Lel* X,, štev. 9.
Poštnina plafana v gotovini.
V LJUBLJANI, v soboto, 27. februarja 1926.
Današnja številka Din 1*50,
lehaja razen ponedeljka in dneva p» praznika vsak dan.
Začasno le enkrat na teden.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, poštni predal štev. 168.
laalov za telegrame: »Naprej«, Ljubljana.
' Čekovni račun štev. 13.807.
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, začasno 6 Bin# Za inozemstvo 35 Din, začasno !• Eto Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer s« ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo*
Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS).
wi., fitev. 9, išetrtteoves
številka . bsiiaja itofi ieclnik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo RmetskC'delavske zveas«
Stane letno 72 Din — mesečno 4 Din
Nainižji instinkti in najvišji profiti.
Trboveljska premogokopna družba ima neverjetna bogastva. Koliko so vsa ta bogastva vredna, tega ne ve nihče, tudi upravni svet TPD sam ne. Ta vrednost se vsak dan izpreminja, vsak dan m vsako uro je večja. Za koliko se veča bogastvo TPD, to je odvisno od zavednosti delavstva sploh, zlasti pa od njenega delavstva, in to predvsem ed zavednosti tistega njenega delavstva, ki dela v trboveljski občini. Ta zavednost je po prevratu silno trpela od komunističnih agentov provokatorjev na eni in od socialpa-triotskih izdajalcev na drugi strani. Oboji so rovarili med delavstvom v interesu kapitala, zlasti kapitala TPD, in oboji so zdaj združeni, da rovarijo še nadalje. Prej so delali razdor, da je moč delavskih organizacij padla, sedaj delajo zedinjenje, da bi združeni agenti brez enotnega programa lahko vodili delavstvo tako, kakor hoče TPD.
Uspeh tega levičarskega in desničarskega izdajstva je. tolikšen, da se bogastvo TPD tako hitro veča, da za-vladuje čim dalje bolj ne le v Sloveniji, ampak tudi v vsej državi. Vlade so v krizi, TPD pa nikoli.
Bogastvo TPD ni v nikakršnem primernem razmerju z njenim akcijskim kapitalom. Ta kapital ne znaša niti toliko, kolikor slov. delavstvo na leto zapije. Dividenda 50 odst. zato tudi nič no pomeni, čeprav znaša milijone. To je kaplja v morje. Drugi profiti TPD pa niso kaplje, ampak so reke, so mogočni veletoki. Neobdavčeni veletoki, Rade Pašič naj se skrije, čeprav je o njem inšpektor Stojadinovič ugotovil, da bi moral plačati 30 milijonov davka, pa ga ni plačal niti ficka.
Narodno gospodarstvo ni narodno gospodarstvo, če narod ne gospodari. Če se posamezniki lahko odtegnejo dolžnosti, ki jih nalagajo drugim v tem večji meri, se ne more govoriti o rodu v državi. Če se pa taki posamezniki rinejo h koristim in ugodnostim, ki jih je državna skupnost namenila vsem, je to nered, ki mu ena-. k ega ne najdemo drugod ko v srednjeveški cerkvi. Zato se ta nered tudi enako brani kakor srednjeveška cerkev: tam je vladala inkvizicija v obrambo vere, tu vlada zakon v obrambo reda v državi, oboje pa je le hinavska obramba nereda.
Pametni in pošteni ljudje so protestirali in ti protestanti so tudi »navadnim« ljudem izbojevali pravico citati Sv, pismo in si v njem poiskati obrambnih sredstev proti hierarhiji, proti vladajočim posameznikom. Od takrat so minula že 4 stoletja, čas je že torej, da storimo korak naprej in da protestiramo! Pa ne le za pravico do čitanja Sv. pisma, stare in lepe pravljično knjige, ampak tudi za pravico do čitanja moderne knjige življenja, da vpogleda v narodno gospodarstvo.
Protestanti so zahtevali javne razlage^ Sv. pisma, mi zahtevamo javnih računov. Javnih računov o narodnem gospodarstvu, da postane res narodno, javnih računov zlasti o državnem gospodarstvu, ne pa da mora velika država plesati p(> volji par delničarjev TPI), ki upravljajo javno samo smešno majhen delniški kapital, tajno pa imajo nedopusten vpliv na vse gospodarstvo in politiko s pomočjo lastnega
tajnega kapitala in s pomočjo tujega javnega in tajnega kapitala in s pomočjo lastnih in tujih, narodnih in mednarodnih, malih in velikih, javnih in tajnih hlapcev in dekel.
Javnih računov zahtevamo. Nič več in nič manj. Pa ne tako javnih, kakor bi neki demagogi radi, češ, država naj preišče knjige TPD. Kdo je ta država? Če pride kak uradnik iz centrale preiskovat volitve v Delavsko zbornico in če potem vse, kar je videl in slišal zamolči in če čitamo potem, da je država našla vse v najlepšem redu, no — mi ne smatramo tega za pošteno, preiskavo in nam taka državna kontrola nič ne velja. Državna kontrola mora biti javna kontrola. Javni računi morajo biti dostopni vsem državljanom, tudi tistim, ki s nič ne razumejo.«
Ta naša zahteva po javnih računih je povsem upravičena, nihče nima korajže trditi nasprotno. V praksi pa so vse stranke nasprotnice javnih računov, ker nimajo članstva, ker tvorijo te stranke le gg. voditelji, tem voditeljem bi pa pri javnih računih predla preklicano slaba. Kakor kristanovci ne marajo javnih računov v Kousu ranem društvu za Slovenijo, ker bi se potem videlo, da so klobase kupljene po 4 Din, delavec jih mora pa plačati po 10 dinarjev, tako bi tudi pri TPD videli iz računov mnogo takih postavk, ki ne smejo pred oči tistih ki ničesar ne razumejo«, ker bi ti nerazumni« spoznali, da ne gre za ra-• zum, ampak za sleparstvo. Kakor smo pred leti iz računov Jadranske banke videli, da je iz zgub« te banke dobivalo »Jutro« milijonske podpore, tako bi se podobne lepote pokazale tudi pri TPD, samo večje bi bile in bolj »vsestranske«. Kdo bi se pa še čudil, če zato nobena stranka ne mara resno nastopiti za javno kontrolo nad TPD?
Ena stranka pa je, ki se niti teoretično ni postavila na stališče javnih računov, ampak ima drzno čelo delati se iz javnih računov norca. To je kristanovska SPJ.
Te stranke sicer pravzaprav ni, niti njenega glasila ni, niti ni njenega programa, še manj pa članov. Pomislite, da se o njenem voditelju Kristanu splošno trdi, da ni njen član! 0 Delavski politiki vsak dan lahko slišiš in čitaš, da ni strankino glasilo. V tem listu lahko čitaš, da se ne drži nobenega programa, ker programi razdružujejo, »Del. 'pol.« pa hoče pisali le to, kar združuje, ne pa tega, kar razdružuje. 0 članstvu pa je še bolj gotovo, da ga nikjer ni, ker vsi agitatorji te stranke agitirajo za nepolitično delovanje, zato ne smemo nikjer niti povedati, da so stranka! Tudi ne izveš nikjer nobenega imena, na Del. pol.« sta pa podpisana dva -nepolitična : Golouh in Pastorek. Zadnji še posebno rad razlaga, da je pri Kristanu samo v službi, nikakor pa ne v stranki, tako da ta možakar agitira pravzaprav samo za svojo službo.
Seveda vse to ni takot Ta stranka je, samo pokazati se noče, ker je za načelo tajnosti. Ta stranka ima tudi program, a pokazati ga ne sme, ker kapitalisti že imajo svoje stranke, delavci bi pa za takim programom ne šli. Tudi svoje glasilo ima, a povedati
ne sme, da ga ima, kajti kako smešno bi izgledalo, če bi bilo pod imenom »Delavske politike« napisano, da je političen dnevnik nepolitične stranke! Ali pa če bi dajale razne zadruge nepolitične podpore političnemu listu tiske stranke, ki je ne marajo. To bi bilo vendar presmešno! Ta stranka ima pa tudi člane! Nekaterim zavedne jšim ljudem je tudi znano, da je teh članov toliko, da so razdeljeni v kurije. V prvi je samo častni član Anton Kristan, ki se ne udejstvuje, ker je žs na razpoloženju. V drugi kuriji so šefi raznih zadrug, bolniških blagajn, bratovskih skladnic, Delavske zbornice in drugih tali ih »nevtralnih i institucij, ki jih vzdržujejo delavci. V tretji kuriji so odborniki "razrednih« strokovnih, gospodarskih in kulturnih (po tihem tudi političnih) organizacij, zaupniki in drugi podpiranci. V četrti kuriji je delavsivo iz mase :, ki jo tvo-rije vse organizacije, sf peti kuriji so pa vsi gospodje volilci, tisti, ki po vsakih volitvah upravičeno kričijo: »Mi smo zmagali!« Upravičeno kričijo tako, kajti kadar gre 5 .kurija s klerikalci, zmaga pri teh, kadar gre kam drugam se obrne zmaga na tisto stran. Volilna zmaga namreč. Gospodarska zmaga pa je pri tem kuriatnem sistemu vselej na strani TPD, zato TPD ta sistem zelo velikodušno podpira, tako da slavni člani te stranke ne plačujejo niti pristopnih izjav niti članarine, nasprotno, prvi dve kuriji imata še celo funkcijske doklade, prva le častne, druga pa čeprav manj častne, še vedno dovolj upoštevanja vredne. Tretja kurija nima doklad, pač pa se nada nanje in zato pridno dela in marsikatero grenko požre. Zadnji dve kuriji imata popolno svobodo in nikakih dolžnosti, razen če kdo smatra za dolžnost plačevanje indirektnih javnih in tajnih davkov in pa sprejemanje volilnih direktiv.
Ta stranka torej je in še celo zelo velika ie, če s, štejemo člane vseh kurij (1+20+400+ 5000+10.000) najdemo, da ima 105.421 članov in da je torej najmočnejša — to so dokazale tudi volitve v Delavsko zbornico.
