov ni sredstev za izobraževanje, bi morali zlasti sindikati z vso ostrino zavrniti. Ne samo zavoljo tega, ker take trditve niso resnične, temveč zavoljo tega, ker je v njih očitna težnja, da naj proizvajalca skrbi le proizvodnja. medtem ko naj za upravljanje skrbe tisti, ki se na to razumejo. In če ob koncu poskušamo rezimirati naloge sindikatov V procesu nadaljnjega razvoja samoupravljanja, potem mislim r šjo su: kotlovnica, res tora n, uredj e n.je kroga, ograde, kanalizacija i sl. Na osnovu razradjenih elaborata investicionih u laganj a utvrdjuje prioritet u laganja. Savjet. pogona regulira odnose i razrješava suorotnosti iz-medju roj edinih ekonorhskih je-dinica u eastavu pogona. Savjet stručnih službi rpeuli-ra odnose i razrješava suovotno-sti izmedju stručnih službi poduzeča. 1 Zborovi radnika utvrdjuju i uskladjuju odnose u radnoj jedi- nici i donose odiuke o najbitni-jim pitan j ima od plana proizvodnje do ras pod jele osobnih dohodaka. Svedstvima koja se ost v a ve u pogonu razpolage .savjet pogona i to: poslovnim fondom, sredslvinia zajedničke potrošnje. sredstvima za uzdlzaoje kad rova, investicionim održ.ava-njera i ačhortizacljom. Sva pitanja u vezi rodnih odnosa u nad-leznosti su zborova radnika. Informiranje radnika vrši se na bazi mjeaečnlh izvještaja o poslovanju svake rodne zajed niče. putem tvornlčkog lista i raznih sastanaka. Kod ut.vrdjivanja i ra.spodjele dohotka na nivou radnih jedinica poduzeče najčsšče ukazuje na cve poteškoče; — pošto ječi društveno ekonomski sistemi (administrativno odred.iivanje cijene za velik broj proizvoda, sistem naplavene realizacije — nepriznavanja inter-n"g dohotka. — devizni režim, ceste i zrnje n e proplsa. propisi ko ji otežnvaju pri vred iivan.ie na bazi dohotka po radnim jedinica ma. knjigovodstveni propisi. kontni plan i sl.). — formiranje cijena u radnim jedinicama fazne proizvodnje (koje ne proizvode direktno za tržište). — formiranje cijena usluga u zajedničkim stručnim službama i nekim uslužnim jedinicama (u cilju utvvdjivanja njihovog dohotka) — rješnvanje problema ne-jednnkih u v jela privredjivanja radnih jedinica (rezultat čega su gubici pojedinih radnih jedinica, prelijevanje dohotka. nekon-zekventna rasporjela prema ra-du i sl.) — utvrdjivanje adekvatnih kriterija • (osnova) za raspodjelu dohodka na sredstva za osobne dohotke i fondove (proširenu reprodukcija) itd. Kod raspodjele osobnih dobo-daka ooduzeče ističe da ima po-teškoca u: — vrednovapju rada i utvr-djivan.ju polaznih osnova za raspodjelu osobnih dohodaka — uključivanju normi u sistem dohotka — stimuliranju stručnjaka, a naročito adekvatnem nagrad,ji-vanju novatora. racionalizatora i drugih radnika za posebna teh-nička unapredjenja. — vezi vanju individualno.? rada za us ieli rad ne jedi niče u koioj radnik radi i z.a us p.i eh poduzeča kao cjeline — rasponima osobnih dohodaka u poduzeču — u nekim slučajevima u po- torej nftlMnriUtfir fm«. Il> 'n livrn%■ \ hjIi m«>nn*ti N» «*i1ntem (S » pov«e«niu ix. ;* |e ikhrelo rr lovno Utn,lnn l. 1 Ivo, govoriI) J , Miimih !»}««• 7* l ■*«" nfu. ki v p / l ro«nie »niMivr / g lil • kar‘*^I n;, Učno m»n) ik) odit“'.ki>vl Tiste kik.rv-f erg.ifi'Z»<". e pa ki •• dl>-I fo orR.ir.ii r'i•* *' > v »vr.jr organu*- VELIKO PRIČAKOVANJE — Še vedno nič o samovolji našega direktorja! Nazadnje ga bomo morali na seji delavskega sveta spet samo hvaliti! KARIKATURA: MILAN MAVER STEVO RADIČEVIČ: Prelijevanja unutar radne jedinice Iz diskusije podpiedsjednika RO sindikata radnika industrije i rudarstva SR Hrvatske gNV ’ j u ; : h«.. ^ Ako je radnik zado voljan i njegovi rezultati rada su bolji gledu višine osobnih dohodaka, naročito zbog stalnog porasta troškova života itd. DELAVSKA ENOTNOST Olastlo Re-puDllRSrti«, Url« Z S J ra Slovenijo Izdaja CZP Delav. ska enotnost v Ljubljani. List |e ustanovljen 50, novembra 1942. Urejuje uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave: L1 ubljana. Dalmatinova ul 4, postni predal 319/VI. telefon uredništva 31 R« 72. 31 24 02 In <1 O« VI uprave 31 00 33 RaOun pri Narodni bank! v I ,|uhl1anl 4t. NH 001-1.306 - Posamezna številka slane SO N-par - 60 starih din - Naročnina le Pp-tnieina S.So N din - 050 sta- rih din - polletna 13 N -din -1301' starih din In letna /O N-dtn - 2000 starih din - Rokopisov ne vraZamr - pnStnlna olača-na v eouivini Ti=k tn klieeli C7P tl,1udsk» pravieas t.lnhllan« Ja mislim da su vanredno važna pitanja, koja je u stvari objasnio drug Božo Hrkman i koja je potencirao drug Sain. Ja bih rekao šta možda tu i ta mo egzistira u praksi u ova dva bitna pitanja: učestvovanje u do-hotku druge radne organizacije — poslovno) saradnji — 1 pitanje več ih dohodaka radnih jedinica koje su sticajem okolnosti visoko akumulativne. Prije svega ja mislim, akd> se nebi kroz instrumente plana i druge instrumente stimulirala borba za veču produktivnost, kroz veče lične dohotke, šta bi ondn stimuliralo liude u radnim jedinicama da ulažu sredstva i da se bore za te procese? Ništn! Medjut.im kao Sto ne možemo izb,ječi u poslovno! politicj