Jt
CRNO»BELEM
		
Leto XI NOVI	DJ	15. decembra 1975	Številka 10 NA PRELOMU KOLEDARSKEGA LETA .ETO - NAŠ MEJNIK
Besedo smo dali obema direktorjema TOZD: Božu Sintiču in Božu Kovaču
k
Leto dni je spet naokoli — kar prehitro. Še niti dobro se zavedli nismo in že spet vstopamo polni upov v novo leto, ki vsekakor ne bo lahko za obe TOZD. V naših stabilizacijskih prizadevanjih bomo morali tudi v letu 1976 s polno
paro naprej, če bomo hoteli doseči najmanj tako dobre poslovne rezultate, kot smo jih v minulem letu. Na prelomu leta je uredništvo našega internega gasila naprosilo oba direktorja TOZD za kratek pogled nazaj v naše delo in
rezultate v minulem letu ter za perspektivni pogled v prihodnje leto. Družbenopolitične organizacije obeh TOZD, samoupravni organi, vodstvi podjetij in uredništvo glasila pa želijo vsem srečno | in uspešno Novo leto 1976!
/-
BOŽO SINTIČ
NAJ NE BO PRAZNIČNA LE OBLEKA
BOŽO KOVAČ
25. OBLETNICI DNEVNIKA NASPROTI
Prehod starega leta v novo je vsekakor mejnik, ob katerem se nehote ozremo nazaj na prehojeno pot in si na ugotovljenih izkušnjah iz preteklosti začrtamo smer in cilj našega bodočega dela.
Površnemu opazovalcu našega dela v pravkar končanem letu bi sc zdelo, da je bilo opravljeno dobro in da si ob zaključku leta lahko od zadovoljstva pomanemo roke. Izpolnitev proizvodnega plana po vrednosti in količini, milijardne investicije za zamenjavo zastarelih strojev in naprav, zraven pa še občutno povečanje osebnih dohodkov in izvoza — to so rezultati, ki odevajo naše delo v Preteklem letu v prelepa praznična oblačila. Toda žal, če p ogle-rlamo natančneje, so praznična le vrhnja oblačila, perilo pa je nujno potrebno izdatnega pranja in krpanja. Nenehno upadanje produktivnosti kljub novi mehanizaciji, povečanje škarta in loma strojev, slaba organizacija dela, neizpolnjevanje sklepov samoupravnih organov, nedelavnost obratnih svetov in strokovnih komisij ter še številne druge pomanjkljivosti, so vsekakor stvari, ki 11 jih raje skrili in zamolčali, tako da bi ostalo le tisto, kar je bilo lepo in uspešno.
Ker pa smo v osnovi le zdrav in klen kolektiv, ki se zaveda svojih obveznosti do socialistične družbe, ki nam je zaupala v upravljanje ako ogromno imovino, kot je naša tiskarna, sem prepričan, da lam ob poglobljenem in resničnem samoupravljanju ne bo težko z ra ti vseh zdravih sil in v prihodnjem letu realizirati naš stabilizacij program, ki smo ga že sprejeli.
(3 jjzpogojna realizacija stabilizacijskega programa je torej naša °doča pot. Če ga bomo uresničili, ne bo praznična le obleka, marveč tudi perilo.
Letos bo minilo že četrt stoletja, kar je začel izhajati Dnevnik. Za širšo javnost to sicer ne bo dogodek prve vrste, saj so se prav zdaj kar vrstili razni pomembni jubileji. Za nas pa bo to velik praznik, še posebej seveda za vse tiste med nami, ki delajo pri Dnevniku od prvega dne. Njim še zlasti veliko sreče v novem letu!
Ko zdaj pregledujemo, kaj vse smo dosegli v preteklem letu in kaj nas čaka, ni razloga, da bi bili ravno slabe volje. Navsezadnje smo srečno prebrodili težave ob podražitvi. Naklada se je ustalila, počasi a vztrajno celo raste, čeprav sta Dnevnik in Nedeljski vsaj za plitev žep kar draga. Časopisa očitno uživata pri bralcih ugled in zaupanje. Finančno za zdaj še shajamo, likvidni smo. Hiša je trdna, bi rekli po starem.
Takšen je start v novo leto. Čakajo pa nas trdi dnevi. Naše prodajne cene so visoke in ne kaže, da bi jih letos kaj povečevali. Vsaj upajmo tako, kajti nove podražitve Dnevnika in Nedeljskega bi zanesljivo slabo vplivale na naklado, saj je slovenski dnevni tisk drag, za tretjino dražji od dnevnega tiska v drugih republikah. Stroški pa bodo zanesljivo rastli, čeprav ne tako divje kot lani, saj se stabilizacijski ukrepi vendarle že poznajo. To pa pomeni, da bo v hišo prišlo prav toliko denarja kot lani, razen kolikor bomo povečali prodano naklado, iz hiše pa ga bo odteklo več. Če bomo hoteli poslovati vsaj tako kot letos, bomo zato morali biti pri kakšnem strošku varčnejši in seveda več prodati. Morali bomo biti učinkovitejši, bolj samoupravni, gospodarnejši. Vsak na svojem delovnem mestu naj bi naredil več in bolje. Tudi premakljivi delovni čas bo k temu la lik o prispeval, še več pa delovna zavest in disciplina vsakega člana delovnega kolektiva.