In ker je ta velika in močna stranka proti načelu javnosti, zato se TPD ni treba prav nič bati javne kontrole. Kar uboga naj dober nasvet te stranke in naj namesto redukcije uvede tretjinsko praznovanje. Delavci bodo v 14 dneh še več nakopali nego dozdaj v treh tednih, plačati pa bo treba samo dva tedna, tretji teden bodo pa elani 5. kurije pili in to pride TPD zopet v korist.
Samo eno vprašanje je, ki ni popolnoma rešeno: Kaj če bi zavednost rasla bolj nego kričanje? Kaj če bi molk, na slavnostni pobožnosti v Trbovljah 21. t. m. ne pomenil soglasja, ampak samo poslušanje. Že tako je moral g. Uratnik dokazovati potrebo svoje resolucije s tem, da je konferenca vse temeljito preudarila in se morala odločiti za manjše zlo.« Torej se je poslužil dokazovalnega načina svetih koncilov. Zdi se, da se ta gospod temeljito moti s Tcpalovičem vred — čeprav sta po shodu svojo barko obrnila in skušata sedaj .tretjinsko praznovanje, ki je bilo predlagano od TPD, pokazati k6t zahtevo, ki naj jo šele vlada izsili! Da bo izgledalo bolj bojevito...
Rudarji bodo- najbrž v vsakem slučaju bojeviti. Za občinske volitve se bedo še dalje zanimali, če bodo reducirani, bedo poiskali drugo delo in ga tudi našli (spomlad gre v deželo!) če bedo pa prisiljeni v praznovanje, bodo nosili proletarsko zavednost v tako široke kroge, da bo 5. kurija kmalu popolnoma iz SPJ in s tem tudi iz odvisnosti od TPD.
Beograjska glavnjaža.
Kosta Novakovič, bivši komunistični poslanec, je objavil preteklo nedeljo v zagrebškem Jutarnjem lishi pismo, v katerem je opisal razmere v belgrajskih policijskih zaporih, ta-kezvani glavnjači.
Tako poroča: Metode preiskovanja (v policijskih zaporih se nahajajo obenem, tudi oni, ki so v sodni preiskavi) so srednjeveška inkvizicija. Nasilje in batine so edino sredstvo, ki se ga policija poslužuje pri preiskovanju in zaslišavanju političnih in drugih osumljencev. Ne bom govoril o svojem lastnem sltičaju, čeprav so me na zverinski način tepli v prisotnosti dveh meščanov pri preiskavi na mojem stanovanju. Neštevilno je slučajev, da pretepajo osumljence brez prič. Ko sem bil v zaporu, ni bilo nobenega oddelka, v katerem bi aretiranih ne bili pretepali in jih v najhujšem mrazu ne pustili v betoniranih celicah brez vse oprave. Izmed političnih jetnikov so pretepli tedaj razen mene še Milivoja Kaljeviča (tajnika neodvisnih sindikatov), Milodra-ga in Milutina Petroviča, Ivaniča in Milivoja Stojanoviča iz Niša, iki so ga tako pretepli, da ga je policija kaznovala dvakrat s policijskim zaporom (prvič 10, drugič 15 dni) samo radi tega, da so med tem časom zginili znaki pretepanja in da ne bi sodišče moglo po teh znakih ugotoviti poškodb. Nekega Slovenca je pisar enega izmed pol. komisarjev pretepel skoraj do smrti. Vrgel ga je na tla in ga vlekel za lase tako dolgo, da je imel poln^ roke las. line naj zamolčim, dokler zadeva ne pride pred sodišče. Zdi se mi, da je po nedolžnem obtožen neke tatvine. Zaročenko nekega političnega jetnika sta dva policijska agenta tepla in za lase vlekla, ko je bila zaslišana pot priča.
Osebno svobodo je belgrajska policija za jetnike popolnoma odpravila. Državljanskih pravic ni. Zato je razumljiv protest vse evropske kulturne javnosti brez ozira na stranke. Temeljnih državljanskih pravic nima nihče, če se policiji zljubi. Pritožbe mi niso dovolili. Niti eden odstotek jetnikov nima pravice pritožiti se, čeprav je to po zakonu izrečno dovoljeno.
Pa preiskava? Je taka, da si slabše misliti ne moremo. Zlasti za nepolitične osumljence. Niti advokati, ki jih rodbine osumljencev najamejo za branilce, ne morejo do svojih klijentov. V belgrajskih policijskih zaporih smatrajo osumljence že za obsojene, točne jše: za v robstvo obsojene. Pred preiskovalnega uradnika prideš samo, če te sam pokliče, zahtevati to, te pravice ni. Ko sem bil v zaporu, so nekateri čakali zaman po 15 dni, da bi prišli do preiskovalnega uradnika in zahtevati pri aretaciji odvzeti detnar,
ali da govore z advokatom. (Hrana v policijskih zaporih je — črn kruh.)
Vsi človeški oziri so poteptani. V sobi, ki meri 40 do 50 kvadratnih metrov, je bilo za časa, ko sem bil jaz zaprt, vedno 120 do 140 ljudi! Ljudje so se dušili in davili ko v peklu, dasi je bila temperatura na prostem pod 0 stopinj. — V preiskovalnih zaporih, v katerih se nahajajo osumljenci mesece in leta, leži v sobi, dolgi 6 m in široki nekaj nad 2 m, poleti stalno 85 do 40 ljudi. Treba je pogledati v tako strohnelo, ogabno in okuženo sobo z zidovi, črnimi kakor oglje! Treba pogledati to, pa narisati sliko pekla ali sliko neodvisnosti onih, ki imajo oblast v tej državi in ki sramotijo to državo prsd vsem svetom! — Vprašati se moram, kako da vse te stvari še niso prišle pred parlament.
Ni dolgo tega, kar je bil v Belgradu bivši francoski municijski minister in sedanji ravnatelj Mednarodnega urada za delo pri Zvezi narodov, Albert Thomas, ki je baje socialist. SPJ časopisi so pisali o banketih, ki so mu jih priredili v Belgradu vladni ljudje in sodruga so ga imenovali. To smo čitali. Nismo pa čitali, da bi ga bil kdo opozoril na to, o čemer piše Novakovič. Naj sodi kdo o Thomasu kakorkoli, nekaj bi bil moral mož storiti, če bi ga bil kdo povedel v glav-njačo. internacionalno priznani socialisti« pa seveda na" kako internacionalno akcijo ne utegnejo misliti, ali pa ne smejo.
f p da pravočasno, torej že dopoldne, delegat iz Rajhenburga in jaz sva prišla ob 1. popoldne in ob tej uri je bilo že vse končano! To je zelo značilno. — Z Uratnikom sva nato »barantala« za naša dva mandata v Del. zbornici. Bil sem z$ to, kar je bilo že v »Napreju« povedano, on se pa s tem ni strinjal. Končno mi je odgovoril: Če nočete z nami, bosta pač vaša dva v kotu sedela, mi bomo pa imeli vseeno večino! — To bo res lepa igra, delavci se bodo zopet nekaj naučili. Zato pazite: klerikalci so bili proti sedanjemu volilnemu redu, demokrati tudi in mi seveda tudi. Radi tega zahtevamo, naj Del. zbornica izdela boljši volilni red, voli naj se s kroglicami. Sedaj izvoljeni člani naj izvolijo odbor, v katerem bodo zastopane vse stranke, ta odbor naj izvede nove volitve, vsi drugi pa naj mandate od-lože. Kdor bo delal drugače, je uganjal le demagogijo in v resnici ni bil proti sedanjemu sleparskemu volil-!
le: »Če bo radar 14 dni delal, tretji teden pa imel ves zase, pojde lahko tudi kam dalje iskat postranskega zaslužka.« Rudarji pa, ki niso tako brez korajže, pravijo: Če bi se to zgodilo, bi vsak, kdor ima kmetijo, živel in se ubijal, kdor je pa nima, bi delal v rudniku 14 dni tako naporno, da si bo v 14 dneh zaslužil za 8 tedne, tretji teden pa bo pil. Ti rudarji imajo prav in vidi se, da živijo od dela, ne pa od milosti. Za trboveljsko živinsko delo dobi delavec povsod drugod vsaj tolikšen zaslužek kakor v Trbovljah! Čemu potem strašite? Menda zato, da bi neizkušeni mladini vzeli korajžo, da bi morali iti s trebuhom za kruhom starejši družinski očetje, ki jim je selitev res težka! Ni res, da ni dela! Brezposelnost je posledica prevelikih profitov in Delavsko zbornico plačujemo zato, da to dokaže s številkami in da poskrbi za pravičnejšo organizacijo dela!
| r Uradništvo pri GUZD ima čudne nemu redu.” — Še nečesa, drugega‘^eksemplare med seboj. Neka poštna
Razno.