poduzeča prelijevanje sredstava iz radne jedinice u drugu zbog raz-fičite akumuiativnosti nastale iz raznoraznih razloga, mi isto tako ne možemo izbječi to prelijeva- nje unutar radne jedinice. Evo vam jedan eklatanten primjer iz tkaonice Varteksa. Oni su uveli u proces proizvodnje super moderne tkalačlce maši ne, koje su dva i po puta produktivnije od konvencionalnih i na kojima je radnik produktivniji oko 12 puta u odnosu na konvencionalne maši ne, Ako biamo sada zauzeli stav da radna jedinica sa ovom vlsokom produktivnom tehnikom sama rasporedjuje kako hoče, onda bi taj dohodak u odnosu na dohodak proteklog perioda bio višestruko več| i zarade više-struko više. U našim tekstilnim fabrika-mn imate vrlo različitu tehničku opremu od maši ne do maši ne. i kad bi išli planirati lične dohnt-ke na bazi mikrn jedinice proizvoda. došli bi do vrlo velikih razlika zbog ne.jednake produktivnosti tehnike. Kad je rifeč o tim Sulzerima, veliko je pitanje, dali b: dohodak minus nbaveze za minuli rad, kojih radnici Sul-zer tkaonice nisu nosioci, več se oni iz zAiedničke kaše isplačuju. veliko je pitanje da li bi oni mogli i kad bi htjeli ostvariti tako visoki dohodak, pa i lične dohotke Naiverovatnije da nebi-Ove stvari nabacujem zbog toga što one u praksi egzistira ju i št« mi neizbježno zbog nejednab akumuiativnosti i produktivno.4 tehnike isto tako p.reljevamo dohodak ko,ji stvaraju drugi. Dalje, mi imamo u zadnje vrijeme slučajeva. da pojedine fabrike u borbi za svoj razvoj i za svoj veči dohodak ulažU sredstva u svoju sirovinsku ba- ] zu, u ono poduzeče od koje/;9 I o vise, Svilnrcl ko ji rade s a sin' I teti kom ulažu na orlmier sred' ' stva u Loznicu, ali na bazi ugn- : vora. Ovaj je zainteresiran ■'? j dobile surovimi da može r a onai da dobi je pare da se ! može oro.širiti. -fa mislim da ‘!J ti poslovni odnosi vrlo zdravi * | ekonomski op ra vdani. EDUARD LES: Formiranje i raspodjela dohotka na nivou radnih jedinica u Šumskom gospodarstvu Karlovac Diferenciranje osebnih primanja u zavisnosti od rezultata rada predstavlja garancija napretka Varaždinska industrija svile, konfekcije i kišobrana poznati je proizvadjač svilenih i sintelskih tkanina, kišobrana i lake konfekcije, Iskvstvo ovog kolektiva datira od prije Jfi podiva, što je omogvčilo, da ovo poduzeče sa više od 1300 uposlenih u cest vu je u ejelokupnoj jugoslovansko) proizvodnji sa 12 pošto « svilenim tkaninama, kišobranima — 35 pošto i 3 pošto u iensknj konfekciji, Unazad tri godine »VI5- je udvostručio proizvodnju izvršivšt djelomlinu modernizacija, strojnih kapaciteta, a naročito usmjerio svoja pregnuča za bolif kvalitet i stlvramenije oblikovanje proizvoda. Takvim 'načinom on osvaja potrošače « naš oj zemlji in van pronica na tri kontinenta. Pored ovčko dobrih proizvodnih rezultata u ovoj radnoj organizaciji dobro je rasvijeno radničko samoupravljanje. Vodi se potrebna briga o svakom radniku: kroz dobro oraaniziranu društvena prehranu, šal jv se iscrpl jeni radnici na besplatni opora-vak. razvije* je kuUurno-zabanni život itd., a glavni pobamik. i nosioc svih tih akcija je sindikalna organizacija poduzeča. M. Kelek (Nadaljevanje s 17. strani) nje u združene fondove u planiranem iznosu i za pokriče akontiranih osobnih dohodaka u obračunskem razdoblju, ostva-rila je gubitak. Pokriče gubitka radna jedinica vrši: • iz rezervnog fonda osobnih dohodaka; • iz sredstava namijenjenih vlastitim fondovima u toj raspodjeli: • iz sredstava za združene fondove u toj raspodjeli (za pokriče osobnih dohodaka). Poza j ml,jen a sredstva radna jedinica vrača sa 50 % više ostvarenog rezultata u nerednim periodima i to obrnutim redosljedom, Radna jedinica može propi- sati svojim pravilnikom o raspodjeli pokrivanje preisplače-nih osobnih dohodaka u periodičnem obračunu smanjenim akontacijama do narednog obračuna. Več su neke radne Jedinice to primijenlle. RASPODJELA OSOBNIH DOHODAKA Izneseno ukazuje na činjeni-cu. da masa ostvarenih sredstava za osobne dohotke neposredno za visi od ostvarenog dohotka u odnosu na planirani, tj, od rezultata poslovanja. Individualno osobni dohodak vsakoga radnika zavisi o količini i kvaliteti uloženoga^rada i o rezultatu privredjivanja radne jedinice. U usiovkna poslovanja šum-sko privrednili organizacija kako su napred izloženi. zalim zbog pretežno sezonsko« karak-tera osnovne djelatnosti, radi neravnomjernog toka proizvodnje, prostorne raširenosti i spo-roga priliva dokumentacije, mje-sečno utvrdjivanje dohotka je beznačajno. Utvrdjivanje rezultata tek periodičnim obračunima i za-kašnjela raspodjela ne bi dali dovoljno efikasnu stimulacijo zalaganlu za poslizanje rezultata rada. To nameče potrebu iz-nalaženja drugih mjerila za sti-mulalivnu raspodjelu osobnih dohodaka ved u akontaciji — mjesečno. Individualni i kolektivni kvantum rada kao višine akontiranih osobnih dohodaka mjesečno razlikuje se pre^ radnici ma koje obuhvača: 1. količina i kvalitet rada naturalnom smislu, mjereP. normom i cijenom po jedu1^1, za neposredne proizvodjače: , 2. kvalitet I