Iz akcijskega programa mestne in občinskih konferenc SZDL
za krepitev in nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti v Ljubljani
Družbeno dogovarjanje in sporazumevanje
Socialističoa zvessa v mestu tn obfiinah bo usmerila več pri-zadevanj v uresničevanje vseh vrst pobud za družbeno dogo-varjanje o skupnih vprašanjih. Izdelala bo celovit sdstem sa-moupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja kot pomembnih instrumentov orga-ndzirane družbene akcdje za uveljavitev vrste stališč, ki so iarecno preoizira v pismu in v drugih aktualnih in drugih interesnih samoupravnih skup-nostih, v samostojnih skladah in delovnih organizaoijah po-sebnega samoupravljanja obča-nov, za socialistačno solidar-nost, za ugotavljanje temeljnih pogojev, da bi lahko ljudje res-nično soodločali tudi o tistih sadovih svojega dela, ki jih namenjajo za skupne potrebe v krajevni skupnostd, občinl, v mestu in tudi v širšdh družbe-no-politdčnih skupnostih.
Samoupravljanje v združe-nem delu moramo povezavati s fcistim v potrošnji in narobe: samoupravo delovnih ljudi in občanov v kraju bdvanja — v krajevni skupnosti — moramo tesneje povezovati z združesnim delom. Smotmo moramo po vezovati in do največje možne mere presegata dvojnost delov-nega človeka in občana, kot proizvajalca materialndh in du-hovnih dobrin v delovnd orga-nizaciji in kot potrošnika teh dobrin v kraju bivanja — v krajevni skupnosti. V ta namen bomo posvetdli vso skrb temle nalogam:
1.    Brez   odlašanja   moramo izoblikovati nova razmerja v ti-stih skupnih  službah,  skladih, interesnih   skupnostih v  Ljub-l.jani, zlasti v delovnih orgaraiza-cijah komunalnega gospodarst-va, ki opravljajo zadeve poseb-nega družbenega pomena. Zato podpiramo  pobudo za  ustano-vitev    samoupravne    interesne skupnosti   v   komunalnem   go-spodarstvu po delegatskem na-čelu  in  razmerjih, v kakršnih bodo morali imeta plačniki in koristniki uslug in storitev od-ločilno besedo  in določna po-oblastila o vseh pomembnejših vprašanjih, ki zandmajo občane neposredno.   Prav   tako  se  bo SZDL zavzela za integracijo sa-mostojnih delovnih organdzacij komunalnega   gospodarstva   v eno delovno organizaoijo s svo-jimi temeljnimi organizacijami združenega dela. Zavzell se bo-mo za to, da bodo osnutki za novo  organizaoijo v  skladu  z ustavnimi dolooili in da bodo pravi  čas  prišld  v  roke  obča-nom in krajevnim skupnostdm.
2.   Zaradi velikih potreb zla-std delavcev in njihovega inite-resa za hitrejše reševanje sta-novanjskega   vprašanja   se  bo SZDL skupaj s sinddkati v me-stu in občinah ter v krajevnih organizaoijah     zavzemala     za čimprejšnjo ustanovitev samo-upravne  stanovanjske  skupno-sti in uresničevanje že sprejete stanovanjske politike. Prouoila in oblikovala bo delegatski si-stem    v    stanovanjski    samo-valca   prek   hišnega   sveta   — upravi, ki bo  segal  od  stano-krajevne   skupnostl,   temeljnih organizaoij združenega dela, do samoupravne interesne skupno-sti.   Bistveno   moramo   oživiti delo hišnih svetov in se zavzeti
za to, da se kar se da hitro sprejme družbeni dogovor o zaščitii potrošnika na stanovanj-skem področju.
3.  Posebna   delovna   skupdna koordinacijskega     odbora    za krajevne skupnosta pri mestna konferenci   SZDL   bo   v   letu 1973 izdelala predlog za celovit sistem samoupravnega sporazu-mevanja  in  družbenega   dogo-varjanja v Ljubljani glede za-dovoljevanja   skupnih   potreb. Njegov calj naj bi bil povezova-ti vsa temeljna vprašanja živ-ljanjskih   in   delovnih   razimer občanov:  otroško varstvo, sta-novanjska vpraSanja, sooialno-humanitarne rešitve, komunal-ne  usluge  in  storitve,  potroš-nlška vprašanja, rekreacijo, so-delovanje z delovnimi organiza-oijami itd. v celovit sistem do-govarjanja  in sparazumevanja in ga vklju6iti v  srednjeročni program . (petletni plan  akcij) družbenega planiranja v  obdi-nah.