r Občinske volitve v Trbovljah so mnogo — če ne vse — pri redukciji rudarjev. Kapitalistična vlada poskrbi, da vzamejo državne železnice nekaj manj premoga, pa ima TPD takoj skladišča nabasana. Kristanovski agenti iz Del. zbornice razširjajo mnenjema je redukcija potrebna in da je za obrambo potrebno vreči vsa načela v koš in se »združiti«, to se pravi, sprejeti Kristana za voditelja. Gg. Krušič, Uratnik in Topalovič priznavajo še »komunista« Sedeja, da razlaga zbeganim reducirancem, kako 'da je treba iti v volitve enotno. Za tiste, ki ne verjamejo Sedeju, ker se je po-lakomil kristanovske koruze, pokličejo še »skrajnega levičarja« Marcela Žorga, in tudi ta konstatira, da je kriza na vrhuncu, take še ni bilo nikoli, zato da je treba »revolucionarno« zlesti pod Kristanov plašč — ne, tako ni rekel, Kristana še omenil ni in če bi ga omenil, bi rekel, da Kristan nima pri enotni fronti in pri Delavski politiki« nič opraviti — pač pa je priporočal tudi on enojen nastop pri volitvah. To se pravi, da naj neorganizirani rudarji nikakor ne postavljajo svoje lastne liste, ampak naj volijo so-cialpatriote — ne, tudi te besede ni rabil, priporočal je le enotno fronto. Par dni pozneje je pa že zopet tajil, da jo je priporočal. Na tako propagando je »Jutro« že poročalo, da komunisti ne bodo vložili posebne liste. Vsi kapitalistični časopisi so s tem zadovoljni, vsi imajo interes pri TPD in končno pade morebiti tudi kakšna kroglica v njih skrinjico, potem jih bo več in bodo lahko zahtevali od TPD več provizije. — Redukcija in njeni strahovi so pa za fašiste in uradnike tudi sami po sebi izvrsten volilni manever, vsaka strahovlada vlada s strahom nad vsemi, ki se dajo spraviti v strah. Prestrašeni na volitve sploh ne
sem se v nedeljo naučil. Del. zbornica je bjla precej radodarna z delavskim denarjem. Ni slaba plačnica; vožnjo plača za II. razred, dnevnice pa po 120 Din. Ni še dolgo tega, pa tudi že pred davnim časom sem slišal, da so delavci najslabši plačniki. Rečem vam, da to ni resnica. Res je, da so delavci dobri plačniki, želeti je le, da bi bili tudi sami dobro plačani! — A. M a r t i n š e k.
r Nevtralna Delavska zbornica je sklicala za 21. t. m. v Trbovlje vse rudarske zaupnike, da se posvetujejo o redukciji pri TPD. Njena nevtralnost gre tako daleč, da je povabila tudi nasprotnika nevtralnosti, soc. demokrata s. Martinška iz Velenja, ki je na nesrečo socialpatriotov član gl. odbora brat. skladnice, ker so rudarji rajši tega volili nego pa zaupnika mežiškega rud. podjetja kri-stanovca Logarja. Samo mala zmota se je pripetila: drugi so bili povabljeni za dopoldne, s. Martinšek pa za popoldne. Tako je nevtralnost dokazana, s. Martinška pa le ni bilo zraven in socialpatriotski juristi so imeli mir pred »razbijačem«.
r Enotna fronta zmaguje že dolgo in ne vemo, koliko zgodovinskih dni je že imela, ki tvorijo mejnike in jutranje zarje končne zmage. Velevažna je bila n. pr. zgodovinska pridiga, ki so jo pridigali prelati in župniki iz raznih krajev v Trbovljah lani sredi junija. Tudi Jeram je bil med njimi in je še med pridigo naglasil, da je politično naš, samo strokovno da je za enotno fronto, češ, to je potrebno zaradi davka na ročno delo in jeseniški delavci vseh struj da so to spoznali in vsi brez izjeme vstopili v enotno strok, organizacijo. Enako so drugi prelati z lažmi hoteli spraviti trboveljski proletariat pod Kristanov plašč, pa ie ostal zgodovinski dan le pobožna želja. Mnogo zedinjevalriih kongresov je bilo lani, in vsi so bili »zgodovinski«, čeprav se je zdel nam zgodovinski samo tisti, na katerem je min. Pucelj obljubil vladno pomoč za razredni boj. Najbolj zgodovinske pa so bile volitve v Dol. zbornico, zgodovinska zmaga 1. reda (sleparstvo, tatvine itd. so bile res zgodovinske). Po vseh teh zmagah so pa prišli gg. prelati 21. t. m. zopet v Trbovlje in razlagali, da je nastopila najhujša kriza, ki bo prinesla najhujšo lakoto in proti kateri ni nobene pomoči, in da bo ta kriza trajna! Če bi bili delavci tako strahopetni, kakor ti »zgodovinski«_ revolucionarji, bi moralo res obupati!
Pod vislicami vpraša obsojenec, ali ne bo pomiloščen. Revolucionar pri vojni napovedi ne vpraša tako. Zastopnik zmagovite enotne fronte F.
mislijo in marsikdo se bo izselil tako, Uratnik je pa, kakor je na shodu sam da še volit ne pojde, razen če mu bo povedal, vprašal ravn. TPD Skubica, TPD plačala vlak in zamudo časa. ko je izjavil, da bo ena tretjina rudar-Tako ima redukcija za TPD še nino- jev reducirana: Ali je ta sklep TPD go koristnih strani za volilni boj, ki končnoveljaven?« Milostni odgovor se mora imeti »državotvoren« izid na je glasil: »Naj pa ena tretjina iznie-vsak način, drugače bi rudnik ne bil noma praznuje«. Potem je zbobnal več tako profitotvoren. Da bi pa tudi Uratnik za 21. t. m. svoje zmagovite te volitve padle v vodo, to bi bilo za bojevnike in jim svetoval, naj gredo TPD in za vlado enako nerodno, kajti za to milost v boj. Za popoldan pa p že sedaj šepetajo vrabci na strehah, pripravil ta boj: Krušič, Topalovič, Seda teče že osmo leto nezakonitega sta- dej, Uratnik in Žorga, vsi so streljali, n ja v Trbovljah.	da »moramo iti enotno v boj in za-
r Zagonetno, a vendar razumljivo, htevati, da ena tretjina praznuje.« Na V nedeljo, 21. t. m., sem bil povabljen delavske medklice je Uratnik pojas-od Delavske zbornice, naj pridem ob ml, da je konferenca ta boJ™ P)**" 1 2 popoldne na konferenco zaupnikov meljito premislila m da nikakor ne
brat. skladnice in Zveze rudarjev v gre, dai b* V8.a^:	£ kdo^a-
Trbovlie Konferenca se je pa vršila način. Najbolj se je bal, da bi kdo za že dopoldne. Značilno je, da sta Šo- hteval, naj TPD pokaže svoje račune... ber iz Zagorja in Mulej z Jesenic do- Utemeljeval je svojo resolucijo tako-
uradnica, ki je bila radi izropavanja amerikanskih pisem na način dolarskih princev obsojena na 7 mesecev strogega zapora, je bila sprejeta v službo pri nekem okrajnem glavarstvu takoj, ko je prišla iz zapora. Potem je bila tam reducirana in sprejeta v službo pri OUZD. Ta urad je tudi sicer blagoslovljen za »boljše sloje«. Neki uradnik, ki je bil v mornariških zaporih zaradi tatvine, je prešel iz zapora v poštno službo, iz te službe zopet v zapor in iz zapora k OUZD. Ljudje pa, ki znajo delati in ki tudi delajo, ti spadajo med »slabše sloje«, najbrž zato, ker niso zmožni merodajnim gospodom posojati po 5000 Din.
r Da »ne zna ločiti med tvojim in mojim«, torej tatvino ozir. poneverbo organizacijskega denarja je očital mežiški župan P. Logar sodr. Modern-dorferju v nekem dopisu v »Socialistu«. S. Modemdorfer je takoj tožil, Logar je pa obljubil dokaz resnice. Bilo je več razprav, zaslišanih mnogo prič, 23. t. m. pa je bil Logar radi častikraje pred ljubljanskim višjim deželnim sodiščem obsojen na 500 dinarjev globe ozir. 5 dni zapora in povračilo vseh sodnih stroškov. Tako je končal že drugi del akcije, ki naj bi bila pokopala s. Moderndorferja. Nadaljevanje sledi.
r Za organizacijo se bojijo v nekem štajerskem industrijskem centru. Tam imajo tudi organizacijo JSDS in KD Z. Člani te organizacije so sklenili sklicati shod, na katerem bi se pogovorili o razmerah, ki vladajo danes med delavstvom, zlasti pa o razmerju napram podjetju. Pri tej priliki so sklenili tudi, naj bi se vršil sestanek delavcev nekega obrala, ki so bili svoje dni tudi v naši stranki organizirani. To željo so sporočili nekaterim zaupnikom dotičnega delavstva, a ti zaupniki so se protivili, češ, našo strokovno organizacijo nam hočete razbiti, komaj smo jo nekoliko okrepili! Prav gotovo pa to ni bil namen naših sodrugov. Jezus je rekel po sv. pismu svojemu nasledniku Petru: Glej, Peter, to je skala, (organizacija po njegovih naukih) na to skalo bom sezidal svojo cerkev (bodočnost) in peklenske sile je ne bodo premagale. Torej se ni bal za svojo organizacijo. — Pa prej omenjena organizacija? Na zelo peščenih tleh mora biti zgrajena, če se boji, da bi jo peščica tkzv. naprejevcev razbila. Mora imeti gotovo že kal znane bolezni^ v sebi, ki je ne bodo ozdravili niti zagrebški spiealisti Iiaramina, P.eker & Co. s tkzv. nevtralnostjo. To namreč niso pravi zdravniki, Manks in Engels jih imenujeta v »Kom. manifestu , — mazače. — Pfifikus.
r Ljubljanska podružnica »Svobode« je imela preteklo soboto občni zbor. Govorili so na njem tudi o zadevah, ki bodo zanimale tudi čitatelje izven Ljubljane, zato bomo v prihodnji štev. »Napreja« poročali več o njem. V novi odbor so bili izvoljeni ss. z liste, ki jo je predlagala skupina okoli DKL. — Čudno je, da doslej ni poročala .o njem »Del. politika«, čeprav ima prostora, da nam vsak dan sproti sporoči, če se je kje kako kolo potrlo, ali če je mrknila kakšna filmska zvezda v Ameriki.
Grde mahinacije.
(O mezdnem gibanju v Mežici.)
Cenjeni sodrugi!