kvantitet i'aCj, za radnike stručnih službi i r žijsko osoblje, prema utvrd)L nim mjerllima; 3 dopunski stimulativni obl’ ci akontiranja. Navedeno pod 1) primieiu ju sva šumska gospodarstva n"1 nje više iednako, ili bar u n čelu iednako. ,j, Primjeno akontiranja kv"a’ tele i kvantitete rado radnl^e stručnih 'službi. razlikuje ., znatno medjo gosoodarstvim^ ovisno o pulu i dostia'i|1,nn1 La vou izgrarinje vlastitog sister*1^ raspodjeld. MILAN RUKA VIN A-SAIN: Borba za dohodak ne može da se ostvari na osnovi stare strukture radnih organizacija Sukobi no planu unutrašnjih odnosa u radnim organizacijama ne znače tragedija več samo nužnost raz- rješavanja nerješenih pitanja Meni je drago, da se o ovoj problematici počelo raspravljati na ovaj način. Ja sam pristaša onih koji misle da bi ovaj skup trebalo iskoristiti da diskutuje-mo o ključnim problemima koji su dobrim delom u materijalu istaknuti. Očigledno je da se mi nalazimo u takvoj situaciji da de nam se sukobi na planu unutrašnjih odnosa sve više zaoštra-vati. Svi ti sukobi ne moraju da budu shvačeni kao tragedija nego kao nešto što traži razrješa-vanje nerješenih pitanja. TRŽNE CIJENE GDJE GOD JE TO MOGUČE Mi kao sindikat se prije sve-ga zalažemo za tržne cijene gdje god je to moguče. Dajemo im prvenstvo, zato što tržne cijene i dohodak ne idu jedno bez dru-gog niti mogu iči. Tu se odmah javlja problem šta je sa faznom proizvodnjom, odnosno sa onom radnom jedinicom koja ne proizvodi za tržište, pa ne može verificirati svoj dohodak, nego Proizvodi za drugo odeljenje u istoj fabrici. To če biti vjero-vatno neke korigovane tržne cijene, a mogu to biti i neke od-redjene interne cijene, ali najbliže tržnim odnosima. Ali to ne znači. da zbog fazne proizvodnje Sli što ta radna jedinica ne realizira svoje proizvode, ne može-tno da ostvarimo dohodak u toj radnoj jedinici. Ne može se ostvariti borba za dohodak novim kvaliteti ma na osnovi stare strukture radne organizacije. Nemoguče je odgovoriti na pitanje cijene, bilo tržnih, planskih, bilo internih ili kombinovanih itd. na postoječoj, staroj strukturi radne organizacije. Šta to znači? To zdači, da treba da diskutujemo i o ovom problemu kao preduslovu za neposredno samoupravljanje i za dohodak, da diskutujemo šta treba učiniti sa postoječom organi-zacionom strukturom radne organizacije, ali i sa organizacionom strukturom sistema radničkog samoupravljanja: Nemoguče je ^ i on ostane netaknut i da bu-%no robovi tog sistema 15 godila, a da tu nista ne menjamo. O USLOVIMA PRIVREDJIVANJA UNUTAR RADNE ORGANIZACIJE Problem, koji je u vašim ma-^r-ialima istaknut na prvo mje-sto to je problem ekonomskih °dnosa izmedju radnih jedinica, Odnosno uslova privredjivanja rnutar radne organizacije. A l^no od ključnih pitanja pri-Vfedjivanja cu cijene. Kako pre- vaziči taj problem i kakve uslo-ve privredjivanja postaviti u startu kod radnih organizacija? Sta je to solidarnost unutar radne organizacije? Očigledno je da postoje razlike medju radnim jedinicama. Očigledno. medjutim. postoje i razlike medju poduzečima. Mi smo se na sv,im nivoima složili, da je društvo dužno kroz pri-vredni sistem da tretira usiove privredjivanja grana. To znači da stavimo granu unutar grupacije u podjednake usiove privredjivanja, da su obaveze za tu grupaciju jednake. Drugim rije-čima mi izgradjujemo jednake usiove za nejednaka preduzeča i niko nije imao iluzija da su preduzeča jednaka u šaman startu, jer mi o startu govorimo več 20 godi na. Te razlike u startu postoje. Druga je stvar da li su uslovi te grupacije dobro po-godjeni u odnosu na druge grupacije. Ako smo se izjasnili za jednake usiove za nejednaka po-duzeča unutar grupacije, onda se moramo izjasniti i za nejed-nake radne jedinice unutar radne organizacije. Za mene je nemoguče ostvariti osnovni cilj reforme — sta-bilizaciju naše privrede, a da mi u unutrašnjim odnosima ništa ne menjamo. ;Mi sfe moramo pozvati na osnovni instrument primarne raspodjele, a to su cijene bez obzira kakve, ali da one budu faktor ostvarivanja dohotka svake organizacije. PLAN DOBIJA NOVU ULOGU Prema torne ako več idemo na utvrdjivanje cijena, onda moramo voditi računa o onim radnim jedinicama koje imaju veče mogučnosti akumulacije, kao i o onima koje za to nemaju gotovo nikakvih mogučnosti. To se po mom mišljenju može ostvariti kroz plan. Za mene plan ima jednu novu ulogu. Mi kroz plan treba prije svega da rješavamo te ekonomske odnose unutar radne jedinice. Ja sam u jednoj radnoj organizaciji vidio skoro sva ekonomska rješenja, ali sam vidio i da je do kraja prevedena diskusija što ne treba da radi centralni radnički savet. Koja su to pitanja, koja mi mo-žemo sasvim i vrlo brzo da predamo radnim jedinicama i zbo-rovima proizvodjača po radnim jedinicama. a ne da se centralni radnički savjet bavi sa recimo 82 tačke dnevnog reda. Ja mislim da nas nijedno zakonodav-stvo tu ne smeta, jer poznam jednu radnu organizaciju koja je to provela prije godinu dana i nije zbog toga došia pred sud i ne smeta je postoječe zakono-davstvo. Htio sam da