V novem letu bomo izdelali tudi srednjeročni plan. Skupaj s tovariši iz „Ljudske pravice“ bomo, tako upam, postavili takšne temelje plana, da se bomo še modernizirali v tisku, hkrati pa ustvarjali in uspešno prodajali takšna časopisa, ki bosta za našo družbo koristna ter zanimiva in pestra za bralce.
Veliko razlogov torej, da si drug drugemu želimo čimbolj uspešno novo leto. Srečno vsem tovarišem v „Ljubljanskem dnevniku" in „Ljudski pravici"!
X_______________________________________________________________J
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV LP
ODLOČITEV PRELOŽENA NA PRIHODNJE LETO
Kot je že običajno, sta se istega dne, in sicer 12. novembra na ločenih sejah sestala oba samoupravna organa tiskarne — poslovni odbor dopoldne, delavski svet pa popoldne. Tokrat sta PO in DS razpravljala le o eni skupni točki — o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma (SS) o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke, sicer pa sta bila dnevna reda obeh sej različna.
POSLOVANJE LD V OKTOBRU
DOHODKI IN STROŠKI NAD PLANOM
V	Ljubljanskem dnevniku smo tudi meseca oktobra zelo dobro poslovali. Povsod so bili dohodki, razen pri Nedeljskem dnevniku, precej nad planom.
Na prvem mestu so dohodki od prodaje Ljubljanskega dnevnika v višini 2.428.561,20 ali 12 odstotkov nad planom. S prodajo Nedeljskega dnevnika smo realizirali 2.150.286,15 dinarjev, kar pa je odstotek pod planom. Manjši dohodek pri Nedeljskem je rezultat spremembe stmkture cene. Naročniki namreč posamezno številko plačujejo samo 1,25 dinarjev.
Naj naštejemo še druge dohodke, ki so bili realizirani v mesecu oktobru v TOZD Ljubljanski dnevnik: dohodki od oglasov so prinesli 1.508.623,30 (14 odstotkov nad planom), IBM 296.118,80 (31 odstotkov nad planom), ostale usluge pa 264.026,25 (8 odstotkov več, kot je bilo načrtovano).
Skupni dohodek je znašal 6.912.580,70 dinarjev, kar je devet odstotkov več od planiranega, skupni izdatki pa so bili 6.238.004,75 dinarjev, kar pomeni, da so prav tako večji za devet odstotkov, kot je to bilo predvideno.
V	našem stabilizacijskem programu smo si tudi naložili obveznost zmanjšati stroške, zato menimo, da je potrebno našteti razloge, zaradi katerih je prišlo do takšnega povečanja stroškov.
Predvsem so se povečali stroški za pogonsko gorivo zaradi lastne dostave naših časnikov. V stroške so všteti stroški zamenjave radiatorjev v vseh prostorih. Povečale so se tudi cene materialu za fotokopirni stroj; nekatere delovne organizacije so začele zaračunavati prevoze naših edicij; tiskarna Ljudske pravice nas je dodatno obremenila za stroške telefonske centrale; prišlo je do podražitve Tanjugovih uslug, kilometrine in dnevnice so bile nad načrtovanimi; večji so bili tudi reklamni stroški; bone za prehrano dobivajo tudi tisti raznašalci, ki so socialno zavarovani; avtorski honorarji so bili za 20 odstotkov večji od planiranih in s tem so se povečale tudi zakonske obveznosti; povečali so se tudi stroški za štipendije zaradi prispevkov občinam
Na koncu naj povemo, da je Ljubljanski dnevnik likviden kljub temu, da naši dolžniki ne poravnavajo redno naših računov.
Predlog sprememb in dopolnitev SS o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke je že dalj časa predmet razpravljanja v vseh obratih tiskarne. Dejansko je to že drugi predlog sprememb in dopolnitev, ker se prvim predlogom, ki ga je DS objavil že pred dobrima dvema mesecema, več kot tretjina vseh članov delovne skupnosti ni strinjala.
Tokrat je komisija pripravila nov predlog besedila 91. člena, ki določa ključ, po katerem se ustvarjajo sredstva za osebne dohodke režijskih delavcev. Sporni 2. odstavek 91. člena bi bil po novem t red-logu glasil: „Za delavce režijske obračunske enote se določi višina sredstev osebnih doliodkov po povprečni vrednosti točke, ki so jo dosegli posamezni proizvodni obrati v posameznem mesecu in s to vrednostjo točke obračuna v mesecu izkazano število točk."
V zvezi s predlogom sprememb in dopolnitev in spornim 91. členom se je razvila na DS obširna razprava. Člani DS niso bili soglasni, kateri od obeh načinov ustvaijanja sredstev za osebne dohodke režijskih delavcev je pravilnejši, zato so ponovno pooblastili komisijo za pripravo besedila SS, naj še enkrat pregleda vse potrebne podatke in pretehta pravilnost in pravičnost načina izračuna.