Vas pozdravljam in Vaš današnji občni »bor, katerega se žalibog ne morem udeležiti radi konference, ki se vrši danes v Prevaljah. Zato Vam podajani svoj skromna pismeni referat, in sicer v ravno oni odu-ki, kakor bi to storil osebno, ako bi mogel. Pridem do jedra. Moram najprvo omeniti, zakaj sestanka, na katerega sem bil povabljen, se vsled bolezni nisem mogel udele-
žiti. Kar pa po mojem mnenju ni bilo v škodo našim delavcem, še manj pa pofcretu. Prav imate, da se' interesirate za eno in drugo, vendar v tonu, v katerem mi pišete v zadnjem pismu, nisem navajen govoriti in tudi odločno izjavljam, da se ne bom nikoli navadil, ker to ni bilo več dostojno pisano. Ampak se hoče v pismu nekaj predlbacivati, (očitati) kar lahko vsak naprej sluti, da ne more biti resnica. Sodrugi, pravim Vam eno, ako drži en (sam) človek vse gibanje kvišku, tedaj smo jako slabi in zelo nesposobni za kaj pnotikapitalističnega, ke>r bo rešpektiral (kapitalist) le mase in ne p« posameznih oseb. Kaj morem zato, da »eni bil bolan? Ali ravno isti proletarec kot *te vi ne bi smel več bolan biti? čudno razumete položaj svojih sotrpinov. Glede podkupovanja pa jo zavijete čisto po bernotovsko. Vidi se, da Vam včasih oficir glasnega štaba ber-notijade vendar kaj natrobi, da ga potem v metodah posnemate. Glede odložitve mandata Vam sporočam, da sem se posvetoval s sodrugi, ki imajo dolgoletne izkušnje ea seboj in so rekli, da je bilo prav. Ponosen sem zato, da imam stare sodruge kot svetovalce, -ki so prestali že hupe borbe s kapitalom, kakor jih imamo dandanes. Vseeno bi mi bilo, ako sem kot predsednik delegatov od strani bernotovcev in neorganiziranih delavcev nekoliko kompromitiran, vendar ne bi mogel tega prenesti, da se ljudje, ki pravzaprav za delavski pokrei ničesar storili niso in tudi nimajo namena, vendar pa bi se radi vsedli za mizo in jedli zraven pridnej-ših, kateri so že napravili lepe korake v polju delavskega gibanja, od mize potem pa bi šli s sitimi trebuhi in psovali one, ki so jim pomagali se nasititi. Trdo- sem moral odgovoriti! Pa zakaj? Zato, ker delavska morala to zahteva. Ali smemo biti kratkovidni? Imeti moramo široko obzorje, da .vidimo ofenzivo sovražnika v pravi luči. Biti ne smemo samo hrabri borci ampak pred vsem tudi taktiki. Z eno taktično poliaso se napravi bolj lahko sovražnik neškodljiv kot pa z najhujšimi bombami.
Da Vam pojasnim situacijo, pri kateri smo se nahajali in smo še delno. Namera Mo-derndorfer-Leskoškova je bila, da se tako-rekoč vtihotapita v naše mezdno vprašanje in tam formalno sodelujeta. Kakor hitro bi bila mezdna vprašanja rešena, morda z uspehom, bi bi omenjena generala hvalila, da sta ona to napravila in delavstvo bi bilo slepo in bi sledilo tema demagogoma in naša res borbena organizacija bi pri tem veliko tnpela. V slučaju pa, da so pogajanja i družbo pokazala res slabo stran uspeha, tedaj pa bi bila kriva Arh, Dolinar in »e morda Kristan zraven. Ali mislite, da Leskošek in Moderndorfer verjameta, da bo Anglež dal 80.50 Din temeljne plače? Kaj še! Meni se ravno tako zdi, kot bi slišal njihove pogovore. Mislili so, obljubili bomo delavstvu toliko, da sploh ni mogoče doseči, potem bomo že uničili bando strokovničarsko, ki se noče ukloniti maliku Bemotu. Res, »aj se bi jim tudi posrečilo, delavstvo mi je ie tudi predbacivalo, zakaj pa samo 30% zahtevaš ! Ali ne bi toliko kot pa Leskošek. Pravim pa še danes, da iz srca rad bi vzel, vsaj za mojo osebo ta povišek in sicer (ker r.narn hvala bogu ceniti našo moč) in preko nje ni mogoče iti. Ako ne bi bil odložil mandata predsednika zaupnikov, bi se marsikaj pred-bacivalo meni kakor tudi naši ZRJ in posledica bi bila, da bi morali mi sredi dela dokazovati stvari, ki žrejo čas, so pa brezpomembne. Sedaj pa bo imel bernotovee predsedstvo in ne 'bodimo mu nevoščljivi, saj ga bo prokleto ponmil in sicer zato, ker bo delavstvo le zahtevalo onih 80.50 Din temeljne plače, katero je obljubil njihov frazer. Sodrugi, priporočam Vam, da sklenete na Vašem občnem zboru sledeče: naj se iejavi bernotova sekcija ali da prekliče vso ono, kar so obljubovali delavstvu in vse to vsled tega, da našo organizacijo ubijejo, da go ali vsled zlobnosti ali pa nevednosti pripovedovali delavstvu, kar sami ne verjamejo, ali pa popolnoma sami obravnavajo % rudnikom. Sodrtugi, vse navedeno mislim, da zadostuje da vidite položaj, v katerem se nahajamo. Pijmo čisto vodo in ne gnojnicie, da se ne okužimo! Grem nasproti idealnim ciljem delavskega potreta. Ne izgubljajmo praanih besedi, anupak delajmo sistematično za napredek delovnega ljudstva. Ne mlatimo prazne slame, ker ne bo zrna is nje. Skušajmo vreči vse demago&tvo od onih ljudi, ki ne vedo, kje se prime lcramp in lopata. Imejte zaupanje v one ljudi, ki Vam sami majo povedaiti kaj je delo, da m treba se jim še le iz knjige učiti trpljenje delavca. Naj živi Vaš današnji občni zbor. Današnji občni zbC‘r naj bo triumf amige v Mežici. Vstajamo k novemu življenju, to življenje ne bo delo onih ljudi, katere Vi potom davkov redite, da Vas potem razdvajajo, ampak življenje boste postali Vi in Vaši pravi voditelji. Toliko za danes v pojasnilo, v najbližji bodočnosti pa bom sklical shode po celi Mežiški dolini ter bom po svojih zmožnostih dopovedal našim ljudem o naših bodočih nalogah.
C r n a , 13. februarja 1926.
Franc Dolinar, 1. r.
To pismo — le slovnično je malo popravljeno — je pisfd župan v Črni in bivši predsednik del. zaupnikov svojim tovarišem, kristanovcem, ki so imeli članski sestanek v Mežici. Na sestanku pisma niso prečitali, so že vedeli zakaj. S tem je dobil Dolinar že od svojih ljudi brco in če bi šlo le za Dolinarja samega, se sploh ne bi kdo bavil s to zadevo. Treba pa je pokazati, kakšno politiko vodijo krista-novci, da jim preprečimo dolati Škodo
še nadalje.
Kakor je bilo ze v »Napreju« objavljeno, se nahaja delavstvo svinče-
ne^a rudnika v Mežici v mezdnem gibanju. Prvo zahtevo za regulacijo mezd je vložil Dolinar kot predsednik zaupnikov. Kristanovci pa so hoteli s tem le demagogijo uganjati, dobiti glasove pri volitvah v Delavsko zbornico, zasigurati pa si obenem tudi glasove pri občinskih volitvah, do katerih ni vec daleč. To je Dolinar s tein pismom jasno izpovedal.
Napraviti mezdno gibanje za agitacijo pri volitvah ni taktika, temveč barabstvo, podobno nanevrom, ki smo jih zlasti pri nas od kristanovcev že vajeni, tako vajeni, da imajo vedno mani uspeha, da nimajo pravega uspeha niti pri ljudeh, ki so še vedno v kristanovskih organizacijah.
Še nekaj pripomb k pismu samemu. Demagogijo, ki jo hoče naprtiti nam, smo ovrgli na shodih in v »Na-preju« že prej, preden je Dolinar svoje pismo napisal. Objavljene so bile vse sprejete resolucije in spomenica, ki smo jo vložili, zato se na to ne bom povrnil. Opozorim naj samo na to: prečitajte resolucije in spomenico še enkrat, potem pa jih primerjajte z Dolinarjevim pismom!
O taktičnih potezah, ki lahko napravijo sovražnika bolj neškodljivega kakor bombe, pa nekaj primerov: Dolinar je bil, kakor znano, zdaj »za kmete«, potem »za delavce«, nato nepolitičen, meni je tožil, da so koru-novski občinski odborniki v Črni za-- nič, da so edino naši socialisti itd. V Žerjavu kolportira »Jutro«, »Slovenca« in »Delavsko politiko«. Pri rudniku je zahteval, naj se delavcem izplača polovica trinajste plače, v občinskem odboru v Črni, kjer je župan, je pa dosegel, da so odborniki protestirali proti trinajsti plači, ki pripada uslužbencem obč. avtopro-meta- V pismu vprašuje, če on ne sme biri bolan, tistega dne pa, ko pravi, da ie bil bolan, je bil v Črni na občinski seji, na sejo pa ni bil povabljen odbornik-šofer, ki je bil tistega dne v Ljubljani na sodišču in ni niti slutil, da bo občinska seja. Zakaj je delal take »taktične poteze«, to že ve, prav kmalu pa mu bo postalo popolnoma jasno tudi to, da je ž njimi le sebe samega napravil neškodljivega.
V. Moderiulorfer. Bil je jetičen, suhljat,
pravcat groba kandidat.
Zdaj pa hrust je tali! Zakaj?
iteduo pije »BUDBHA« čaj!
KOLINSKA
naša, prava, domača
CIKORIJA
je vrlo dobra!
Dopisi.