kažem da sam vidio instrumentarij takvog plana, koji je pokušao da stavi radne jedinice u podjednake usiove privredjivanja na jedan za mene praktičan način. Buduči da su cijene, tržne ili polutržne poznate, oni su kroz plan postavili radne jedinice u tokav položaj, da jedna ostvaruje odnose fon-dova i ličnih dohodaka 60:40, druga 98:2, a treča ima gubitak jer njezin dohodak ne. može da pokrije minimalne osobne dohodke za koje su smatrali da se moraju obezbediti sa stanovišta solidarnosti, sa stanovišta nužne ekonomske a ne socialne solidarnosti. I sad se tu vrše pre-ljevanja. Oni su združili dio sredstava iz akumulativnih radnih jedinica i daju ih ovoj radnoj jedinici, ali.sasvim na eko-nomskoj osnovi. Istovremeno je utvrdjeno -da ta radna jedinica početkom iduče godine mora sama stvarati sredstva. Za to vreme je oni kreditiraju sa 2”/« ka-rnata, što če ona kasnije vračati. Ukoliko ne bude stvorila usiove za samostaino hodanje, čitavi kolektiv če ponovno o njoj razpravljati i odlučiti o nje-noj sudbini. Ovo sam iznio samo zato da vidite kako su procesi intenzificiranja proizvodnje unu-trašnja prestrojavanja i čim se ide na ekonomske odnose nasta-ju nemiri, ali se i ti nemiri mogu rješavati šmišljenom poslovnem politikom i niko ne može da kaže. da je takvo rješenje protiv reforme. I STRUCNJAKE TREBA NAGRADJIVATI PREMA RADU Činjenica jeste, da si mi svi moramo izboriti za djelovanje principa dohotka, za ,njegovu suštinu. Da ne bil bio apstrak-tan ja ču odmah preči na kon-kretnu stvar, to jest na pitanje nagradjivanja stručnjaka. Stav sindikata po ovom pitanju je star več šest godina i syi-ma je dovolj no poznat, to jest da i u stručnim službama treba biti cijena. Na uvodjenju dohotka u stručne službe gledamo kao na proces, a ujedno tvrdim, da rješenje pitanja cijene usluga stručnjaka, da bi mogli uvesti dohodak u stručne službe, leži u rukama samih stručnjaka. Zašto nemarno cijene za naše inžinjere, tehničare, ekonomiste i ostalo osoblje? To je posledica naše politike nadnica; mi nikad nismo našem inžinjeru htjeli priznati stvarni rad i pošto to nismo priznali, on se nije poja-vio sa cijenom. On je bio plačen prema vrijemenu prevedenem na poslu, brez obzira koliko je rada bilo u njegovoj nadnici. Uzrok da nismo imali te cijene dakle nije bio u tehnološkoj ili ekonomskoj nemogučnosti da se ona utvrdi. njenog knjigovod-stvenog evidentiranja, več u po-menutoj našoj praksi. Ako hočemo da imamo nauč-no iztražiivački rad i radne stručne službe, onda to treba da do-bijemo ne na bazi fiksnih za-rada, nego na bazi stvarnih rezultata rada. Priznavanje tih rezultata treba da izborimo u normalnoj poslovnoj politici radne organizacije. Mi moramo ostvariti princi-pijelno aktivnu poziciju sindikata, da tražimo od stručnih službi da predlože rješenja, a ne da mi imamo sukobe da oni tra-že rješenja od nas. Ne možemo dozvoliti da stručnjak traži rješenja svog nagradjivanja od radnika i da to rješenje samo prilivati. Tako se stručnjak prema upravnom odboru kapitalističkog koncerna ne može pojaviti, a mislim da se ne može pojaviti ni pred proizvodjačima koji su *i upravljati. Ja svojim izlaganjem nišam imao namjeru da dadem neki recept za rješavanje ove problematike; izvjesni stavovi več du-go su poznati i problem je samo u torne hočemo ili nečemo da mjenjaimo stanje i da definiramo tko treba da ga mjenja u radnoj organizaciji. Za mene uloga i odgovornosti stručnih službi ne-pbično raste, a ne pada razvojem samoupravljanja, ali, ovdje je i odgovornost samoupravljača da stručnjake nagrade za njihov rad i njihove složene zadatke. Ja sam za stvaranje uslova za uvodjenje dohotka u stručnim službama u realno mogučem roku. Negdje za to treba dva ; mjeseca., a negdje treba pola go-* dine. ali je to za mene individualna. odluka koja zavisi o stvar-r nom stanju i snagama u podu-zeču. Pitam se. koliko smo ljudi poslali u makar pouuzorno po-duzeče, da bi videli kako su oni tamo rješili pitanja nagradjivanja stručnjaka? Za to nemarno para ili nemarno ljudi. To ne mora da vredi za sva poduzeča, ali mislim da i po tom pitanju možemo da uložimo više napora nego što ih je bilo uloženo do sada. Jubilej industrije Kalnik Varaždin Radni ljudi Industrije konzervi »Kalnik« Varaždin ove godine slave 20 godina postojanja i rada. Ova poznata' industrija za preradu povrča i voča djeluje od 16. IX. 1946. godine i razvila je svoju djelatnost do znatnih razmjera. Iako u dosta složenim uvjetima, ova radna organizacija uspje-va, da veči dio svoje proizvodnje plasira na čitavom području Jugoslavije, a 15 % izvozi na strana tržišta, uglavnom u zemlje sa konvertibilnom valutom. Danas zapošljava u prosjeku 560 radnika i proizvodi 10.000 tona konzervi povrča in voča, gotovih jela i octa. Od 1960. godine »Kalnik« nastoji specijalizirati svoju proizvodju na uži asortiman povrča i to na one proizvode, koji su najbolje prim-ljeni na tržištu — grašak, mahune, krastave!, paprika i feferoni. Ova nastojanja ostvarena su baš u ovoj jubilamoj godini, jer je u skladu sa intencijama mjera