ARHIVI XX lin
1/. arhivskih fondov in y.nirK
221
Tond Edvard Pepea Kardelj
ALENKA GABRIČ-KAČIČNIK
Gradivo fonda Edvard in l'cpca Kardelj je bilo v Arhiv Republike Slovenije prevzeto v več sklopih, od različnih izroertcliev, pa Utrli časovno v več prevzemih v letih 1989 in 1990.
Ldvard Kardelj sodi ined politike, ki so najbolj izrazito vtisnili pečat Sloveniji. Jugoslaviji, posredno pa tudi neuvršecnemu svetu po drugi svetovni vojni. Rodil se jc v Ljubljan., 27 janu arja 1910. in umrl prav tako v Ljubljani, 10. februarja 1979. Maltuiral jc na ljubljanskem učite-ljii.eu leta 1929 , c v času Šolanja jc akt vno deloval v vrstah komunistov. Leta 1926 jc poslal član SKOJ-a zatem pa jc prevzemal vse odgovornejše naloge. Veliko je pisal f-< objavljal, takoj ob začetku druge svetevne vojne se jc kol eden >*odr vključil v partizanske vrste. B I je ined Titovimi najožjimi sodelavci. po vojni pi. je prevzemal najzahtevnejše funkcije v državi; pil jc podpredsednik DEJ, minister za konstituanto, podpredsednik vlade FLRJ. podpredsednik ZIS, v.d. ministra zal zunanje zadeve v prvi začasni vladi, nato zunanji minister, prcdscdMK zvezne skupšcinc, sekretar CK ZK1. član predsedstva ZKJ. član Izvršnega biroja CK ZKJ član pred sedstva SPRJ m opravljaj šc mnoge druge fnnk eijc.
Po vojni sc jc teoretično ukvarjal z mnogimi vprašanji, njegove ideje pa so histvem; vplivale na politično usmeritev nove države. Bil je vodja jugoslovanske dclegacijc nn parišk mirovni konfcrcnci leta 1946. Doma jc imel glavno vlogo pn pisanju ustave, ohiikovanju skupščinskega sistema in sistema združenega dela ter hančnega in1 kreditnega sistetna. Usmerjal j^ razvoj kme lijske polilikc in predelovalne industrije, sc ukvarjal z. lokalnim ¿ospodarstvom ir kouuinal mm gospodarjenjem s trgom in ekonomsko st: mulacijo zaposlenih, razvijal zamis,; > bkalrn samoupravi, vlogi občine, stanovanjskih m krajevnih skupnostih družbenih dejavnostih, gospodarjenjem s prostorom, stanovanjsko n komn nalno politiko.
Bil jc eden izmed poglavitnih teoretikov za misli o delavskem samoupravljanju, najznačilnejši prvini jugoslovanske povojne politične in gospodarske dejavnosti.
Pcpca Kardlj seje rodila 2. fchiuana 1914 v Spodnji Zadobro"i v družim Maček, umrla p: I.*)' aprila 1990 v Ljubljani. Delala jc \ le varrah Satnvnus in E-iflcr ,cr se že tam vključila v dc lavsko gihanje. Pred drugo svetovno vojno soj večkra zaprli, po njej na jc opravljala več različnih vodstvenih lunkcd
Gradivo Edvarua Kardelja so po njegovi smrti najprej hranili v njegovih kabinetih v LiuHj» .i in B. ogradil, nato p« so oba kabineta ukinili in
ustanovili Jugoslovanski ccntcr za teorijo in piakso amoupra\ banja Edvard Kardelj, Politične spremembe ob koncu 80. in v začetku 90. let so prinesle nk.nilcv oheh centrov, Gradivo ccntra s sedežem v Ljubljani so leta 1990 izročili Arhivu Republike Slovenije, gradivo ccntra s sedežem v Beogradu pa Arhivu Jugoslavije (Arniv Jugoslavije ic sprva sicer zahteval tudi gradivo iz Ljunljanc, vendar je vodstvo Arhiva Republike Slovenije vztrajalo, da gradivo, ki jc bilo hranjeno v Centru v Ljubljani, tu tudi ostane). Tudi hecrka Ldvarda in Pcpce Kardelj jc kol dedinja gradivo, ki jc po njuni smrti ostalo doma. izročila Arhivu Republike Slovenije, kjer smo ga s po-sehno o/nako priključili k ž : obstoječemu fondu Zaradi prepletanja nekaterih arhivskih enot med Edvardom in Pepco Kardelj gradiva obeh pos.