ZG. ŠIŠKA. Ne vem zakaj ae gospoda okrog »Vodnika« tako razburja, ako preprost delavec nekoliko »zacvili«. Da boste pomirjeni, Vam izjavljam, da moj članek v zadnjem »Napreju« nikakor ni veljal Vam, temveč le delavstvu. Vem namreč, da so tudi pri »Vodniiku« ljudje, ki ne potrebujejo »hrbtenice«, da bi se nanjo naslanjali, kakor tisti »glavni član«, ki je pa imel, kakor že večkrat, prav nesrečno roko pri fesbdri in tudi resno dvomim, ee bo sploh kdaj našel spravo. »Vodnik« do sedaj če ni potreboval take vrste opore, to Vam je lahko »znano« in kljub temu so demokrat je lahko ponosni na »dedščino«. Delavstvo, ki se zaveda mizer-nega položaja, v katerega so ga spravile te vrste »hrbtenice«, pa niti zdaleka ne misli, da bo le en članek zadostoval, da bo vse delavstvo spoznalo volkove v ovčjih kožuhih. Hos nas boli, da bo treba še zelo mnogo »cviliti«, predivo bo naš »namen« dosežen. Resnica je tuidl, da si delavstvo naše občine ustanavlja svojo kulturno organizacijo, a ne zato, da bi - Vodnika« udušili, temveč zato, d.i bo delavstvo skupaj in da ne bo gospodom na poti in jih motilo pri izobrazbi, katere 90 nekateri med Varni še zelo, zelo potrebni. Vemo namreč, da^ so med Vami gospodje, ki so že zdavnaj želeli vzeti »Vodniku« delavski značaj. S tem so dokumentirali svojo »veliko naklonjenost« delavstvu, še celo netka veličina (vi pravite večina), ki je z vesoljem sprejela dodatek »narodno prosvetno' je pozivala samostojneže, naj bi skupno prevzeli »Vodnika« delavstvu, obljubljajoč jim pomoč pri njegovih pristaših. Neki bolj »radikalen« demokrat _ se je pa blagovolil bolj »furmansko izrazili meneč, da je trdba enostavno »komuniste« ven pometati. Komuniste je pa le on videl in misiji morda tistega »revolucionarja« iz Draveljske gmajne, s katerim sta pa še danes vsaj po duhu velika prijatelja. To se je godilo takrat, ko nam »ni spodletelo«. Ni čuda, ako so poteim
v taki atmosferi okna pobijali v »Vodniku«! Vsem tem, ne baš lepim mahinacijam je pa delavstvo z malimi izjemami kljubovalo in se vrglo s podvojeno silo na delo, da je obdržalo društvo in ga razširilo še s tambura-škitm odsekom. Ko so pa videli neki ljudje, da z bojem in bojkotom od zunaj ne opravijo nič, so pa začeli rovariti med članstvom samim. Kaj se je vse godilo potem, to je znano vsem. Delavstvo, ko sestavljaš in odobravaš pravila svoji bodoči kulturni organizaciji, uvažuij to, kar je tu navedeno, da se ne pripeti v naših vrstah isto, kakor se je pripe-tilu »Vodniku«. Zavaruj si hrbet! Iz lica v lice delavca nikdo ne premaga, a za zahrbtni boj smo delavci premalo diplomatično »izobraženi« in to je tudi zavidanja vredno. —
V nedeljo 7. marca ob 14. uri bo <sestanek pri Sojerju v Dravljah. Pridite točno vsi, ki cenite potrebo delavske kulturne organizacije, da se porazgovorimo in izvolimo pripravljalni odbor. — Ivan Marjek.
ZG. ŠIŠKA. Razorožitvama konferenca v Švici je pozabila na jako nevarno orožje, namreč na jezik in nohte Evinih hčera. Ko sem na pustni ponedeljek šetal po vaisi in premišljeval, koliko je morala »Verzacunga« upeljati nadur v letošnjem predpustu, zaslišim v pristnem prleškem narečju neiko debato o »kušvanju«, potem je bilo mimo, kmalu nato se zasliši odmev pristne kranjske klofute — in takoj se oglasi jih sto — ne, le dve sta bili, ki sta s stenograf ion o hitrostjo dajali druga drugi »kontna«, »re«, »supre« itd. Kot prijatelj romantike se približam v »vojno cono« in vidim »kraljico gamaš« v pozi »,boginje vojnih trum« (kar ji pa kot »gardedami«. »Vodnika« mimogrede rečeno ni prav nič pristojalo) pripravljeno naskočiti »Port Artur- v osebi g. atletinje Č.
O bogovi! Kaj bodo rekordi težke atletike proti eksperimentom gospe Č. Rečem vam, ona je z lahkoto sumila približno 85 kg od sebe tako, da je »kraljica gamaš« od »presenečenja« padla nji pred noge. Atletinja g. Č. pa nato strategično naskoči »frizuro« — uf! — in skalp ji ostane v roki kot trofeja popolne zmage. Gardedama pa užaljena v dno svojih »širni čevljev« postane takoij priista-šinja »bubifrtzure« in ie v tej navdušenosti celo na svojo garderobo pozabila. No seveda, mož postave pa šnofa menda za »Wnffenpas-si«, pa za nohte in jezik ga menda ni treba. Potrebno bi pa bilo, da bi se te vrste orožje prištevalo med najboljše bro\vmimge. Hec je pa le bil. Dobro bi bilo, da bi se ta predstava kot komedija ponovila v »Vodniku« (sam-o bolj diletantsko, ker je škoda še oist-a-le frizure) za popolno razprodajo vstopnic bi preskrbel »kritik«, navzoč pri »premieri« in bi bil gmotni in moralni uspeh popolen. — Prvi krajec.
JESENICE—SAVA. V 40 štev. »Delavske politike« opisuje neki nepolitični političar vplive, ki kvarno delujejo na nas delavce. N. pr. vpliv vere in cerkve, ki ga klerikalna stranka izrablja v svoje namene. Potem pravi: V Italiji n. pr. stoluje papež, ki je vrhovni poglavar rim. kat. cerkve, kaj je storil papež s svojimi ljudmi proti gažeuju pravic italijanskega delavnega ljudstva od strani fašistovske vlade? Nič! Dopisnik naj si zapomni, da ne bo nikoli noben papež nič pozitivnega napravil za delavno ljudstvo, če delavno ljudstvo samo ne bo socialistično zavedno in si s svojimi razredno zavednimi organizacijami ne bo priborilo popolno odločanje o svoji usodi. Od papežev katerekoli vrste ne smemo pričakovati, da bodo osvobodili delavno ljudstvo. Dopisnik omenja t-udi vpliv demokratarske gospode, ki odvaja s svojimi prireditvami delavsko mladino in nje starše, da se začnejo družiti z ljudmi, ki niso delavskega mišljenja. Kadar bo to delavstvo spoznalo demokratarsko politiko in -se organiziralo v JSDS, potem vpliv gospode na delavstvo ne bo mogel več škodovati. Glede vplivov, ki kvarno delujejo na nas delavce, grem jaz še dalje. Je še vpliv raznih plačanih gospodov, ki hodijo med delavno ljudstvo pod krinko socializma in delujejo na to, da se delavci ne bi organizirali v pravi razredni, t. j. socialno demokratični organizaciji in se trudijo pridobiti delavstvo za svoj kšeftarski socializem. V ta namen -so pričeli izdajati tudi »Delavsko politiko kar dopisnik točno pove, ko pravi, naj se kar zedinimo, ne da bi omenil organizacijo. — V debati, ki jo je imel dopisnik v večji skupini delavcev glede tega, kaj loči komunista M., načelnega Z. in dopisnika, ni bilo odkritosrčnosti in zavednosti, ker dopisniku tega niso precej raztolmačili takode: če nas nič ne loči, zakaj ste zapustili JSDS in ustanovili novo SP J? Ce nas -nič ne loči, zakaj ste ustanovili iz črnih fondov »Delavsko politiko«, nov razdiraški list? Itd. Komunist M., načelni Z. in dopisnik »Del. politike« se ločijo torej po organizaciji: M. in dopisnik sta uverjena, da jima razredne politične organizacijo ni treba, načelni Z., kakor ga imenuje dopisnik »Del. politike«, je pa organiziran v JSDS in je trdno prepričan, da le potom razredno zavedne enotne politične in strokovne organizacije bo delavstvo zmožno izbojevati si končno osvoboditev. Zato vama svetujem: organizirajta se tudi vidva v JSDS in začnita izpolnjevati organizacijske dolžnosti, potenj nas ne bo nič več ločilo lin bomo ros zedinjeni. — Z.
JESENICE. Neki sodrug me je opozoril na dopise z Jesenic v »Delavski politiki« v dveh številkah preteklega tedna, kjer se je dopisnik postavil na stališče, da ni nobene razlike med različnimi frakcijami in da je edino pametno in dolžnost delavcev, da se zberejo okrog DP., ki je — po mneniu pisca — edini pravi delavski list. Za primer imenuje tri, od vsake grupe po enega, in sicer: M., C. in mene, češ, poglejte: nobene razlike, vsi trije so poštenjaki! Tako. Poglejva, Ti nepolitični politik, kako v resnici ta enakost in poštenost izgleda. Ni razlike, praviš, kakoje potem mogoče, da sem ostal v soc. dem. stranki, v kaiteri smo bili vsi trije, samo jaz? Prvi je šel že ob prvem razkolu leta 1920, drugi je ostal še v stranki, ker je bil v stranki navidezno še tudi g. K., toda čim je šel K. iz
stranke, je izkal vzroka za izstop tudi on in kmalu tudi izstopil z motivacijo, da ga je uprava »Napreja« terjala za poravnavo zaostale naročnine« — lep vzrok za socialista!
— šla sta pa oba zato, ker sta verovala le v posamezne osebe ne v organizacijo, v posameznikih sta videla rešitelje delavstva in uresničenje socializma, ne pa v skupni organizaciji, v skupnem sodelovanju ter izvrševanju sklepov in dolžnosti do organizacije.