privredne reforme izvršena podjela rada izmedju »Kalnika« in Prehrambene industrije »Podravka« Koprivnica i od 1. I. 1967. godine »Kalnik« djeluje u sastavu »Podravke«, kao pogon sa samostalnim obračunom. U programu..pers.pektivnog razvoja »Kalnik« če zbog izuzetno povoljnih klimatskih uvjeta za razvoj povrča razvijati preradu povrča, a »Podravka« preradu voča i ostali svoj poznati asor-man juha i jušnih koncentrata. Udruženim snagama proizvodnja oba partnera podiči če se na viši nivo in več za 1967. godinu predvidjeno je osjetno povečanje proizvodnje u pogonima ‘»Kal-nika« i »Podravke«. Cilj nam je, da udovoljimo mnogobrojnim potrošačima koli-činom, kvalitetom i pristupačnom cijenom svojih proizvoda i na taj način stvorimo uvjete za normalan razvoj u novim uvjetima i ostvarimo o narednih 20 godina još veče rezultate. Zahvaljujemo potrošačima i poslovnim partnerima na uspeš-noj 20-godišnjoj suradnji i preporučamo, da se ova još uspešnije razvija u narednom razdoblju. Opče je poznato da nepo-Sr®dni proizvodjači u šumskoj Privredi, osim malih iznimaka, Pbaju i dopunska zanimanja, ^ajčešče se bave poljoprivre-na vlastitim gospodarstvi-P^a. Da bi se medjutim stabilni j e vezali za poduzeče, bilo je Potrebno pronači odgovarajuče stimulativne oblike akontiranja bobnih dohodaka. STIMULATIVNE FORME AKONTIRANJA OSOBNIH dohodaka Prva takva stimulativna for-'Pa (stimulacija I) osigurava *natno veči ostvareni osobni ti°hodak, ako radnik ne izvrši mjesečnu normu na svo--6 radnom mjestu. Kada ispuni c°rmu, povečava mu se akonta-n1Ja osobnih dohodaka ostvare-Prema proizvedenim jedini-za 25 %. k s^Pa jedinice 'tio , ?ruSo mjerilo (stimulacija II) ^kolektivno i djeluje na nivou Nije dovoljno Proizvesti, jer time se još Osigurava priliv sredstava. ' toga je kao mjerilo za tu nulaciju uzeto izvršenje pla-otpreme Se^Pie: SVa otpreme proizvoda kupcu, panjem plana otpreme smatra a ie pod normalnim okolno-iat ^vršen i planirani doho-v, ’ Pa ova stimulacija ima "anaV(3an.ie, jer su za nju plani-sredstva. Stimulacija II >soh ■ daljnjih 25 % ostvarenih itin,nitl dohodaka u startu (bez •Puiacije I). i0v P'nciP akontiranja osobnih ^ndaka režijskih radnika u °I jedinici približno je jed- nak akontiranju radnika u proizvodnji. Ovi radnici imaju mjesečni start koji odgovara ostvarenim osobnim dohocima radnika u proizvodnji mjerenim količinom i cijenom rada. Startni osobni dohoci dijele se na fiksne (70 %) i varijabilne (30 %). Fiksni dio startnog osnova radnik prima ovisno o vremenu provedenom na radu. Varijabilni dio dobiva ako udovolji zadanoj količini, kvaliteti rada i ažurnosti. Ovi radnici ostvaruju stimulaciju I po osnovi kriterija koji su negdje isti, a negdje složeniji nego kod radnika u proizvodnji. Stimulaciju II ostvaruju kao i radnici proizvodnje, ali u omje-ru ostvarenih varij abilnih osobnih dohodaka. STARTNI OSNOVI Sumsko gospodarstvo posluje na prostranstvu od preko 80.000 hektara išaranom naseljima. Nije moguče bez znatnih i osjet-ljivih troškova prevesti kontro-lu efekata rada pojedinaca, pa čak niti prisutnosti na radnom mjestu. Ove teškoče nalažu tra-ženje rješenja kroz odgovaraju-ča mjerila za utvrdjivanje količine, kvalitete rada i ažurnosti. Režijskim je radnicima več nastupom 1962. godine pretvoren bivši tarifni stav, uz neke korekture analitičkom proeje-nom radnih mjesta, u startni osnov. Najniži i najviši startni osnovi stoje u omjeru otprilike 1:4. Startni osnov za radna mjesta utvrdjen je u rasponu. Od iznosa raspona odnosi se 50 % na potrebnu stručnu spremu, a 50 % na odred j en broj godina radnog iskustva. Rezultati ovako utvrdjivanih osobnih dohodaka ‘nisu izostali. Radnici, koji nisu ostvarili puni iznos varijabilnog dijela osobnih dohodaka, smatrali su u prvo vrijeme da su kažnjeni. Tek s vremenom su shvatili da se radi o mjerilima za kvalitet, kvantitet i ažurnost rada. To je bio i prvi oblik stimulativne raspodjele za radnike sa mje-sečnim startom. Lakše je bilo rukovoditi, bilo je manje disciplinskih postupaka, a osobni dohoci počeli su diferencirati bolje i loše radnike. Radi primjedaba o kažnjava-nju izmijenjena je tehnika obračuna, pa se varijabilni dio osobnih dohodaka nije oduzi-mao za neispunjene kriterije, nego dodavao ' za ispunjene. Obrad-a je bila nešto teža, jer je nastala potreba izrade pismene isplatne podloge za svakoga radnika s mjesečnim startom. Tako se fiksnom dijelu startnog osnova dodaju ostvareni varijabilni osobni dohoci, a obračun se u načelu približio obračunu radnika u proizvodnji, jer se rad prema odredjenim mjerilima nagradjivao. Ovo se radi još i danas. Ipak, kroz kratko vrijeme primjene uočilo se da fiksni dio osobnih dohodaka, ovisan samo o vremenu provedenom na radu učestvuje pre- više u startnom osnovu. Kod radnika u proizvodnji polazi se od nule. Dopuna pravilnika predvidja odnos 50 % fiksnih prema 50 % varijabilnih. Činjenica, da su osobni dohoci u šumarstvu bili niški u odnosu na ostalu privrexdu, a inflaciona kretanja iz godine u godinu znatna, pružila nam je šansu, da umjesto povečanja