-.-mičrih uslvar[alccv ni.imo ločevali, temveč smo fond poimcnovah družinski fond Edvard in Pep-ca Kardelj Leta 1994 jc hčerka dodala fondu Šc dve škatli z zdravstveno dokumentacijo obeh staršev, prej hranjeno v Bolnišnici Pcira Držaja v Ljnbliani. Ob končanju popisa smo gradivu dodali šc dve škatli rokopi: ov popisa gradiva, iz katerih sc da marsikaj razbrati c urejenosti gradi va. ter mape. v kateri! jc prav tako popisano in delno obdelano gradivo, ki so ga napravili v enoti Jugoslovanskega centra za teorije in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj v Ljubljani Iz. ven lega popisa ostaja redaj It šc gradivo, ki jc bilo žc pred smrtjo Edvarda Kardelja izročeno Arhivu r K 7KS, sedaj dislocirani enoti Arhiva Rrpnhiikc Slove njr Zarrdi i! lega ustvarjalca bo treba lc to slej ko ppjj združiti
Takojc gradivo, prevzelo leta 1989 in 1990. spravljeno v 211 škatlah. Izven ikalcl so ostale lc nekatere plakete, spravljene v razne lulce, usnje nc alf plaslificirane mape, ki nc ustrezajo nobc nim arhivskim meram. Prav lako so izven škalcl ostali rentgenski pornetki. nastali med zdravljc njem obeh ustvarjalcev fonda. Za lc so v kun-scrvalorski dclavnici Arhiva Republike Slovenije izdelal posebno zaščitno škatlo po meri V škaPah 1 do 155 jc spravljeno gradivo Kabineta Edvarda Kardelja, izročitclj jc h<l Jugoslovanski ccnlcr za teorijo in prakso samoupravljanja Ed vard Kurdelj v Ljubljani, označeno pa jc z. oznako B. V škatlah od šlevdke 155 dc 201 jc splavljeno gradivo, ki ga jc izročila hčerka, dobilo jc oznako A. Zaradi narave prcvzctcgi gra diva (osebni dokumemi od rojstnega lista dalj3 razne izkaznicc. družinske fotografije itd.) je to gradijo postavljeno na začetek pepisa ¡n popis sam sc nc začne s škatlo št. 1, V škatlah 202 dc 205 jc gradivo, ki sc nanaša na postavitev raz slave o živlieniu m delu Edvarda Kardelja ob
222
1/. arhivski!) fondov in zhirk
ARHIVI XX 1997
sedemdeseti obletnici njegovega rojstva. Spad;1 b gradivu, k gaje izročil Jugoslovansk center za teorijo jn prakso samoupravljanja Edvard Kardelj in nosi oznako BP V Škatlah št. 206 in 207 jc spravljena zdravniška dokumentacija, v glavnem urejena po letnicah, ki jib jc določili: hčerka Označen^ so s črko C. V škrtlab 208 in 209 so opravljeni rokopisi popisa radiva, izdelani v Arhivu Republike Slovenije .katlc so označene z oznako D. V zadnjih dveh škatlah, l.j. št. 210 in 211, pa so spravljeni pophi, ki jih jc na Jugoslovanskem ccntm za teorijo :n prakso samouprav Ijanja Edvard Knrdelj izdelal Tonči Knzmanič in so hili izroccni naknadno. V rubriki o i/ročitclju so označeni .s črko B Skupaj z dokumentacijo o naslajanju, pripravi in gostovanju razstave po drugih ktajih Jugoslavije so hi le Arhivu Republike Slovenije predane tudi lamele, pnpravljcnc kot eksponati oz.oprcma na razstavi. Ker to m arhivsko gradivo, niti nima \rbiv R-publike Slovenije ustreznega proslora za hranitev takega gradiva, smo lamele ponudili Muzeju novejše zgodovine Slovenije, ki jc to gradijo prevzel. K Icrcnim zabojem smo dodali Še fotokopije seznama in opisa s-ik na lamelah
Gradivo, ki ga jc predal Jugoslovanski center za icorijo in prakso samoupravljanja bdvard Kardelj iz. Ljubljane, jc za znanstveno proučevanje in raziskave dostopno vsem raziskovalcem brez. posebnih omcjiltv v srn i si n pravilnikov o uporabi arhivskega gradiva.
