Posvetovalni delavski organi v italijanskem gospodarstvu
Gibanje delavcev v Iialiji, da ixi si za.-gotovili določene pravice v upravljanju gos.podarstva, ima že dolgoletno tradicijo. Prvi organi, s katerimi so bile te pravice eprenrenjene v vpliv neposrednih proiz-vajalcev na proizvodnjo, so bile jnotra-nje komiisije« iz časov prve svetovne voj-ne. Ti ocrgani so bi'li rezult&t sodelovanja sindiikMov in vlade — sindiika-ti so podpi-rali vladno politiko, država pa ie vpli-vala na določeno izboljšanje delovmih pogojev v tovarnah. Notranje komisije so bili delavskii zastopniški organi z divoj-nimi nakvgami: da se trudijo za napre-detk proizvodnje dm da hikrata zastopaio inferese  delavcev  nasproti  delodajalcem.
Po koncn vojne so notrajije kojnisije. ker ®o bile ipod neiposredniim vplivom de-lavcev, v posameznih mestih začele pre-raščati v >tovarniške svele«, ki so bili v Tordmi instrament revolucionarnega pro-letairiata. Odprt spopad delavcev z last-niki podjefiij 1. 1930, ko so delavci za-sedli tovarne, se je konč&l tako, da so lastniki sprejdli načelo delavske kontro-]e, ki je bilo vnešeno v zakonski načrt o tovarniškiih s.vetiih in ki seveda zaradi prihoda fašistov na oblast 1. 1922 nikoli ni bil uvdjavljen.
Notranje komisije
Danes pa v Italiji še vedno ni zakona, ki bi obdalal načelo sodelovanja delav-cev pri u.pnav]janju podjetij. L. 1947 spre-jeta ustava pravi: »Zaradi ekonomskega in socialnega napredka dela in v gkladu s potrebami proiizvodnje prizna-va repu-blika zaposlenim pravioo, da sodelujcjo pri upravljanju podjetij na način in v mejah določcnim z zakonom.« To je edina zaikon&ka določba o pravici delavcev, da ¦vplivajo na posloranje podjetja.
Drugače pa je bil med zvezo sindikal-uib. organazacij in zvezo delodajalcev sklenjen 1. 1953 sporazum. po katerem se v Tsakem pod^jetjai. k>i zaposJuje -več ka-kor 40 delaT-oe-v, voliiio notranie komi-sije z dolžnostjo, da zastopajo delavce in uslužbenoe v odnosu do uiprave podjetja. Pri opravljanju te fu.nkcije so komisije dolžne intervejiirati pri upravi podjetja zaradi točnega izvajanja delovne pogod-be, sociaJne zakonodaje in predpi-sov o hiffienski tehTiični varnostd pri deln. Ko-misije so upravičene skupaj z upravo proučiti načrte notranjih pravil pred nji-hovo uveljaTitvijo, čas letnega dopusta. uvedbo novega sistema nagra.fevanja, do-ločanje začetka in konca izmene ali de-lovnega časa. Razen iega so kormsije dolžne formuiiraK predloge za. izboljšanje dela in povečanje prodnktiviiosti ter trn-diti se za odpraro vseh sporov, ki na«ta-nejo t podjetjn  plede  dek^vnih  razmer.
Kakor vidimo, pravioe notranjih komi-sij po tesm sporazumai niso široke in so usmerjene predvsem v zajgot<yvitev pogo-jeT za boljšo proiavodnjo. HkTati to niso praTice, ki omogočajo bistven vpliv y ka-. terein koli vprašainju \z njihove pristoj-nosti. temveč pAsretovalne pravice in praTice dajaaija  nasvetov ter  predlogo^,
včasih pa celo samo pravice prsdhodne-ga vpogleda v nekatere odloke uprave. Po sestavi so komisije enotne za vse osebje podjetja, toda vsaka skupina ima po svoji ¦v^Likostj' pravico do proporcio nalnega zastopstva i.n samostojne izvolit-ve. Za uslužbence, ka so v podjetjih ved-no v manjšini, je določeno, da morajo biti obvezno zastopani z enim članom, česo v nekem podjetju več kakor trije. V so-ra^merju s številom zapostenih štejejo notranje komisije tri do petnajst čianov, katerih mandat traja leto doi. Komisija je labko v celoti ali pa delno odpokli-cana pred iztekom mandata, če se za to iajavi najmanj 51 % zaposlendh.
Upravni sveti
V mnogit itaJija,nski-; podjetjih, po-sebno na severu, obstajajo danes sveti podjetij, ki imajo nekoliko večja poobla-stila. Ti sveti so bili organizirani že leta 1945, ko je narodnoosvobodiilni odbor za Sererno ltalijo ob sprožitvi vstaje, izda! poseben dekret o ustanovitvi upravnih odborov v tovarnah, ki bodo delavski pr-edstavniški organi. Ti sveti so prispe-vali, da so bile mnoge tovarne y zelo kratkem času usppsobljene za proizvod-njo, v nekaterih pa so popolnoma prev-zeli upraivo. C&prav kasneje ni bil spre-jet  zakon,  ki  bi  bil  legalizual   njiiovo
delo, so se mnogi tova.rniški sveti v Se-verni Italiji uspck vzdržatL Mjihov poJo-žaj pa ni urejen z enotmm predpisom, temTeč je od podjetja do podjcija Taz-ličen im   določen   s  statutom.
Statoti upravnih sf&tov so rezuJtat lo-kalnih sporazumov iz 1. 1945 — 1946 ia so zato odsev lokalnih političnih razraer. Nekateri rzmed teh. svetov so sestavljeni izkljuono iz delarcev, nekateii pa iz de-Iavcev in zastopnikov delodajdcev,. Redki so primeri, da so ti sveti doDili pravico odločanja t kaierem koli vprašanju, temveč so predvsem obdržali posvetoval-ne pravice. Da bd bila jasnejša pbobla-siila teh sve-tov, naj r>avedemo statut upravnega sveta tovarne  >Oliveiti«.
Svet j« mešan organ in j« sestarljea iz treh zastopnikov delarcer, treli za-stopnikov uslužbencev, enega zastopnika. vodilnega osebja, enega skupn^ga pred-staivui-ka delavcev in uslužbemcev in še-stih zastopnikov drnžbe, ki jiii imenuje predsednak sveta. Fredscdnik sveta j« predsednik dmžbe.
EHrekcija mora rprašati la mnenje npraTni odbor o sroeri progja_ma in do-ločanjn proizvodnje, o kakoTostnem in količinskem izboljšaoju proizvodnje, me-'todah in sredstviii proizTodnje, planira-nju in projektiranju rekonstrukcije se-danjih ali gradfije novih naprav, o cenah uslng, izboljšanju življeaijs-kih pogojev zaposlenik, organizaciji socia nih ' služb, lzobraževanju ia racionaluators.kih pred-logih. Diirekcija samosiojno odloča, ali bo predložvla uipTaTneTn-a odborn obvesti-la fin«nčne narave.
Moenje mpra-raega sveta ima moč skle, pa samo glede funkcicmiraTija svetov ia razdeli.tv-e sredstev, ki so naaenjena za socialne službe.'                            Z.M.