Ni razlike, pravi, toda treba je samo, da prvemu kakor drugemu omeniš progresivni davek, načelo javnosti, Skupni dom — za to ni niti prvi niti drugi. Zakaj? Ali mar to ni socialistično? Cernu se bojite načela javnosti, ako imate namen delali pošteno, ali je morda krivično če plača za organizacijo tisti, ki več zasluži, več nego tisti, ki zasluži manj, ali je morda nesocialistično izvrševanje socialistične teorije v praksi kakor je zamišljeno v ideji Skupnega doma? Vse to, upam, nam bo pisec D. P. pojasnil, ako je vse to nepošteno in nesocialistično, potem je seveda socializem in poštenost na drugem koncu; na primer: socialistično je, da delavstvo, kolikor ga je okrog D. P., niti ne ve, kdo jo plačuje, kdo. ji daje smer, kdo je v konzorciju, kdo jih je volil, odkod je tisti milijon fonda, ki so o njem govorili, da so ga dale gospodarske or^ gaaiizaoije, pa nobeden član ne ve katere, niti koliko, samo to ve, da jo je prvi oznanil in priporočil g. K., ko pa je zadeva dozorela v zlato klasje, so jo pa začeli vsiljevati Štuklji in Pastorki e tutti quanti tja do pisca omenjenega članka ter delati veter na K. mlin s klobasarjenjem o enotnosti in skupnosti, ko pa je bila stranka močna — vsaj po številu
— so jo pa razbili in trgali na vsemogoče načine kakor volkovi čredo, blatili in pobijali se medseboj ravno isti ljudje, ki so danes enotni v boju proti JSDS samo zato, ker prvim kakor drugim smrdi izvrševanje programa in sklepov, vsak voditelj misli, da sme delati kar hoče, in ker v naši stranki to ne gre, zato so vsi taki nadsodrugi šli tja, kjer so upali, da jim bo to mogoče, ali pa so vsi ustanovili kar novo organizacijo, seveda samo zato, da bo delavstvo prej enotno, saj je menda Marles rekel: razdražite se med seboj, kdor pa zahteva izvrševanja mojih načrtov, je pa razdirač in razkolnik! Socializem pa imejte samo za firmo, da boste z njo lovili nezavedno delavstvo kakor klerikalci z vero, in vse drugo vam bo navrženo! — Ali morda ni tako? Da ste tudi pošteni, to ste že dokazali neštetokrat in na različne načine, v najnovejši-dobi še posebno pri volitvah v Delavsko zbornico in bomo o tem še lahko pisali, ako bo potreba. Povem piscu samo še to: pošteni delavci so enotni v želji po enotni stranki, kadar bodo enotni tudi po duhu v enotni organizaciji, takrat bo demagogom za vselej odzvonilo. — Thaler.
GORJE PRI BLEDU. V nedeljo 21. t. m. so sklicali združeni samostojneži in nekdanji pirapeluhovei, sedaj slovenski radičevci, shod pri Žumru v Sp. Gorjah, kamor pride ponavadi mnogo ljudi. Res se gospodje glede udeležbe niso zmotili. Gostilniški prostori so bili tako polni, da morda doslej še na nobenem shodu tako. Izdali so okoli 200 osebnih vabil, povabljeni so bili tudi naši sodrugi, menda so mislili, da jih bodo pridobili na svojo stran. Pa so se zelo zmotili. — Prvi je govoril g. dr. Marušič, ki je tudi zastopnik veleposestnika Gunčarja na Rečici. Pričakovali smo, da nami bo tako učen človek povedal kaj poučnega in novega, a povedal nam je pravzaprav samo, da sta Radič in Pucelj fejst moža in koliko sta že dobrega napravila za kmete. Na industrijske delavce se g. dr. ni spomnil. Takoj nato pa je razložil, kakšna velika bremena morajo nositi kmetje — pa je kmalu prenehal, ker je spoznal, da je konec v nasprotju z začetkom. Za njim je govoril njegov tovariš Ažman. Govoril je gladko, a tako suhoparno,,da ni napravil na zborovalce nobenega vtisa. Ljudje Mohorjeve knjige itak sami doma čitajo. Za njim je zaprosil za besedo naš sodrug Bregant iz Zasipa. Najprej je razkrinkal klerikalce. Tu so mu prikimavali tudi bivši samostojneži. Potem je preše! na radičevce in pucljevce, ko je opisal gnilobo njihove politike, so začeli kričati Ažman, dr. Marušič in predsednik shoda, da mu bodo besedo vzeli — z ozirom, da je že dovolj dolgo govoril. S. Bregant je pozval vse zborovalce, da naj se zavzamejo za svobodo go-' vora, ako hočejo, da se razkrinka Radičev monarhistični republikanizem. Culi so se vzkliki: »Vzemimo jim predsedstvo shoda, če bodo motili govor, poslušali bomo delavca, ki govori resnico, ne pa frakarjev, ki nam lažejo!« Nastal je mir in sodr. Bregant je govoril dalje. Pucljevci so postali tako poparjeni, da bi lahko rekli: v Gorjah so doigrali! Besedo je zahteval še gospod učitelj iz Gorij, ker je bil primoran odgovoriti g. Ažmanu na besede, s katerimi je žalil učiteljski stan, in sicer v takem tonu, da si tako doslej še Radič ni upal tako. Pristavil je, da ne bo vzgajal hlapcev, temveč može, ki se bodo borili za svobodo, da ne zagovarja ne Radičeve, ne Koroščeve stranke, ki ne bosta odpravili gorja. To morejo doseči le delavci in kmetje, če se združijo. Ždi se nam, da je g. učitelj precej takega mnenja kakor mi, končne sodbe pa še ne moremo reči. Ugotovimo pa lahko, da si bo pridobi! mnogo prijateljev, če vstopi v naše vrste. — Gg. pucljevci naj pridejo drugič boljše podkovani, če hočejo, da jim v Gorjah ne bo treba preganjati revmatizma. — L Iv.
TRBOVLJE. Dne 15. t. m. se je vršil v »Delavskem domu lanski sestanek SPJ. Na ta sestanek so bili povabljeni samo upokojenci in Krušičevi pajdaši. Na sestanku je začel g. Jakob Klenovšek razpravljati o občinskem proračunu. Seveda je glede računov on vso odgovornost metal na razne demokratske gerente. Jaz pa mislim, da ako bi občinski sosvet malo bolj gledal na prste rapiim gerentom, da bi ne moglo tako iti. Kajti ge-rent sam brez odbora ne more mnogo narediti, ali pa nič. Klenovšek si pa ni upal do sedaj iaVnosti nič povedati o proračunu, čeprav mislim, da ;je on dobro vedel za vse, odkar imamo gerente. Ali on se je bal, da bi zletel iz sosveta. Zato je povabil na ta sesta-
nek največ trboveljskih starčkov, ker še največ računa na njihovo pomoč v volitvah. Ali naši starčki so že davno siti kruha, ki ga jim Klenovšek daje. Bila je prav dolga debata, tako, da sta nazadnje začela Krušič in Klenovšek blatiti razne sodruge z levice, katerim seveda nista poslala vabila. Medklic: Zakaj pa niso prizadeti povabljeni? Rekel je: »Mi povabimo take, katere mi hočemo«.-Medklic: Seveda, take kateri vam ugajajo! Nato se je oglasil tudi Krušič k besedi. Tudi on je razpravljal na dolgo in široko o občinskih volitvah in agitiral za skupno listo. On namreč še zmiraj smatra njihovo listo za skupno, čeprav imajo levičarji svojo listo. Moram pa omeniti, da imajo na tej skupni listi res nekaj levih odpadnikov, zato je ime-nujejo skupno. Omeniti moram še, kako je Krušič lepo razlagal o Delavski zbornici, kako lepo so tam zmagali. Rekel je: »Sodrugi, kakor smo zmagali v Delavski zbornici, tako gotovo bomo tudi v občini.« Ali na žalost njegovo mu moram odgovoriti, da pri občinskih volitvah ne bodo razdajali nobenih kuvert, volili borno s kroglicami. — Rudar.
ZAGORJE OB SAVI. Volitve v Delavsko zbornico so za socialpatriote srečno končane, ne pa za naše »revolucionarje«, ki so pripravljeni se zvezati tudi z vragom, sanro da pridejo na toplo. Obenem jim pa -seveda tudi za to gre, da ne pridejo v nemilost pri gospodi. Ne bi omenil levičarjev, ali kakor jim pravijo social patrioti: »pobi«, če ne bi uganjali s proletariatom takih burk in neumnosti. Pa še se dobijo taki backi, ki jim gredo na lim, čeprav vidijo, kam nas je dovedla ta njihova »poštena« in »preizkušena« politika in njihov klic »mladina nas bo rešila«. Zdaj smo rešeni tako, kakor še nikdar. Zdaj upam, da so srečni in zadovoljni vsi tisti agenti in provokaterji, ko 'je dobil za njihovo vseskozi »požrtvovalno« deto proletariat še to brco. Zdaj se vam Čobal in Svetek še bolj smejeta kakor na shodu 17. januarja, ko je Svetek med drugim tudi rekel: »Vidite, Weinberger bo tudi izvoljen v Delavsko zbornico!« Pri teh besedah se je Svetek prav zvito nasmehnil. Jaz sem tisti nasmeh razumel, kam meri, a naš Mirko v svoji blaženosti in sladkih sanjah, da bo izvoljen v Delavsko zbornico, in da bo že vendar enkrat tudi on imel priliko za »kaj boljšega«, tega nasmeha ni zapazil. Zdaj se mu pa smejjo in norce brijejo vse nasprotne stranke, najbolj pa isocialpaatrioiti, za katere je tako vneto agitiral, ki pravijo:	Dobro
smo potegnili »pobe«. To bi si Weinberger lahko mislil, da ne bo med izvoljenci, ko je bil 33. na kandidatni- listi. Mislil sem, da je Minico \V. bolj doma v politiki, a zdaj vidim, da je še vajenec. Veš, Mirko, vsaka šola nekaj stane. Le hodi še s Svetkom po shodih in agitiraj za njihovo enotno fronto, te bo še glava bolela! Po slabi tovaršiji rada glava boli! Pa pustimo zdaj to, ker stvar je resna. Zagorje je eden največjih proletarskih krajev poleg Trbovelj, ima čez 2000 volivcev in je slovel po vsej Jugoslaviji za najbolj razredno zaveden okraj, in je to bila tudi resnica do tistega časa, ko je vodstvo prevzela takozvana mladina, ki ima v svoji sredi največ agentov in provokatorjev, ki danes tako vneto agitirajo za kapitalistično sorodstvo. Na žalost moramo konštatirati, da je danes zagorski proletariat najbolj razbit. V glavnem so temu krivi agenti in provoka-terj-i, pa kljub temu še danes delajo skupno s temi pošastmi, zato bo treba dajati tudi skupen odgovor. Tako daleč ste dovedli, da nima danes v tem resnem in ž'Postnem času zagorski proletariat nobenega zastopnika v Delavski zbornici. To je krona vašega dela. Ne pomaga vam nič, čeprav udrihate po nas socialnih demokratih in hvalite socialpatriote, in če prav agitirate, da je »Naprej« orjunaški list. Mi vas bomo toliko časa obdelovali, da boste pretrgali vse zveze s sovražniki proletariata, in dokler boste v zvezi s plačanimi agenti in s sličnimi loppvi, bo bič pel. Sodr. VVeinbergerju pa svetujem, ker še ne pozna Svetka, naj se obrne na Jaka Žorga, prepričan sem, da mu bo radevo-lje dal informacije o njem. Da ga ne bo več vlekel za nos. — Mlakar II.