4.  Družbeni dogovorii med po-trošniki — koristniki uslug in delovniml   orgardzacijami   mo-rajo dobiti vse širšd dmižbeno-politični pomem tudd zato, ker neposredno pamagajo krojiti so-cialistično    poslovno    moralo, dobre poslovne običaje, kako-vost ifcd. in utrjujejo razmerja med   potrošnlki   in   delovnimi kolekbivl. V ta namen mora So-caalasfačna zveza spodbuditi vse možne oblike organiziranega de-lovanja  potrošnikov   in  delov-nih kolektivov, kat so: potroš-niški kodeksi, potrošniški svetd in  podobne  samoupravne   de-javnosti.
5.   Socalastična zveza bo  ak-ta-roeje sodelovala pri ustanav-ljanju  potrošnikih   svetov  kot posebndh oblik samozaščite po-trošnika in kot svojevrstne ob-like kontrole v potrošnjd. Mno-gi aktivlstd nimajo prave pred-stave o potrošniških svetah, nji-hovih možnostih itd., zabo naj se s pomočjo koordinacdjskega odbora za KS pri mestni kon-ferend SZDL pripravi posebno posvetovanje  o  novl vlogi  in funkcijd potrošndšklh svetov. Pri tem borao upoštevald tudi vlo-g« trgovine in nova razmerja, ki se bodo za to področje ob-likovala v novi ustavl.
6. Posebna delovna skupina pri koordinacijskem odboru za KS bo preudila možnosti za ustanavljanje uslužnostnih ser-visov, ki jih občan v krajevnih skupnostih in v novih stano-vanjskih soseskah vsak dan bolj potrebuje.
Gmotne možnosti
Akcije, M naj zagotove izva-janje dokumenta »SZDL danes« in nadaljnjd razvoj krajevne sa-mouprave, terjajo, da se izo-blikujeta gmotna politika in razšari osnova za izvajanje po-stavljenih nalog. Samouprava, kd se obllkuje v krajevni skup-nosti in ki se z ustavnimi do-polnili razšdrja v vsestranska delegatska razmerja, terja po-leg dragega vrsto opravil poli-ti^ne in tehnične narave oziro-ma ustrezne gmotne možnosti. Te možnosti pa se lahko pove-čujejo samo hkratd, kakor se bodo povečevale družbena pro-duktivnost dela in možnosti združenega dela, da razpolaga s presežnim delom, ki ga ustva-rijo delavca v njem; samo z rastjo   spoznanja,   da   morajo
občani za nekatere dejavnosti aii potrebe žrtvovatd dodatna sredstva iz svojega osebnega dohodka; samo z nenehnim bo jem zoper nepotrebno odtuje-vanje gmotndh sredstev tistim, ki so jih ustvarili, kot tudi zo-per zapravljivost, negospodar-nost in najrazličnejše oblike kraje ali družbenega zajedalst-va.
Glede na naloge, ki Čakajo socialistično zvezo v Ljublja-nd, je treba ugotoviti, da je za-nje nezadostno gmotno in teh-nično pripravljena oairoma opremljena, zlasti če se hoče y svojem delovanju pravi čas pri-lagajati novim in novim potre-bam in prispevati h kar se da hitremu in uspešnemu razvoju krajevne samouprave.
1. K delovnih programov krajevnih skupnosti izhajajo gmotne zahteve za izvrševanje, kd jih skupnosti nastavljajo na občinske proračune. V bodoče bi bilo potrebno reševatd vsa gmotna vprašanja s samo-upravnlmi sporazumd oziroma družbenimi dogovori ali podob-nimi sistemskimi rešitvami. Prav tako bi morali v zadovo-ljevanju gmotnih potreb ustre-ano vključiti tudi delovne, zla-sti gospodarske organdzacije s področja krajevne skupnosti in na ta način zagotoviti gmotne okvire, v katerih bl se gibali delovnl programi krajevnih skupnosti. Samoupravni spora-zumi oziroma družbeni dogovo-ri bl morali biti napravljeni za celotno mesbo, da bd tako one-mogočdli nerazumne razlike v osnovnem delovanju krajevnih skupnosti.
2. že predzkušeno zbiranje sredstev s samoprispevkom v krajevnih skupnostih za gospo-darske ali negospodarske akci-je, v katerih z enakim deležem, kot so zbrana sredstva s samo-prispevkom, sodeluje tudi ob-činska skupščina, bi morali še bolj razviti. Takšne akoije te-meljijo na političmem delu ak-fcivistov, ki uspejo reševafci probleme krajevne skupnosti s pomočjo velike vefiine občanov, t. j. z zavestno odločitvljo o prispevku za skupne cilje in interese. To obliko financiranja je potrebno uporabiti tudi za hišne in uldčne samoprispevke, kjer morajo opravitd svojo nalogo hišni sveti in družbeno-politične organlzacije.