startnih osnova, povečavamo varijabilne forme stimulativne raspodjele. Tako su uvedene stimulacije I i II kod radnika zajedničkih službi adekvatno sličnim stimulacijama radnika proizvodjača. Daljnja forma stimulacije je stimulacija III. Ona se odnosi samo na režijske radnike s mjesečnim startnim osnovom. Neis-plačeni dio varijabilnih osobnih dohodaka čini sredstva za ovu stimulaciju. Ova sredstva služe za nagradjivanje posebno zaslužnih radnika radi sniženja troškova i zalaganja u radu. Odluku o raspodjeli donosi zbor radnika radne jedinice. Ako radnik, ili grupa radnika predloži dokumentirano bo-lja rješenja u vezi organizacije rada, povečanja produktivnosti, sniženja troškova poslovanja, i ako se rezultati tih rješenja mogu mjeriti, pripada torne radniku ili grupi radnika ušešče u ostvarenim financijskim re-zultatima od 1 do 30 %. Elaborat o uštedama raz-matra komisija radničkog savje-ta i daje prijedlog. Ako se rezultati predloženih ušteda odnose na duži vremenski period, učešče u uštedama pripada radniku kroz 3 godine. Ovako primljena sredstva predstayljaju osobne dohotke, ali ne ulaze u osnov za stimulaciju niti za raspodjelu po obračunu. Mimo svih preduzetih mjera i izgradnje stimulativnog sistema raspodjele ostali su nerješeni neki unutrašnji problemi odnosa osobnih dohodaka nosioca proizvodnje i organizacije i naj-utjecajnijih i najzasluženijih radnika za postizavanje rezultata rada. Ovi konkretni problemi riješeni su 1966. godine uvodjenjem stimulacije IV — ekonomske stimulacije. STIMULISANJE NOSILACA PROIZVODNJE Eliminiranje uravnilovke no-silaca proizvodnje, organizacije i rezultata sa ostalim administrativnim i pomočnim osobljem pretstavlja cilj stimulacije IV. Buduči ta stimulacija obu-hvača radnike od kojih zaista, ovisi proizvodnja, organizacija, rezultati i unutrašnja izgradnja, to je ona kompletirana tako da djeluje pozitivno i negativno. Sredstva za tu stimulaciju proističu iz više ostvarenog rezultata, pa u obrnutom slučaju djeluje negativno. Ekonomska stimulacija kreče se od + 50 do —50% osobnih dohodaka startnih osnova radnika koje obuhvača. Primjenom i ovoga oblika stimulativne raspodjele ozbiljno je povečan varijabilni dio osobnih dohodaka stručnih radnika tj. 65 % od ukupnih osobnih dohodaka. U daljnoj izgradnji sistema fiksni dio osobnih dohodaka režijskih radnika biti če sve beznačajniji. Ne čini naročite teškoče pretvaranje ostatka startnog osnova u pro-mjenjivi, ali je to rezerva koja če biti korištena kada budu pronadjena dopunska precizna mjerila individualnog doprinosa i učinka režijskih radnika. Jedan dio visokostručnih ka-drova zajedničkih službi ostvaruje opisanu stimulaciju ha bazi prosjeka ostvarenja ove stimulacije rukovodečih kadrova radnih jedinica, a drugi dio dje-lomično po torne osnovu (20 %), a djelomično na osnovu odnosa porasta neto produkta Gospodarstva prema porastu neto produkta grane na bazi 1962. Ako je porast neto produkta Gospodarstva veči, stimulacija je pozitivna (do 30 % starta) i obratno. Ako s jednog naslova ostva-re pozitivnu, a s drugega nega-tivnu stimulaciju, onda se ona prebija. Prema sadanjim propi-sima ne može preči niti pozitivna niti negativna stimulacija preko 50 % startnog osnova. Navedena mjerila za raspodjelu osobnih dohodaka optere-čena su kompromisima, ali su u svakom slučaju poslužila za sti-canje dragoejenih iskustava za iznalaženje novih i boljih rješenja. U svakom slučaju uravnilovka na bilo kome nivou je negativna, a diferenciranje osobnih primanja temelj eno na sigurnim pokazateljima je garancija progresivnih kretanja. \ I / ' STROGO ' ZAUPNO ' Aha, gotovo peljejo kak zapisnik s seje delavskega sveta! KARIKATURA: MILAN MAVER MATE UJEVIC: Aktivirati sindikalne f podružnice | Iz diskusije predsjednl-ka HO sindikata rudnika industrije i rudarstva SB Hrvatske DUŠAN ŽNIDARIČ: Preosnova proizvodnje je povzročila preosnovo samoupravljanja i BBBBBBECBBBBEBBI BBBBBBBBHBbBBBBSBBBB EEEEEEEEEEEE EEBBEEBBEEE i BOŽO IIRKMAN: i--------------- Kako so v Tovarni avtoopreme Ptuj izoblikovali sistem formiranja in delitve dohodka po delovnih enotah Šta smeta, da idemo na neposredno upravljanje ■ V Tovarni avtoopreme Ptuj smo začeli s prvimi poskusi ugotavljanja dohodka po delovnih enotah že leta 1962. Takrat je bil tudi sestavljen prvi pravilnik o delu in pristojnostih delovnih enot. Če pa danes ocenjujemo takratni sistem, si moramo priznati, da smo si za dokaj majhno podjetje izoblikovali vse preveč kompliciran in drag sistem dela in obračuna delovnih rezultatov po delovnih enotah. Naše podjetje je takrat zaposlovalo približno 400 delavcev, imeli pa smo v proizvodnem, programu. Kakih. 