Gradivo, ki se jc hranilo doma m zdravniška dokumentacija torej gradivo, ki jc za ucntitcio iz.ročilclja označeno z velikima črkama A in C, pa jc nedostopno 30 let od izročitve gradiva. Za uporabo za posebne znanstvene raziskave jc tre ba pridobiti dovoljenic dedičev
Lrcjcnost gr.*idiv;i
Gradivo, ki gaje predal Jugoslovanski center za icorijo in prakso samoupravljanji» Edvard Kardcli, jc hilo večinoma urejeno. Pri ponovnem urejanju smo skušali ohraniti prvotno urcd'tcv, čeprav med gradivom ni bil na.dcn celotni popis. Ker gradivo ni bilo izročeno kompletno, številke niso vedno tekoče, saj določeni fascikii ali mape z gradivom manjkajo Pri lem so sc pojavili nckaicri problemi, ki so biii ali pa tuui niso hili raz.voz.lani, saj jc arhivi sika, ki jc to gradivo urejala v bivšem Kahinelu Edvarda Kardelja, odklonila sodelovanje.
Fascikti so po serijah označeni s lekočimi šle vilkami in po prvotni ureditvi v ok"iru fascikla šc z. dodatnimi zaporednimi Stcv'ilk.'.mi. Zato marsikje obstaja več tekočih Številčenj začetih s
številke 1. Tc oznake so ostale, dodane pa so šc številke škatcl, v katerih sc sedaj nahaja gradivo. Tc številke so lekoče in sc ne ponavljajo, zato jc lo najprimernejša oznaka za orientacijo po gradivu. Zaradi večje preglednosti in lažjega spravljanja gradiva jc bilo nato gradivo po potreb: spravljeno v trde mape in v srajčke, prav tako stcvilčcne zaporedno. Le-la jc ohranjena, v kolikor ;e gradivo žc imelo svojo srajčko in oznako ni njej. Tako sc gradivo pojavlja ozna čeno takole.
/155//--1//--1/A/--A//- -//-//-/
Šcvilka 155 pomeni škatlo, v kateri sc določeno gradivo hran', prva številka I pomeni mapo in druga slevrika 1 srajčko spravljenega gradiva. Oznake so napisane ludi na škatlah, mapah in srajčkah. Naslednja oznaka ic velika al. mala crka abcc^dc, ki označuje vrsto gradiva. Pii lem so bili uporabljeni standardu, znaki, ki jih ponuja računalniški program ARM1DA, pri katerem je velika črka A oznaka za spisovno gradivo, velika črka P za fotografije, veliki Z za zemljevide, veliki S pa za puhlikaeijc, k temu pa sla hiti pri urcj.iniu dudani šc oznaki mala črka p za piakclc in mala črka o za odlikovanja.
Naslednja označba gradiva jc velika črka A, B. C ali D. m označuje izrocitclja gradiva. A-hčerka, li Jugoslovanski ccntcr za leonjo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj, C-zdravniška dokumcntaciia, D-iokopisi popsa gradiva. V ostala okenca, ki so Šc na razpolago, so vpisane stare signaturc, napisane na gradivu, in označujejo zaporedje v prvotni ali mogoče celo drugntn- ureditvi, ki je, ponekod ni bilo več mogoče rekonstruirati, predvsem zaradi nepopolnosti gradiva, pa tudi slahega sodelovanja r.ck daniilt urejevalcev gradiva.
Gradi /o, ki ga je predala hčerka, n: hilo urejeno. Po prik jiutlvi k ostalemu gradivu je označeno ;n spravljeno na podoben način kot vse ostalo gradivo, dobilo jc Ic svojo oznako Zdravstvena dokumentacija jc ohranila prejšnjo uicdi tcv. Gradivo jc dobilo Ic svojo oznako, po po trebi šc srajčko, m bilo spravljeno v škatlo.
Na koncil popisa sledijo šc indeksi, kazalo krajevnih imen, kazalo fizičnih oseb, kazalo pravnih oseb itr kazalo gesel.
Viki:
Zivljcnicpi:, Hdvanla in Pcpec Kardelj jc povzel
po geslih Edvard Kardelj in Pepca Karuclj v
Enciklopediji Slovenije. ARS, Fond Edvard in Pepca Kardelj.