3.   Hkrati  z  gmotno osnovo za delo krajevnih skupnosti bi morali   zagotoviti   večje   mož-nostd   za   delovanje   SZDL   in drugih   družbeno-političnih   or-ganizaoij  in društev  v  okviru krajevne skupnosti. Tudi obli-kovanje sredstev v te namene mora  temeljiti na samouprav-nem sporazumu, družbenem do-govoru   oairoma  sistemski   re-šitvi. Vrsta akcij, kl jih vidijo družbeno-politične organizaclje, je odvisna pretežno od  gmot-nih možnosti.  Zato je potreb-no gmotno osnovo vselej dolo-čeno opredelitl, Če hočemo, da bomo akcije tudi uspešno pla-nirali in da ne bodo samo po-sledica    trenutnega    razpolože-nja občanov ali sredstev, ki so trenutno na razpolago.
4.  Kar se tiče gmotnih pogo-jev za delovanje, je treba izpo-polnitd   tudi   delovanje   občin-skih  konferenc  SZDL  in  dru-gih  družbeno-političnih organi-zacdj v občini. Gre tako za pro-store kot  ustrezne rešitve za
druge gmotne možnosti. Nalo-ge, ki izvirajo iz ustavnih spre-memb, programov republdške konlerence SZDL ta drugih vodstev družbeno-političndh or-garazacdj v republiki in v me-stu, terjajo izvajanje raznih akcij v družbeni bazi, ki jim trenutna kadravska zasedba v občdnskih vodstvih kratko in malo ni docela kos. Potrebe po analizah, potrebe po iaobraže-vanju, vodenju seminarjev, raz-govori v krajevnih organizaci-jah, vodenje javnih razprav itn. zahtevajo takšno delovanje, za kakršno se moramo nujno usposobUtd tako po kadrovski plati kot tudi z novimi organi-zacijskimi in metodološkimi prijemi.
5.  V mestu Imamo krajevne skupnosti, ki so po številu pre-bivBlstva   večje   od   neikaterih slovenskih občin. V takih občd-nah Slovenije Imamo organizi-rano celotno upravno  in poli-tično  nadgradnjo,  medtem ko imamo  v  teh naših krajevnih skupnostih    samo    poldicnega tajnika. Odločitd se mOTamo za to, da vsaj v takih krajevnih skupnostih namestamo  v  okvi-ru  krajevne  konference SZDL poklicne ali vsaj honorarne taj-nike, ki bi bili kot politični de-lavci   zadolženl   za   delovanje SZDL, kakor tudd za usklajeva-nje dela vseh družbeno-politič-nih  organdzacij  v  okviru  kra-jevne skupnostd.
6.   Več   skrbi   je   treba   po-svetiti   tehmčno-adimndstrafcrvnd opremljenosti  krajevnih   skup-nosti in družbeno-političnih or-gaoizacdj   v  njej.  Odpravitd je treba težave z vabUi na sestan-ke, s pisanjem referatov tn po-ročil,   še   posebej   z  zapisniki. Potrebno je razmisliti o skup-ndh  servlsih  za več krajevnih skupnosti osaroma kako druga-če poskrbeti za ureditev te pla-ti delovanja v sarnih krajevnih skupnostih.
7.   Precejšen  del   obveščanja
in obveščenosti pbčanov je od-visen od dejavnikov zunaj po-samezne organizacije sociali-sbične zveze, precejšen pa tudi od nje same oziroma od gmot-nih in drugih razmer v občini ali mestu. Organizacije sociali-sbične zveze morajo postajati vse bolj stvarno odgovorne za to, kako bodo občani o po-membnih družbenih dogajanjih ali odločitvah obveščeni, in spo-sobne, da si obfiani ravno z nji-hovo pomočjo tako obvešče-nost na najrazličnejše načine zagotovijo. Zato bo bržkone potreben poseben dogovor, po katerem bi organizacaje sedanje načine političnega obveščanja izpopolnjevale gmotna breme-na, ki so za take dejavnosti po-trebna.
Potem ko bodo osnutek pri-čujočega akcijskega programa že obravnavale krajevne orga-nizacdje in drugi dejavniki v krajevnih skupnostih in obči-nah, ga bo n estna konferenca — obogatena s pripombami in pridruženlmi akcijskiTnl pro-grami krajevnih organizacij, znova vzela v pretres in obde-lala naloge občinskih in mest-ne konference SZDL tako, da bodo za sleherno nalogo dolo-čenl udi nosilci-izvajalci in ord-entaoijski časovni roki.
Ravno zato, da bi akcdje uspe-le, mestna konferenca priporo-ča svojim članom in aktivi-stom, da si vsakod izbere kra-jevno organdzacijo socialistič-ne zveze, v kateri bo pomagai pri izpopolnjevanju obstoječe-ga ali izdelavi novega akoijske-ga programa in kjer bi že sku-šal uveljavljati sprejeto. člani konference ba tudi ta način dobili možnost, da na seji, na kateri bd program dokončno sprejeli, nastopijo delegatsko in se potem v delegatskem smislu kot aktivisti zaposlijo pri nje-govem uresničevanju — seveda po svojih nagnjenjih in sposob-nostih.