200 .finalnih artiklov in še približno 1200 polizdelkov, delovni proces pa se je odvijal po proizvodnih oddelkih. Takrat smo mislili,1 da delovno enoto predstavlja vsak oddelek zase in smo zato na tej ravnj tudi ugotavljali dohodek. Organizirali smo 8 delovnih enot, od katerih je vsaka imela v povprečju 50 zaposlenih, s tem da je najmanjša štela 8 in največ.! a 70 delavcev. Seveda pa je bila takratna organizacija dela po delovnih enotah predvsem stvar obračuna in operativnega izvajanja postavljenih nalog. Svetov delovnih enot nismo imeli. Sam obračun,dohodka pa je bil zelo kompliciran in je zahteval zaposlitev štirih novih delavcev. Kljub sorazmerno visokim stroškom za tak sistem obračunavanja dohodka, pa obračuni niso bili nikoli točni: velike težave nam je povzročalo predvsem kroženje dokumentacije, ki je le v redkih primerih prišla v obračun taka, da je lahko služila za nadaljnjo obdelavo. Za’ ovrednotenje dela po delovnih' enotah pa smo si izoblikovali lastne planske cene. Kar pa zadeva nagrajevanje delitev sredstev za osebne dohodke smo izhajali iz enotnega pravilnika o deli {.vi za celotno podjetje — le-ta je še vedno v veljavi — ki je določal startne osnove ali tako imenovane obračunske postavke, ki so jih — dopolnjevali še naslednji elementi nagrajevanja: e individualni in kolektivni učinek dela • ekonomski učinek posamezne delovne enote • ekonomski učinek podjetja kot celote. Individualni učinki so zasnovani na normah za posamezne delovne operacije. Normirana pa imamo vsa dela v neposredni proizvodnji. Na vseh tistih delovnih mestih, kjer dela ni mogoče meriti z normami, je osebni dohodek odvisen od izpolnjevanja planskih nalog. Ti plani pa so postavljeni za posamezne delovne enote in za podjetje kot celoto. Dobra stran tega sistema je nedvomno v tem, da je bistveno pripomogel k povečevanju ekonomičnosti proizvodnje in je zainteresiral veliko članov kolektiva za racionalnejše gospodarjenje s sredstvi. Po rekonstrukciji v; letu 1964 pa so se razmere bistveno spremenile. Proizvodnjo smo prese- ozirnma lili v nove prostore, kjer so oddelki tudi v tehnološkem smislu veliko .bolj. povezani med seboj. Delovni proces je postal veliko bolj enovit. V glavnem sta se nam zdaj izoblikovali dve osnovni tehnološki smeri: obrat za proizvodnjo drobne opreme in obrat za proizvodnjo tako imenovane velike opreme. Zaradi tega smo tudi v letu 1965, ko smo sestavljali nov statut podjetja, izoblikovali organizacijo delovnih enot na drugačnih osnovah, pri čemer nas je vodilo načelo, naj bo delovna enota tista zaokrožena celota, ki ima tudi svojo finalno proizvodnjo in ki je lahko tudi teritorialno in organizacijsko samostojna. Tako smo tudi organizirali dve delovni enoti, to je delovno enoto obrata I — proizvodnja drobne opreme — in delovno enoto obrata II — proizvodnja velike opreme. S tem pa smo se seveda srečali z vprašanjem, kaj ■ storiti z upravo in z vsemi tistimi službami, ki delajo za obe enoti. Ta problem smo razrešili tako, da smo osnovali še delovno enoto uprave, ki. poleg splošne uprave, nabavne in prodajne službe združuje še tehnično kontrolo in vzdrževanje. Za obračun dohodka v proizvodnji smo sestavili cenike del' po lastni planski ceni. Pri tem moram reči, da je lastna planska cena v naših razmerah zaenkrat edino objektivno merilo, ker pač proizvajamo na zalogo in ker največkrat sploh ne vemo, kakšno prodajno ceno bomo dosegli z določenim proizvodom, razen tega pa mdramo nekatere proizvode proizvajati tudi z izgubo, če pač hočemo obdržati kup™ Za vrednotenje dola v upravi pa smo sestavili predračun stroškov, ki je vezan na količinski obseg proizvodnje. Cim večja je proizvodnja, tem večji so lahko tudi stroški uprave in "obratno. Znotraj te enote pa smo organizirali še predračunske enote,, ki imajo vsaka svoj predračun stroškov. Po vseh delovnih enotah smo izvolili tudi svete delovnih enot. V pravilniku o delitvi dohodka po delovnih enotah pa je uzakonjen naslednji sistem delitve: • vrednost proizvodnje po ceniku del predstavlja skupni dohodek delovne enote • če od skupnega dohodka odštejemo materialne stroške, ugotovimo dohodek delovne enote • od dohodka delovne enote odštejemo izplačane akontacije na osebne dohodke in ugotovimo ostanek dohodka, ki ga v višini 50 % deli delovna enota • ostanek dohodka deli delovna enota na sklad za povečevanje osebnih dohodkov, na rezervni sklad delovne enote, na sklad skupne porabe in na sklad za investicije delovne enote; preostalih 50 % ostanka dohodka pa gre v skupne sklade podjetja za plačevanje anuitet, za skupne investicije in za povečevanje lastnih obratnih sredstev. Sistem delitve sredstev za osebne dohodke pa smo pri tem obdržali nespremenjen. Iz diskusije direktora Šumskog gospodarstva Karlovac Seveda s tem še nismo rešili vseh problemov in težav. Naj nekatere samo omenim. Tako na primer nenehno povečevanje cen rrfaterialov in uslug povzroča tudi nestabilnost cen v delovnih enotah in le-te nikoli ne morejo vedeti, kolikšen bo pravzaprav njihov dohodek. Drug problem pa je v tem, da se ne morejo uveljaviti sveti delovnih enot. To predvsem zavoljo centraliziranih tehničnih služb in enotnega tehnološkega postopka. Te službe pa diktirajo način in vrsto,proizvodnje*tako da so sveti enot povsem nemočni. Kar pa zadeva naše načrte, tole: znotraj delovnih enot nameravamo organizirati še obračunske enote. Le-te naj bi po menile to, kar so pred rekonstrukcijo bile delovne