Komisija se je na pobudo DS že sestala in v zvezi z 91. členom sprejela sklep, da se zadnja dva meseca obračunata po povprečni vrednosti točke, v prihodnjem letu pa se z izdelavo novega plana ponovno pregledajo vsi podatki in na podlagi le-teh naj bi DS odločil, kakšno osnovo za izračun osebnih dohodkov režijske enote bo predlagal članom delovne skupnosti v sprejem
Poleg problematičnega 91. člena, je delavski svet odstopil komisiji v pretres tudi predloga strojne stavnice linotype in mono-type ter časopisne enote za spremembo osnov, po katerih se
oblikuje masa sredstev za osebne dohodke teh dveh enot. Komisija je razpravljala o teh dveh predlogih in ugotovila, da so med letom v vseli obratih nastale večje ali manjše spremembe, katerih posledica je nevsklajcnost s planom. Ker pa je plan osnova poslovanja vsakega gospodarstva, ga med letom ni mogoče spreminjati, pač pa so vsi obrati dolžni skrbeti, da dejansko stanje v obratu sproti prilagajajo zahtevam plana, zlasti glede števila delavcev in s tem v zvezi števila opravljenih delovnih ur.
Komisija je po daljši razpravi sprejela sklep, ki ga bo predložila delavskemu svetu v potrditev, naj se čimprej izdela plan za leto 1976. Obratom je treba omogočiti, da se s predlogom plana seznanijo in imajo možnost dati svoje pripombe, še preden o njem razprav-
lja DS. Tako bo zagotovljena večja zainteresiranost vseh članov delovne skupnosti za zadolžitve, ki jih prinaša plan.
Poslovni odbor je sprejel tudi sklep, da se razpiše natečaj za novoletno voščilnico. Rok za oddajo osnutkov je že potekel in komisija je lahko izbirala le med tremi poslanimi osnutki. Prav presenetljiva je ugotovitev, da med grafiki ni večjega zanimanja za to vrsto oblikovanja, posebno še, ker so od nekdaj veljali in še danes sami sebe prištevajo med oblikovalce grafičnih izdelkov. Od poslanih treh osnutkov je bil najboljši osnutek Ruperta Goršeta, ki ga je komisija tudi izbrala in mu podelila nagrado.
Člani DS so se seznanili z rezultati proizvodnje in poslovanja za devet mesecev in s srednjeročnim planom za obdobje 1976 — 80. Razmejitev planskih obveznosti po obratih bo v sodelovanju s strokovnimi službami pripravila posebna komisija, v katero je vsak obrat dolžan imenovati po enega člana.
OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP V OKTOBRU 1975
Povprečni mesečni osebni dohodek 3.948,85 dinarjev.
V	ročni stavnici znaša povprečni osebni dohodek 3.694,45, v strojni stavnici 4.469,15, časopisni enoti 5.458,85, klišarni 4.099,75, knjigotiskarski strojnici 3.780,05, fotografiji 4.684,55, litografiji 3.386,60, knjigoveznici 3.002,25, mehanični delavnici 4.199,00 in v režijski grupi 4.060,90.
Naj nižji izplačani osebni dohodek je bil 1.955,75, najvišji pa 10.978,35.
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU NOVEMBRU 1975
Povprečni mesečni osebni dohodek je bil 5.732,63 dinarjev.
V	redakciji znaša povprečni osebni dohodek 6.936,48, v BEP 5.891,40, IBM 5.317,54, pravnik ZP 7,065,30, v splošnem oddelku, računovodstvu in analitskem oddelku 5.048,16, v prodajnem oddelku 5.082,31, naročninskem oddelku 3.998,22, v ekspeditu 5.345,39, v adremi 3.568,09, v podružnicah 4.900,60, šoferji pa so prejeli 5.183,23 dinarjev povprečnega osebnega dohodka.
Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 2.342,30 dinarjev (snažilka)
Najvišji izplačani osebni dohodek je bil 12. 277,75 dinarjev (resorni urednik)
ENOLETNA BILANCA NAŠEGA POSLOVODNEGA ORGANA	DflDn I IVIC IQE
NEKAJ ŽE, A NE VELIKO obveščanje
V navadi je pač, da ob izteku starega leta potegnemo črto in naredimo obračun opravljenega dela. In prav je tako. Pa ne samo zaradi pokazateljev, ki naj posredujejo podobo uspehov v preteklem obdobju, ampak tudi zaradi napotil pri načrtovanju dela v novem letu.
Obe naši temeljni organizaciji zdmženega dela si ob koncu leta obetata najmanj izpolnitev načrtovanega obsega letne proizvodnje. Zares lepo. Še posebno zaradi tega, ker je bilo treba krmariti po sila razburkanih ekonomskih pogojih na domačem, pa tudi na tujem tržišču. Potemtakem lahko napovedujemo tudi uspešno bilanco naše celotne združene delovne organizacije. Toda prav pri slednjem bi se tokrat na kratko pomudili. Pravzaprav pri bilanci
dela kolektivnega poslovnega organa.
Ko je letos shodil naš poslovodni organ, smo si zadali obsežne naloge. Delo smo porazdelili po koordinacijskih skupinah in skupnih službah, da bi tako opravljali zadeve, ki so skupnega pomena in v interesu delavcev obeh TOZD. In kaj smo doslej naredili? Nekaj že, a ne veliko.
Kolegijski poslovodni organ se je sestajal po potrebi, včasih tudi z zamudo, res pa je, da vseh sprejetih
VLOGA IN DELOVANJE DELEGACIJ
V letu 1975 se je splošna delegacija za samoupravne interesne skupnosti v LD sestala 9-krat, delegacija za družbenopolitične skupnosti pa je delovala predvsem prek IV. konference delegacij, katerih nosilec je Ljudska pravica.
