•SKUPŠČINSKl ZAPISI-
Tri lela so Že minila za delegate, ki neposredno sode-luiemo v delu zborov občinske skupščine za mandatno obdobje 1978-1982. Nabrali smo si precej delegatskih izkušenj - dobrift in slabih, spoznali pa smo tudi skup-Sčmsko »živijenje- s (ehnologijo odločanja vred. V svojih zapisih bi želet nanizati - le bolj nakazati - nekatera vprašanja iz dosedan/ega deta bežigeajske detegatske skupščine Kakor sem jih doživljal. občutil...
*   Zaka| prazrt« mestn« t*m«?
Praviloma je na vsako skupSčinsko sejo uvrščeno na dnevni red gradivo za seje zborov meStne skupščine. Delegaciji za zbor združenega dela in zbor občin mestne skupfičine lahko svojo delegatsko (unkcijo opravljata le na podlagi staliSč in usmeritev občinske skupšfiine. Žal ' je obravnava tako imenovanih mestnih tem na sejah skupščinskih zborov dokaj formalna, nezanimiva. Občin-ski delegaciji za meslno skupščino se največkrat opirata le na stališča izvrSnega sveta. Redke so pripombe in sugestije v zvezi z mestnim gradivom, ki bi prihajale \z delegatske »baze- - \z temeljnih delegacij in konferenc delegacij.
Neusklajeni sklici sej (časovno prekratki razmaki) ob-činske in mestne skupSčine zagotovo vplivajo na (ne)o-bravnavanje mestnth tem v temeljnih delegacijah. Nene-hno spreminjanje napovedanih dnevnih redov za seje
Da bi bolje
usklajevali,
odločali
zborov mestne skupSčine vse prej kot mobilizirajo tiste dejavnike v občini, ki bi želeli z vso resnostjo in odgovor-nostjo sodelovati pri usklajevanju odločitev v mestni skupSčini.
Tudi v občini se marsikdaj obnažamo preveč »tokali-stično-. kot da ni skupSčinsko odločanje na ravni mesta sestavni del obtinske »pristojnosti-. Nemalokrat bi mo-raft v na&ih skupSčinskih razpravah dajati mestnim le-mam prednost pred občinskimi - zaradi skupnih intere-sov >n potreb vseh Ljubljančanov.
*   Skuptčlna na) odloča, a ne posJua«!
Bezen pregled dnevnih redov sej skupSČmskih zborov dafe zanfmfve ogotovrtve. Nf skoraj skupLčinske seje,
W\w ruso na dnevnem redu dve. tri in tudi več točk z značilno začetno besedo •nnformacija- ali -poročilo-oziroma »analiza« o tem ati onem širšem ali ožjem druž-benem vpraSanju. Včasih se zdi, da mora biti občinska skupSfiina predvsem dobro in pravočasno seznan/ena s problematiko in stanjem v obfiini. Gradiva za seje skup-Sčmskih zborov so namrefi pogosto pripravljena tako. da delegacije bolj informrrajo, kot pajih ustvarjalnoangaži-rajo za konkretno odlofianje - usktajevanje v obfiini.
V sploSnem je opaziti. da pri posameznih točkah dnev-nega reda skupščinskih sej, ki niso izrazito normativne narave. ni vnaprej pnpravljenih osnutkov stališč in skle-pov. Sestavljavci skupSCinskih gradiv se v tem pogledu prehitro zadovoljujejo: ali s presptoSnimi, s tem pa pre-malo zavezujofiimi stafišči. ali pa ponujajo svoja stališča in sktepe kot nekakšna skupšfiinska staliSfia.
Nedvomno so skupščinske odločitve v največji meri odvisne od tega. kako je z delovnim programom občin-ske skupščine opredeljena tema. ki naj bi prišla na dnev-ni red ene izmed sej zborov obftnske skupSčine Sleher-na obravnava v občmski skupščini pa mora neogibno pripeljati k odločitvi (staliSču alr sklepu). ki nekomu nekaj konkretnega nafaga ali ga zelo določeno usmerja. Odbori skupščinskih zborov in družbeni sveti že vnaSajo v skupSčinsko obravnavo novega, kritičnega in ustvarjal-nega duha in dajejo predloge za skupščinske odločitve.
•   (Nejodrivnost v druib^nl »bazl« na odlotiive občlnske skupičlne
V zmoti je. kdor misli. da se s sejo občtnske skupščine konča delo delegata. bodisi v ztioru združenega de(a. bodisi v zboru krajevnih skupnosti. Nemara je dosti lažje oblikovati skup&činsko odločitev m zanjo glasovati kot pa se kasneje - tudi prek temetjne detegacije - boriti za njeno uresničitev   Mnogo si prizadevamo za pripravo skupščinskih gradiv, za stališča skupščine - skratka, za seje skupščinskih zborov, bistveno premalo pa za izvaja-nje odlohov, usmeritev, stališč tn sktepov skupščine. Nikakor ne morejo izvr&ni sveti in občinski upravni orga-ni sami storitt vsega za uresničitev skupščinskih odloči-lev.
Usoda staliSČ in dogovorov v občinski skupSčini je predvsem v rokah tistih, ki so jih sprejemali - se pravi: detegatov defavcev temeljnih organizacij in delovnih skupnosti ter delegatov občanov in delovnih Ijudi krajev-nih skupnosti Ali drugače povedano: skupščinskeodlo-čitve. sprejele po delegatih temeljnih samoupravnih or-ganizaci) in skupnosti. morajo vselej jasno in natančno opredelrli nosilce nalog in obveznosti v družbeni -bazi-(v organizacijah združenega dela in krajevnih skupno-stih) Števtlne skupščinske odločitve 2al nimajo pravega odmeva rned delavci in krajani zategadelj, ker so tistt, ki so jim namenjene, pogosto anonimni. nedoločni.
Redko se dogaja. da bt na seje delavskih svetov ali skupSčin krajevnth skupnosti redno uvrSčali odlofiitve obČinske skupSCine in v tej zvezi dolo^ili svoje obvezno-sti. Mar so skupSčinska stališča premalo konkretna. za-vezujoča - ali pa je odločanje v občinski skupSčinl pre-več odtujeno, premalo povezaro z interesi in potrebami
druzbene -baze-?
BOJAN ZAVAŠNIK