HRASTNIK. V Delavskem domu v Hrastniku je bil 14. t. m. zaključni venček plesne šole tukajšnje »Svobode I. Razvidno je bilo, da ‘je hrastniška mladina pokazala precejšen uspeh tudi v tem oziru, čeprav nima na razpolago časa in ne drugih sredstev, kakor druga meščanska kulturna društva. Najiskrenejše se zahvaljujejo vsi obiskovalci plesne .šole plesnemu učitelju, sodr. K. Malovrhu ml., ki je ustregel naši želji. Pohvale vredna sta tudi dva s mira ga in dve sodružici i® Trbovelj, ker so se po tako slabem potu udeležili te naše prireditve.So pač kmalu odšli z izgovorom, da gredo na vlak, dasi je vlak od-'šel gotovo že celo uro popreje. Niso se hoteli muditi dolgo, mogoče jim ni ugajala družba, ker je bila popolnoma preprosta. Zato so se pa raje premestili v »Narodni dom«, kamor zahaja buržuazija in njeni podrepniki, ali brispče buržoaznih čevljev. Pa saj mi nimamo nič proti temu, ako gredo v Narodni dom ■ -taki, ki imajo nekaj Šimi duha v seibi. Samo nekaj drugega smo opazili pri njih. In to je: imela sla kavalirja na naši zabavi znak »Svobode", preden so prišli v Narodni dom, sta jih izgubila, domače rečeno skrila. No, pa saj vemo. kaka je širni socialistina družba v Trbovljah. Samo nekaj še! Ali poglavar te širni soc. 'mladine tudi skrije naš znak, kadar se zateče med buržuazne klike? Pandon! Imenoval sem ga poglavarja. Pa, saj je to. Saj dela na taki črti v društvu kakor TPD z redukcijo delavstva. Pri TPD reducirajo tiste delavce, ki niso všeč našim predpostavljenim. In ort kot glava društva pa tudi izključuje tiste, ki so mu trn v peti. Opomnimo pa, ako nista bila gori omenjena na lanskem zborovanju takrat, ko so vam poročali delegati, da je sklep kongresa tudi, da so znaki obvezni za vsakega člana. — Svobodaši opazovalci.	, v
VELENJE. (Lopovščine združenih stro-kovničarjev.) V Kristanovi Politiki z dne 11. t. m. je napadel znani lažnivi kljukec mene
*
in tis. Pevcu in Znoja. Dopis ni samo od konca do kraja zlagan, temveč ima tudi namen, v javnosti očrniti odbor naše brat. skladmce, kakor da bi nepiravilno delal. Kar se tiče Del. zbornice in njenega tajnika: kar sem pisal o njej, sem tudi podpisal. Glede predlogov: res sem predlagal, naj se rezervni deleži ne izplačajo, anvpak naj se varujejo pridobljene pravice. Moj predlog ni bil sprejet, imel je pa dr. Obersnel od podjetnikov boljše stiliziran predlog in da se še lahko doplača do karenčne dobe. Ta predlog je bil sprejet, ker je bil boljši Kakor oni od Del. zbornice, ki je zahteval izplačilo rezervnih deležev. Da smo to dobro narediti, nam je potrdil 21. t. 'm. Uratnik na shodu v Trbovljah, ko je povedal, da se je v novih pravilih to doseglo, da se reduciranim mi treba bati, že imajo 20—25 let službe, da bi izgubili svoje pravice. Lažnivi kljukec, ali čutiš zaušnico, ki si jo dobil? To je druga, prvo si dobil od glavne' skupš.ine teden dni poprej, ko je bila odobrena tudi 48. točka. Kar se tiče ss. Pevca in Znoja si dobil ti, lažnivi kljukec, trdijo zaušnico od glavnega odbora. Ko je šlo za to, če plača brat. skladni-ca stroške, ki, so nastali radi Kobal me tožbe, so gg. po natančnem pojasnilu rekli, da pripada našemu odboru nagrada, ker je delal v prid brat. sklad niče in se zato stroški plačajo. Če se pa g. Kobal najde, je pa on dolžan povrniti te stroške. Kakšna morala je to, vprašuješ v svojem dopisu. Povem ti: resnica je emo, laž drugo, kdor resnice ne mara, dela z lažjo, tu si ti na prvem mestu, zraven tebe pa oni mladi, ki ti pomaga v DKL^ ki sem mu že zadnjič odgovoril. A. Martinšek.
CELJE. Brezposelnost se vedno bolj širi. Tvrdki A. Westen je dala 400 delavcem dopust; baje zato, da zniža že itak pičle meode im podaljša delavni čas. Tvrdka »Zlatamka« namerava baje delavske prejemke kar za 50% znižati. Sočasno, ko trgajo podjetniki delavske plače, pa trgovci še vedno vzdržujejo strahovite cene življenjskih^ potrebščin. Proti draginji je nastopila tukajšnja protek-torica >Rdečega križa«, gospa (bivša baronica) Miillerjeva javno na trgu in na ulicah. Posledica tega je bila, da je neki trgovec hujskal vojne invalide in šolsko mladino proti njej, da je bila izpostavljena javnemu zasmehovanju. Nismo v stikih z organizacijo »Rdečega križa«, ki jo pač poznamo kot^ humanitarno društvo, odobravamo pa, če člani te organizacije delajo za odpravo socialne bede. Obsojamo tak način boja proti ljudem, kakor se je vršil proti prej imenovani gospe. Gospodje iz trgovskih krogov si naj zapomnijo, da z ironijo ne bodo odpravili revolt.
ČRNA—HELENA. (Odgovor »Del. politiki« z dne 18. t. m.) Dopisnik iz Črne piše, da smo imeli v Podpeci sestanek, kar je resnično, lažnivo in demagoško pa je, da bi bili pri tej priliki govorili o kakšni proda ja liu. Dopisnik naj bi se bil podpisal, ker se ni, nam je njegov dopis zopet dokaz lcristanov-
Mnogo zaslužiti
delati in pridobivati moremo edino le s povsem zdravimi rokami in nogami. Ako se naših udov polote vstrajne bolečine ter začne
ake zahrbtnosti, ti ljudje se namreč povsod bojijo javnosti. Kristanova »Politika« piše, da nas bolijo volitve v Delavsko zbornico. Človeka res lahko boli, če pomisli, s kakšnimi lažmi, frazami in drugimi grdimi sredstvi so pobirali glasovnice. Pri nas v Heleni je n. pr. rudar B. Ž. stopil kar k vratom in prav debelo lagal, žal, da so na njegove laži nasedli zlasti mlajši delavci. Ko smo zaznali za njegovo delo in laži, smo glasovnice takoj zahtevali nazaj, pa nam jih ni hotel vrniti, čeprav je bilo še časa dovolj. Pravijo, da mu je žena očitala, da mu delavci ne bodo več zaupali, če bo tako delal. Če misli, da bo še kdaj delavski zaupnik, se moti, mu je že odzvonilo, čeprav imamo v I odpecd samo en zvon, ali pa se mora hitro, in temeljito poboljšati. Ženi je tedaj baje odgovoril: »Eh, kaj zato, če pridem ob zaupanje, saj v dveh letih bom že imel svojo hišo!- Kristan ovci hiše svojim lažnivcem kar iz rokavov stresajo! Demagogi okoli »Del. politike« nam pravijo, naj se ne vtikamo v gospodarski in strokovni poferet, ker da so to oni ustvarili. Smo tudi mi pomagali, ko smo pa videli, da delavci ustvarjajo, demagogi pa gospodarijo, smo se uprli. Saj se prav jasno vidi, da so v vaši strokovni organizaciji delavci dem demagogom le za »špas v To se je že večkrat pokazalo, tudi sedaj, ko smo v mezdnem gibanju. Vemo, da vas, demagoge, čaka v Mežici in Črni popolen polom. Delavci, kjer se javno dela, tam se mora resnica govoriti, poslušajte glas resnice! — Karl H., rudar v Heleni.