Treba bo izboljšati delo in organiziranost v delegacijah, pred nami pa je predvsem jasno zastavljeno vprašanje: kaj je naša naloga in kako jo lahko uresničimo? Iz tega izhaja tudi vprašanje, kaj so naše Pravice in kako lahko učinkujemo na odločanje zborov SIS in DPS.
novi sistem pa zahteva od nas sodelovanje tudi pri odločanju glede uporabe odvedenih sredstev.
Na nas vseh je uspešno uresničevanje začrtanih nalog. Sprejemamo namreč tudi vsak del odgovornosti za uspešno delovanje in izgrajevanje samoupravne družbe, ki jo sestavljamo vsi. Doslej smo zbrali že kar precej vprašanj in pripomb, sprašujemo se o marsičem v zvezi z delovanjem delegacij in zborov, analiziramo svoje delo, to pa je vsekakor dober začetek in obet za naprej.
nalog le ni opravil. Vzrokov za takšno delo je več. Eden izmed teh je tudi ta, da so bile neaktivne koordinacijske skupine. Ustanovili smo štiri (za časopisno dejavnost, za komercialno, za investicije in razvoj ter za splošne službe), toda zaživela in tudi delala s polno paro je samo prva, ki jo vodi Rajko Čebular. Skupni problemi, interesi in potrebe so narekovale, da se je skupina redno sestajala in usklajevala delo. Medsebojnega razumevanja je bilo na pretek, zato tudi uspeh ni izostal.
Za ostale tri skupine ni kaj dosti hvale. Še nismo dojeli nujnosti njihovega delovanja, pa jih bo zato treba v zelo kratkem času zdramiti predvsem z zavestjo, da tudi na teh področjih s koordiniranim delom lahko dosežemo marsikaj koristnega, bodisi za „Pravico“ kot tudi za „Dnevnik“.
Seveda, odveč bi bilo valiti krivdo za premajhno dejavnost samo na koordinacijske skupine oziroma na.tiste, ki so v te skupine imenovani. Tudi kolegijski poslovodni organ potrebuje več zagona. Pa ne samo zagona, tudi za spoznanje boljše pogoje, na primer svoj prostor, administrativno moč in morda še kaj. Toda slednje ne upravičuje minule dejavnosti, pač pa pojasnjuje in hkrati daje navodilo za novo leto, ki naj bi bilo uspešnejše od letošnjega.
Na minuli seji osnovne organizacije ZK Dnevnik (13. novembra) smo bili člani seznanjeni s sklepi 14. seje predsedstva CK ZKJ, ki se nanašajo na sovražno dejavnost informbiroja v domovini in tujini. Ob tem smo se pogovorili tudi o vlogi osnovne organizacije in vsakega posameznega komunista v dejavnosti naše hiše, saj moramo opravljati še bolj pomembno vlogo pri obveščanju.
Zato smo ponovno poudarili, da je treba čimpej spet pristopiti k rednemu idejnopolitičnemu izobraževanju članstva. Predvsem velja to za aktiv novinarjev — komunistov, ker bomo le tako lahko popolneje in resničneje obveščali naše bralce o našem samoupravnem socialističnem razvoju in politiki neuvrščenosti. Hkrati pa bomo tako posredovali tudi resničnejšo sliko o gibanjih v svetu in drugih državah, predvsem neuvrščenih.
RAZPRAVA PO INFORMACIJAH
Člani osnovne partijske organizacije Tiskarne Ljudske pravice so se polnoštevilno udeležili svojega zadnjega sestanka. Dnevni red tega sestanka je bil namreč aktualen in zanimiv. Marjan Reiner, delegat Občinske konference ZKS, nas je seznanil z najnovejšimi dogajanji zvezi s sovražno dejavnostjo v državi in zunaj nje, predvsem pa na pojave informbirojevstva. Prebrali smo tudi govor tov. Tita, .ki gaje imel 15. oktobra 1975. V razpravi, ki se je razvila po teh uvodnih informacijah, so člani ugotovili, da v naši sredini ni pojavov informbirojevstva.
Odgovor je že precej jasnejši kot prejšnje leto. Čeprav prihaja večkrat gradivo za seje prepozno, je pred nami osnutek izhodišč in predlogov za oblikovanje programov SIS družbenih dejavnosti Ljubljane za leto 1976. To je osnova za naše predloge izboljšav in 23 razpravo v delegacijah. Naš cilj Je- seznaniti vse delavce z bistve-mmi problemi delovanja sistema, s em pa tudi dati osnovo za pred-l0ge. Sistem seznanjanja naj bo nčinkovit, enostaven in zgoščen.