enote. Zakaj se odločamo za ta ukrep? Predvsem zavoljo tega. ker smo prepričani, da obračuni ekonomskih učinkov v manjših enotah veliko bolj vplivajo na povečevanje ekonomičnosti gospodarjenja, kot pa je to primer z velikimi delovnimi enotami. Sta nam smeta, da idemo na cija. Pot.puno drukčije jeste, neposrednu raspodjelu i uprav- kad sebi postavimo obavezu, ljanje u radnoj jedi niči? Čini da tražimo rješenja na bazi mi se, da je to strah, da de kompletncg formiranja ukup-doči do nenormalne raspod.iele nog prihoda i njegove raspo-ošobnih dohodaka in da foč- djele na nivou radne jedinice m.iranje fondova na nivou rad- i da tražimo rješenja, da ova nih jedinica vodi razbijanju sredstava rte budu rasuta, nego kolektiva' da budu po ekonomskim za- «.• ... f _______■ f„v, konitostima * najoptimalnije Sto se tiče formiranja fon- .......jodova na nivou radne jedinice, mi znamo, da je u kapitalizmu neminovna centralizacija kapitala — i da je centralizacija i koncentracija sredstava neminovna i kod nas. Kako i ko-jim putem to pestiči? U našoj praksi, mi ovaj problem nismo rješavali tako zva-nim izjednača vanjem uslova privredjivanja. Kad o torne govorimo, onda u stvari yiše mislimo na ujednačavanje kriterija i mjerila za raspodjelu U kapitalizmu se to postiže osobnih dohodaka. To je jedna stihijskom konkurencijom, a strana pitanja i mislim, da su kod nas je postavljen' princip u osnovi' to pilbnje vteč s ve udružehog rada. Principijelno radne organizacije rješile. Jer, su nam dakle te stvari jasne — a ko mi imamo mjerila za ras-ali da li mi u našoj praksi podjelu osobnih dohodaka kot vidimo upravo to razrješenje, centraliziranih fondova, onda da se ta raspodjela prenese na ta mjerila. mogu da budu ista radne jedinice in da se tamo i kod decentralizovanih fondo-formiraju fondovi i osobni do- va, samo če u tom slučaju biti hoti i da osignramo ekonom- različit odnos fondova i osob-sku cirkulacija tih fondova? nih dohodaka. Za mene je To je po mojem sudu ključno otvoreniji problem koriščenja pitanje i ako na njega znamo fondova ra.dnih jedinica, da odgovor, onda če otpasti strah imamo garanciju, da če oni eko-o kome sam govoriti Cini mi nomski cirkulirati i da če biti se, da nas traženja polovic- utrošeni tamo, gde če dati naj-nih rješenja najviše zapliču i veči efekat, gledajuči sa sta-da ovde ima najviše deforma- hovišta poduzeča in društva. ■ IBUMIMaillMiaBdl BiBiaBBiifliaBBBaaaiaiaiiaiaiiaaiiaaiaiiB Ako oejenjujemo aktivnost I sindikata zadnjih godina, onda je takva oejena sigurno pozitivna: naša organizacija borila se za progresivne društvene i ekonomske procese i dala je svoj dio da su se odnosi na liniji samoupravljanja razvili do današnje faze. Postavlja se ipak pitanje: kako sindikat aktivnije uklopiti u današnje procese da bi se oni brže kretali naprijed? Ako pogledamo našu aktivnost. onda čemo videti da se ona odvijala na nivou foruma, sindikalnih odbora i plenuma, a ni je se uvijek odvijala i na nivou sindikalne podružnice. Danas je nužnije nego ikada da razni procesi unutar radnih organizacija brže kredu naprijed i da se razna pitanja brže razrješavaju. Ako ova pitanja uspešno razrje-šimo unutar radne organizacije, onda moraju proizvodjači diči zahtjev da se ta pitanja pokrenu i na nivou grupacije i grana. Mislim, da bi mi sad u rad-nim kolektivima trebali biti za-okupljeni problemima kako reorganizirati sindikalno podruž-nicu kao društveno političku organizacija, odnosno kao idej nog i političkog faktora radničke klase u borbi za socijalizam. Da unutar sindikalne podružnice stvaramo ta kovu platformo koja če svojom političkom snagom, svojim argumentima utjecati da nam razni procesi idu brže naprijed. Sindikalne podružnice ne mogu da donose obavezne odluke, kakve može doneti zbor radni-ka ko ji je organ samoupravljanja. Sindikalna organizacija za to nije ni pozvana, ali je ona faktor ko ji se bori za napredne : odnose, ona ujedinjava radne ljude u društveno-političku or' ! ganizaciju i pri prema ih za s? rhčupravire " prdceše. Vrlo' je z/ to važno, kako če ona unutai sebe raspravljati, postavlja« razne zaht.ieve. inicirati stvari! zahtjevati da one brže kredu naprijed Irham osječaj da se mi jo5 uvijek previse zadržavamo 11 razpravama na nivou rukovode-čeg aktiva tvomice, kombinata-na nivou tvorničkog komitsta 1 sindikalnog odbora. Praksa na5 upuču.je da se brže spuštamo na rasprave u kolektivu, na organizirane i pripremljene rasnraVe ko j e če ljudima davafj jasen nut i jasnu perspektiva. Treba v i f Vati kako podružnica na tom plar nu aktivirati! VARTEKS Jedan od največih kombinata tekstilne industrije -Varteks« iz Varaždina, svojim kvalitetnim proizvodima osvojio je simpatije potrošača širom eijele Jugoslavije. Zahvaljujoči upravo kvalitetnim proizvodima, »-Varteks« svoje proizvode uspješno plasira i na inozemnom tržištu, a naročito u zemljama zapadne Evrope (Austrija, Za* padna Njemačka, Švedska i druge). Danas »-Varteks« sa područjim pogonima zapošljava preko 8000 radnika, od čega samo u Varaždinu oko 6500 radnika. f I )