SLOV. BISTRICA. Volitve v Delavsko zbornico so tud; pri nas oživele vse agitatorje različnih strank, še celo Čeh iz Maribora je prijadral, da bi nalovil za kap Matrično sorodstvo nekaj kuvert. Ni pa imel seveda sreče ter je žalostno izjavil: »Se ne da nic napraviti, tukaj je vse črno« ter odjadral zopet prazen nazaj v -Združeno strokovno zvezo-. Dne 23. januarja je pri nas po nekaterih obratih raznašal kuverte kontrolni organ OLZD iz Konjic. Poleg kuvert je nosil tudi kandidatne liste, a samo tri, kristnatovsko, Klerikalno in demokratiusko. S tem so zmešali delavstvo, da so začeli povpraševati, kje je sooialdeinokratična, torej delavska. Naslednje dni so prihajale kuverte tudi po pošti, tedaj se je pričela prava gonja za njimi, klerikalci so poslali vse moči, še celo gg. kaplana nista izostala; skrpaj vse delavnice sita obiskala in čisto pozabila na cerkveni red, po katerem bi mora a eden doma ostati, da je pripravljen za vsak "slučaj. Zgodilo se je, da je v tem času prinesla babica otroka h knsiu ter je morala skoraj ve® popoldan čakati na kaplana, da bi krstil. Ker je babici že le predolgo bilo, je šla g. dekana vprašat, kje so gg. kaplani, da bi krstili. Odgovorili so. ji: »Kaj mislite, da morajo kaplani kar na vaše povelje tukaj biti?« Seveda, če gre za volitve, mora drugo vse izostati, tu gre za lov za žepe in mandate. Vedite, delavci, da tu ni šlo za vero, ampak
trgati, zbadati, bosti in mučiti, tedaj je to
velika zapreka pridobivanju. Kako blagodejno se izkažejo v teh težkih urah drgnenje in umivanje s našim že skoz 27 let priljubljenim, bolečine olajšujočim domačim sredstvom Fellerjevim blagodišečim Elsafuidom! Zelo koristen je pri revmatičnih bolečinah,
za vaše pravice in so vas zopet opeharili za vaše glasove, niste niti zvedeli, da je šlo za Delavsko zbornico, temveč ste lepo verjeli, ko so vam lagali, da gre za bolniško blagajno. Na parad žagi pri Antoliču pravijo delavci, da bodo g. kaplanu za druge volitve dali prostor pri gater.istu, ali pa celo postavili spovednico v žago, da se bodo Novo-vaščani, kateri grešijo proti svojim sodelavcem kot izdajalci proletariata, izpovedali svojih grehov. Gg. kaplani naj pustijo nas poštene delavce pri miru! Če moramo drugače sami delati, bomo tudi volili po svoje, ne potrebujemo nobenega terorja od nobene strani, ki ga še nismo tu vsega popisala. To si zapomnite, kajti zopet ste dokazali, da ne spadamo skupaj. Delavcem pa kličem: Strnite se v,delavske vrste, t. j. v socialno demokratično stranko ter si naročite delavski časopis »Naprej«, da ne boste pri vsakih volitvah na milost in nemilost podlegli klerikalnim in drugim lažem. Sami se izobražujte v delavskih organizacijah, da boste lahko tudi drugim resnico povedali. — M. B.
Delavski časopisi so: Pravica, Nova pravda, Delavsko-kmetski list, »Delavec«, Delavska politika, včasih tudi Jutro- in še nekaj drugih. Socialno demokratičen je pa le »Naprej«.
Iz stranke.
s CELJE. Franc Naraks, pražilec v Cinkarni, ni več član naše stranke, ker je kršil pravilnik. Člane opozarjamo, da mu ne izročajo več denarja za članske prispevke itd., ker je postal cestni blagajnik SPJ in Kristanove »Delavske politike«. —■ Odbcr kraj. org. JSDS in KDZ v Celju.
s Zadruga »Skupni dom« ima že 80 članov s 467 deleži po 100 Din.
TISKOVNI SKLAD.
Zadnji izkaz z dne 20. II. 1926	6850^.90	Din
Anton Gregurka, Vrhnika	10.50	»
A. Kuhar, Trbovlje	8.—	»
K. Korošec, Žalec	4.—	»
Nabrano na odborovi seji v zaspanih Libojah:
Franc Dosedla,	5.—	»
Avgust Dosedla	5-—
Ivan Dosedla	5.-*—	»
Karl' Dosedla	5.—	»
Jakob Roter	•	5-—	*
Franc Reberšak	2—	>	■
Frane Kos	2.25	»
Ivan Gerinadnik	B.—	>
Stanko Pečnak	5.—	»
Franc Pečnak	2-—	>
Anton Marinc	5.—	>
Alojz Ggrajšek	2.—	>
Skupaj 6 919.15	Din
pri glavobolu, zobobolu; krepi in osvežuje mišičevje in živce, pa prinese zdravo spanje
in novo moč za delo. Odznotraj in odzunuj močnejši, izdatnejši in večjega dejstva kot francosko žganje in najboljši kosmetikum te vrste. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 specijalne
ZAVAROVANCI
v smislu objave v »Socialističnem koledarju« za leto 1926.
Ljubljana:	2C0.	Zvonimir Bemot (879),
redaktor, N. Sl. sekc. 2000 Din. Ribnica na Pohorju:	201. Anton Pečovnik (893), del.
250 Din; 202. Peter Vabič (874), tesar, 250 Din; 203. Karl Poklinelc (870), kamnosek, 250 Din; 204. Jože Skarlovnik (887), kamnosek, Lg. 500 Din; 205. Ivan Karat (870), kovač, 250 Din; 206. Miha Mithaus (895), kamnosek, 250 Din. Jesenice: 207. Anton Thaler (883), kov. N. Sl. sekc. 2000 Din; 208. Alojzij Žagar (901), del. 250 Din; 2C9. Janez Robič (898), del. 250 Din; 210. Karol Kobljar (889). del. 250 Din; 211. Ciril Klinar (894), del. 250 Din; 212. Klemen Robič (903), del. 250 Din.
Mnogi ne vedo, da je glavni vzrok mnogih trpljenj iri bolezni slabo negovano in zato občutljivo telo. Ni domišljavost, temveč le izpolnjenje prirodnega zakona, če negujemo polt in lase. Za racionalno nego telesa slišimo vedno spet hvaliti: Fellerjevo pravo kavka-Sko Elsa pomado za obraz in kožo, Fellerjevo močno Elsa pomado za lase, Elsa milo zdravja in lepote, ki ne zadovoljuje svojih pristašev samo po prijetnem vonju, temveč tudi s »koristnimi sestavinami, ki oplemenjujejo kožo. Elsa milo se dobi 5 vrst: Elsa lilijino mlečno, glicerinsko, boraksovo, katransko ter milo za britje. Za poizkušnjo se moreta naročiti dva lončka pomade za 38 Din; 5 mil za 52 Din že z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 252, Hrvatska.
Svoboden tisk je povsod odprto oko ljudstva, je utelešeno zaupanje ljudstva v samega sebe. Je brezobzirna izpoved ljudstva pred samim seboj in "znano je, da je moč priznanja odrešujoča. Je duševno ogledajo, v '■ verem vidi ljudstvo samo sebe, samega se-: h- opazovati pa je prvi pogoj modrosti.
(Karl Marks.)
26. II. 1926. — 2400.
steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 »pe-
eijalnih za 250 Din že obenem z zabojem in
poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Evgen V, Feller, Stubica Donja, Elsatrg 252, Hrvatska. Posamezne steklenice Elsafluida-pa po reducirani ceni 9 Din se dobe v vseh lekarnah in sorodnih trgovinah.
Naročajte „NAPREJ“I
Otvoritev ljudske kuhinje.
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril v gostilni g. J. KIRBISCHA, Ljubljanska cesta št. 2 v CELJU
kjer se sprejemajo tudi abonenti na hrano. — Cene nizke.
Priporočam se za obilen obisk.
Karl Covnlk.
mmmmmmm UStanOVljeHO 1852  ....
TEOD. KORN
Ljubljana, Poljanska c. 8.
(preje Henrik Kom)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in kloselne naprave. — Izdelovanje posod iz pločevine za fir-než, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konzerve.
Galanterija!
ter modno blago, pletenine, nogavice, sukanec, vezenini!, gumbe modne biserne in drug::, palice, nahrbtnike, nože, jedilno orodje, škarje itd. se dobi najugodneje pri
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika Na veliko! ob vodi. Ha male!
slaščičarna
* T. RABIČ *
To, Ljubljana
no drobno — na debelo
Celje — Dečkov trg štev. ©
Tiskovin
piskat«
la
taaoplaov
tiskanj«
«r«dM
LITOGRAFIJ*
GM
rmc
•TKRIOTEPIJA
Vsem členom KDZ in JSDS ter razrednozavednemu delavstvu Slovenije naznanjamo, da smo s 15. febr. 1926
otvorili
čevljarsko in krojaško delavnico
v Celju, hotel pri „Kroni“, Ljubljanska cesta št. 10.
(v poslovnih prostorih zadruge)
Vsakovrstna naročila se sprejemajo od vsakogar, za izdelovanje novih čevljev ali oblek ter popravila po najbolj nizkih cenah. Delavci, delavke I Naročajte Vaše potrebščine le v delavskem zadružnem podjetju,^ kalere bodo vselej ustrezale
Veši želji.
Za obilno udeležbo se priporoča:
Splošna gradb. gospodarska produktivna zadruga .Naprej11 r. z. z o. z. v Celju.
Varl r nrIHato II Tolio >n predno nakupite manufakturno blago. Roli' r pripete W kuje mo|ke in ženske izgotovljene obleke, Dlašče,
suknje, odeje, srajce, si oglejte velikansko zalogo blaga in izdelkov
„PRI AMERIKANCIT ■ Glavni trg - pri farni cerkvi.
Tam sc prodaja najceneje, ker ima lastno tovarno Obleka moška štofasta od Din 350 — naprej. SPECIALITETA: Moška obleka, po meri narejena, zajamčeno pristna volna samo Din 550"—. Cajgaste moške hlače, močne od Din 45"— naprej.
Barhant, fianela in vse drugo blago po najnižji ceni. VeliKanslco Izbiren moških Itn ženskih Stolov.
Oglejte si
.Pri Amerikancu", Celje, Glavni trg 10 (pri farni cerkvi).
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev. 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli velikost! po na|nižjl ceni.	:
Iadajeteljf« im odgovora« inMat IZA PRIJATELJEVA (v Imen« Jsvr.
98J
L KDZ). — Z« tlikarao »Merkur« v Ljubljani: A. SEVER