. Ni nam vseeno, kaj sprejemamo j!1 bi bilo zato primerno, naj vsak-° s svojim stališčem najde pot do elegata, to stališče pa naj se evi-untira in sporoči preko delegacije, ar je seveda veliko bolje, kot pa bmn-rati Posamezne načrte, ne da naiv Z nL*10V0 vsebino sploh sez-
Lred nami je na primer osnutek mouPravnega sporazuma o nači-združevanja in uporabe sredstev uresničevanje skupnih interesov Potreb v krajevni skupnosti. Vse vPorazume nameravamo obravna-n * ln jih že obravnavamo, ker dosl nePosredno zadevajo. Tudi eJ smo plačevali prispevke,
Prostorski problemi Dnevnikovih odpremnih oddelkov ostajajo vse leto nespremenjeni. V premajhnem prostoru, kjer delata dva oddelka, je poleg redno zaposlenih še kopica raznašalcev, katerih prostorje spremenjen v skladišče. Tak prizor ob dopoldnevih je običajen
IZVOZ LP V LETU 1976
VEČ NAROČIL TUJIH FIRM
Družbena naloga delovne organizacije je poleg splošnega boljšega gospodarjenja povečati tudi že doseženi obseg izvoza, to je naročil za inozemske naročnike. Ker bo Ljudska pravica z rekonstrukcijo strojev in opreme ob koncu leta povečala sedanjo zmogljivost obrata ofset tiska, namerava zato v letu 1976 izkoristiti povečanje za prevzem zvišanja števila naročil za inozemske naročnike iz ZR Nemčije in Anglije.
Naša delovna organizacija sije z dosedanjo uspešnostjo izvršitve prevzetih naročil za inozemske naročnike pridobila že dober ugled. S poslovnimi obiski teh naročnikov v Angliji in na
Za letošnje delo Dnevnikove stanovanjke komisije lahko rečemo, da je bilo premalo učinkovito. Zakaj? Predvsem zato, ker se člani komisije niso držali niti enega domenjenih rokov. Celo še več: roki, ki jih postavlja delavski svet TOZD niso le „domenjeni“> so obvezni.
Celo na minuli seji DS, ko bi morali člani dobiti v roke prioritetni listi, potem ko je „ad hoc“ komisija opravila redakcijo obstoječega pravilnika, ki naj bi stanovanjski komisiji pomagal pri delu, le-ta svoje obveznosti ni opravila po pričakovanju. Na sejo DS so stanovanjci" poslali predlog dveh prioritetnih list, za kateri so člani DS kaj kmalu-brez poglobljenih razprav - ugotovili, da zopet ne ustrezata.
Znova pa se je ponovila tudi stara bolezen, da namreč člani stanovanjske komisije, kljub nekajkratnim sklepom, tudi tokrat niso napisali specifikacije točk, kijih je posameznik na listi dobil. Člani DS bi sicer lahko brezpogojno zaupali stanovanjski komisiji, vendar tega sedaj, ko se stvari ponavljajo že v nedogled, resnično niso mogli.
In ali je potem sploh čudno, če je moral DS dati vso stvar v roke delavski kontroli, kije morala ugotoviti, kako je z obema listama.
knjižnem sejmu v Zahodni Nemčiji si je zato že ob koncu letošnjega leta zagotovila povečanje sedanjega obsega naročil in s tem tudi večjega izvoznega učinka.
Iz dosedanjih dogovorov z inozemskimi naročniki je za leto 1976 že zaključenih naročil v vrednosti 400 milijonov dinarjev. Ta naročila bodo morala biti izvršena v prvih 4 mesecih 1976, za nadaljnjih 700 milijonov dinarjev naročil pa so dogovori sicer dokončni, vendar ne zaključeni. Za ta naročila bodo zaključki predloženi v prvih dveh mesecih 1976.
Zaradi previsokih cen papirja in drugega materiala in do sedaj pre-
S tem, ko se dokončno sprejetje liste odlaga iz meseca v mesec pa tudi nekateri ljudje, ki bi bili do stanovanja upravičeni, le-tcga ne dobijo, ker TOZD ne more in ne sme mimo liste ... Da dejstva, da so stanovanja iz dneva v dan dražja, dinar pa ob tem izgublja vrednost, niti ne omenjamo.
Delavska nadzorna komisija tiskarne je na svoji zadnji seji razpravljala o samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke, zlasti glede na to, da v štirih obratih ni bil podpisan predlog sprememb pravilnika. Glavni vzrok, da ni bil podpisan, je način ustvarjanja mase za osebne dohodke režijske enote in pa pritožba obrata strojne stavnice za korekturo normativa osebnega dohodka za eno izdelavno uro. Člani komisije so bili mnenja, da naj bi se masa za osebne dohodke režijske enote ustvarjala na podlagi povprečja rezultatov vseh proizvodnih enot. Pri določitvi normativa osebnega dohodka za izdelavno uro pri proizvodnih obratih
dragih storitev, so bile naše cene močno nad cenami tujega tržišča. S sklenjenim sporazumom s papirnico, ki naj bi dobavljala za inozemska naročila potrebne količine papirja po nižjih, svetovnih cenah in z nabavo dveh dvobarvnih ofsetnih tiskalnih strojev večjega formata, se bo morala proizvodnja poceniti. Zato bo mogoče v letu 1976 ob povečani
Čeprav sc koledarska zima še ni začela, pa se vsi avtomobilisti že mrzlično „oblačijo“ v zimsko obutev. Tudi Dnevnikov vozni park ni izjema, saj smo za zimsko opremo naših dostavnih vozil poskrbeli dovolj zgodaj in, kakor trdijo naši vozniki, dovolj dobro.
Vsa naša vozila imajo že „natak-njene“ zimske gume, ki smo jih kupili pred mesecem dni. Za vsak primer, za rezervo, pa je.v skladišču še nekaj novih zimskih gum. Vlečne vrvi in verige so prav tako v vozilih, s tem pa sc praktično zimska oprema že konča. Vozniki trdijo, da je to dovolj.
Zima in mraz sta med seboj tesno povezana. Našim voznikom, ki prebijejo prenekatero noč za volanom, ko razvažajo časopise po skoraj celi republiki, je mraz največji sovražnik. Posebnih oblačil nimajo in se tako znajdejo kakor pač vejo in znajo. Samo za primer naj povemo, da je Delo pred kratkim kupilo
pa je zlasti sporno, daje ta normativ določen na podlagi lanskega doseženega presega normativa posameznega obrata in pa to, da med letom ne upoštevajo kadrovskih sprememb in sprememb strojev. Zato je komisija sklenila, da naj komisija za pripravo pravilnika izdela nov predlog.
Komisija je verificirala samoupravni sporazum o varnosti pri delu, ki je bil podpisan z več kot dvotretjinsko večino.
Nadalje je komisija sklenila, naj delavski svet in vodstvo tiskarne preiščeta napake, ki so nastale pri knjigah „Revolveraši“ in „Zlato-kopi" ter pri knjigi „Kako deluje bolezen" in v zvezi s tem ukrepata, da bi v bodoče preprečili podobne
delovni prizadevnosti in produktivnosti doseči ugodnejši prodajni učinek, zlasti če upoštevamo, daje nujno ta naročila opraviti z manj škarta in ob boljši delovni organiziranosti kot je bil to primer v letu 1975.
Izvozni učinek v letu 1976 bo na podlagi sedanjih pogodb in že zagotovljenih naročil po vrednosti okoli 11.000.000 dinarjev oziroma 662.000 USA dolarjev in bo za okoli 50 % večji kot je bil dosežen v letu 1975. To pa bo nekakšno nadomestilo za predvideno stagnacijo naročil domačega knjižnega tržišča, predvideno v letu 1976.
posebne plašče za svoje ruznašalec. da o pogubnih toplih oblačilih, ki jih pri Anteni poznajo že dalj časa. niti ne govorimo.
Naši vozniki sicer imajo usnjene suknjiče, ki pa so hladni in za njihovo delo neprimerni. Nemogoče si je namreč zamisliti voznika, ki bi ga suknjič tako vezal, da se še dobro ne bi mogel obrniti. Delovne halje kaj malo ščitijo pred mrazom in tako se mora vsak naš voznik obleči sam. Stalno izstopanje iz vozila in nošnja časopisnih zavitkov pa močno zdela takšno domačo garderobo. Verjetno ne bi bilo napak, če bi razmislili nekoliko o tem problemu in za sorazmerno majhna sredstva poizkusili naše voznike enako obleči vsaj za zimski čas. Sorazmerno majhna sredstva smo zapisali zaradi tega, ker je znano, da v trgovinah prodajajo nekoliko daljše vetrovke, ki nikakor niso dražje od 600 dinarjev.
škode.
Na komisiji je bilo sproženo tudi vprašanje upokojencev, ki so še zaposleni. Ker je komisija menile, da ni pristojna, razpravljati o posameznih še zaposlenih upokojencih, predlaga, naj vodstvo tiskarne oziroma ustrezna komisija pregleda, katere upokojence je še potrebno zaposlovati, katere pa bi lahko nadomestili z mladimi delavci.
Komisija je bila tudi mnenja, da je prodajna cena hrane razen toplega obroka v menzi previsoka in celo višja kot v gostinskih obratih.
Vsi navedeni sklepi in predlogi so bili posredovani delavskemu svetu, ki je že na svojem zasedanju sprejel ustrezne sklepe.
DNEVNIKOVA STANOVANJSKA KOMISIJA
PREMALO UČINKOVITO DELO
DELAVSKA NADZORNA KOMISIJA LP
RAZISKATI NAPAKE
ZIMSKA OPREMA VOZIL JE DOBRA
Za vozila poskrbljeno, kaj pa za voznike?
z

KADROVSKE
NOVICE
DRSEČI DELOVNI ČAS -
TRI MESECE NA PREIZKUŠNJI
v____________________/
Delavski svet TOZD Ljubljanski dnevnik je na prvi decembrski seji sklenil, da bomo od 5. januarja prihodnjega leta dalje uvedli za tri mesece poizkusno drseči delovni čas. Za razloge, ki so pripeljali do uvedbe (za sedaj le poizkusnega) drsečega delovnega časa, smo povprašali Draga Bitenca, pomočnika direktorja.
TISKARNA LJUDSKE PRAVICE
Prišli v tiskarno Ljudske pravice v novembru 1975
ZORA PODBORŠEK, čistilka; IVAN ŽITKO, meter-monter; MILE VUJIČIČ, strežnik; JOVAN ZAR1Č, skladiščni delavec.
Odšli iz tiskarne Ljudske pravice v novembru 1975
MIRKO SKUBIC , skladiščni delavec — sporazum.
LJUBLJANSKI DNEVNIK
V mesecu novembru se je na novo zaposlil Zvone Harter, adre-mist.
Odšli pa so Gregor Avbelj, re-pr o fotograf v BEP; Andrej Verovšek, prodajni referent v PNS; Alenka Poteč, ad remi st; Anica Ravnikar, adremist; Marko Spazza-pan, urednik rubrike za notranjo Politiko in gospodarstvo.
V novembru je imel Center za družbeno izobraževanje pri republiškem svetu ZSS seminarje za usposabljanje sindikalnih Poverjenikov in članov izvršnih odborov sindikata. Teh seminarjev s° se udeležili tudi naši člani.
Namen je bil usposobiti jih za čim-b°lj uspešno delo pri opravljanju ujihove funkcije v osnovni organizaciji sindikata. V tem primeru gre za funkcionalno usposabljanje v okviru opravil in zadolžitev. Sez-uanjeni smo bili z novimi tezami o organiziranosti, delu in vlogi sindikata, ki naj jih prinašajo kon-Sresni sklepi in ustava. V teh doku-mentih je zajeta celotna usmeritev
ČRNOGE LEA\
Izdaja delavski svet Časopisno tiskar-s ega podjetja Pravica-Dnevnik - Ureja edniški odbor: Saša Jarc (odgovorni ^ednik), Breda Denisa, Srečko Mrak, ^^ana Nučič, Boris Ogrizek, Dušan I^ec’ Leopold Šega in Majda Tičar -ta 3Ja vsaL drugi ponedeljek v mesecu, Ti k*1 juliia ur avgusta — Natisnila arna Ljudske pravice v Ljubljani
,,V prvi vrsti narekuje heterogenost podjetja bolj redno in hkrati sproščeno delovanje posameznih služb. TOZD in delavci imajo pri svojih delovnih obveznostih različne čase, ko v tehnološkem poteku dela prevzemajo drug od drugega faze opravljenega dela. S tem bi se seveda avtomatično boljšala tudi delovna disciplina, ki za sedaj ni najboljša. Enako velja tudi za storilnost na delovnem mestu in izkoristek delovnega časa. Zmanjšali bi nadurno delo, odpadli pa bi tudi vsi očitki glede z leti pridobljenih nepisanih pravic posameznikov ali služb, ker bi s kartico, ki bi jo kontrolirala ura, imel vsak delavec razpored in dokaz o oprav-
za naše akcije pri graditvi našega samoupravnega socializma.
Novo organizacijsko shemo pri nas imamo. To so sindikalne skupine po obratih. Skupina je stalna oblika delovanja znotraj Osnovne organizacije sindikata. Dolžnosti posameznih skupin so naslednje: daje izvršnemu odboru in drugim organom sindikata pobude, predloge in zahteve za akcije, ki naj bi pripomogle k uresničevanju interesov delavcev skupine, če ti seveda niso v nasprotju z interesi članov sindikata drugih skupin. Sprejema obvestila in poročila o delu, predlogih in stališčih izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata, drugih organov sindikata in samoupravnih organov in o njih po potrebi sprejema svoja stališča. Daje poverjeniku, ki je obenem tudi delegat skupine v izvršnem odboru osnovne organizacije, usmeritev za njegovo delovanje.
Je pri nas tako? Pokazatelje imamo. Neaktivna delavnost posameznikov v sindikatu kakor tudi na drugih področjih se nam kaže v produktivnosti.
Ijenem delu. In ne nazadnje; z uvedbo predlaganega sistema dela in evidence bo moral vsak posameznik skrbeti za točnost prihoda na delo in odhoda z dela in nihče od vodij, ki naj bi se ukvarjal z vodenjem službe, nc bo več v vlogi „kotrolorja“ delavcev.“
- Kakšne pa so morebitne slabe strani drsečega delovnega časa?
„ V saka novost ima vsekakor tudi svoje slabe strani. V našem primeru toliko bolj, ker gre za specifično dejavnost, pri kateri je čas opravljenega dela — izid časnika - - bistvenega pomena, zato tudi ni mogoče po predlogu vsem zagotoviti drsečega delovnega časa. Eden izmed takšnih negativnih pojavov je pri tehničnih službah v redakciji. Na teli delovnih mestih ni moč uvesti predlaganega delovnega časa, ker bi ostalo potem nekaj nezačetega ali nedokončanega dela. Zato je tudi tovrsten predlog specifiran po delovnih mestih."
Kakšne posledice bodo za TOZD z uvedbo drsečega delovnega časa poleg že navedenih?
„Vsckakor večja disciplina, večja storilnost na delovnem mestu, zmanjšanje nadur, manjši odkloni pri tehnološkem procesu dela zaradi prilagojene odsotnosti vseh, ki pri tem sodelujejo. Ukinitev sedanjega sistema kon-
trole, ki ni učinkovit, krepitev zavesti vsakega posameznika za zaupano mu delo in podobno. Sicer pa bo že kmalu povsem jasno, kakšne so dejanske prednosti in kakšne slabosti novega delovnega časa, zato je tudi najbolj prav, da se je DS odločil za poizkusno uvedbo drsečega delovnega časa."
Samo še to: ob uvedbi novega delovnega časa bomo potrebovali tudi uro. Kaj se bo zgodilo, čc po treh mesecih ugotovimo, da se z novim delovnim časom ne strinjamo? Ura namreč stanc blizu stari milijon dinarjev!
BRALCEM
ČLANOM
DELOVNEGA
KOLEKTIVA
Vsa pisma - po možnosti napisana na stroj - so nam vedno dobrodošla. Čim krajša bodo, toliko več možnosti bo, da jih bomo objavili. Prednost bodo seveda imela tista pisma članov našega delovnega kolektiva, ki zadevdjo neposredne probleme pri njihovem delu, predloge za razne izboljšave in seveda tudi pritožbe, ki jih na drug način doslej ni bilo možno uveljaviti. Vsa pisma morajo biti seveda podpisana s polnim naslovom, ker bodo drugače končala v košu. Vso pošto ali predloge o tem, kaj želite, da bi bilo objavljeno v našem internem glasilu „Črno na belem", dostavite odgovornemu uredniku v sobo št. 67 v četrtem nadstropju (kjer je uredništvo Ljubljanskega dnevnika).
Uredništvo
Tudi letos se bodo hokejisti Dnevnika pomerili z Anteno. Trenutno sc posamezniki vsak po svojih močeh pripravljajo na ta velik spektakel. Prvi skupni treningi se bodo začeli brž, ko bo usposobljeno zunanje drsališče pred halo Tivoli. Letošnjo sezono imamo v programu dve tekmi. Vabimo vse, ki bi želeli igrati, da se javijo pri Jožetu Pogačniku v športni redakciji. Na sliki prizor z lanske tekme, ki se je končala neodločeno 3:3. Levo Matelič, s številko 8 pa Čuk
ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SINDIKATA
VSAK DAN URICO ZA DNEVNIK
Analitska služba je izvedla od junija do novembra 1975 več raziskav med naročniki, kupci in prodajalci Dnevnika. Dobili smo mnogo uporabnih podatkov, ki lahko služijo kot vodilo za vsebinsko popestritev (izboljšanje) Dnevnika in za boljšo distribucijo oziroma prodajo našega dnevnega lista. Poleg samostojnih raziskav je analitska služba Ljubljanskega dnevnika sodelovala tudi pri slovenski medijski oziroma komunikacijski raziskavi, ki je dala podatke o skupnih karakteristikah in posameznih značilnostih slovenskih medijev: tisk, radio, TV. Iz omenjenih analiz naj z nekaj poljudnimi besedami omenimo nekatere pomembnejše podatke.
NAROČNIKI O DNEVNIKU
V anketi, ki smo jo izvedli v juniju 1975, smo zajeli (namerno) samo dolgoletne bralce, tiste, ki so naročeni na Dnevnik deset let in več. Odgovori na naše osnovno vprašanje so nam dali sliko o branosti (priljubljenosti) posameznih rubrik Dnevnika (glej grafikon). Omeniti pa je potrebno, da je bila anketa izvedena samo na področju mesta Ljubljane.
Iz grafičnega prikaza je razvidno, da je najbolj brana „ljub-ljanska“ rubrika in za njo rubrika: „roman, feljton, zgodba11, „črno bela kronika", „RTV“ in zanimivosti". Najmanj priljubljena pa je dvanajsta stran: propagandni teksti in oglasi.
PRODAJALCI O DNEVNIKU
Anketa, s katero smo hoteli dobiti mnenje prodajalcev o Dnew
niku, je zajela vse prodajalce kioskov, trafik in vseh večjih trgovin, kjer se prodaja dnevni tisk na področju mesta Ljubljane. Dobljeni podatki nam kažejo dejansko stanje (sliko) kolportaže v Ljubljani.
Na vprašanje, katera ura je za prodajalce najbolj primerna (ugodna) za prodajo dnevnega časopisja, smo dobili naslednji odgovor:
ura	%
do 8 ...................... 19,00
8-	9 .......................9,00
9-	10......................4,00
10-	11.................... 15,00
11-	12................... 11,50
12-	13................... 11,00
13-	14.....................9,00
14-	15................... 14,50
15-	16.....................3,50
16 in dalje.	3,50
Sklepati je, da na (največjo) prodajo dnevnega tiska v Ljubljani
vpliva delovni čas: pred prihodom v službo (do 8. ure), malica (10.—11. ure) in odhod iz službe (14.—15. ure).
Dnevnik zaradi (pre)poznega izida zamudi prva dva termina tega ugodnega časa za prodajo dnevnih listov, saj večini prodajnih mest dostavljamo Dnevnik šele med 13. in 15. uro.
KUPCI O DNEVNIKU
Anketirali smo tudi tiste naše bralce, ki Dnevnik kupujejo v prosti prodaji. Izmed 490 anketirancev kupuje naš časnik redno vsak dan kar 57 %; občasno pa 43 %. Na naše vprašanje, zakaj niso naročeni na Dnevnik, so nam odgovorih takole:
%
—	neredna dostava	27
—	prepozna dostava
za naročnike	15
— Dnevnik jim kradejo
iz nabiralnika	14
—	bere v avtobusu
(živijo zunaj Ljubljane)	13
—	kupuje Dnevnik
pred ah po službi	11
—	je večkrat odsoten
(mnogo potuje)	8
—	je naročen na Delo	5
—	razno	7
Na vprašanje, koliko časa porabijo za branje Dnevnika, so nam odgovorili:
%
—	četrt ure	10
—	pol ure	40
—	eno uro	32
—	več kot uro	18
To je le nekaj podatkov iz omenjenih raziskav. Analitska služba pa si tudi prizadeva, da se poleg raziskav, ki so vezane na bralce naših dveh časnikov (Dnevnika in Nedeljskega), poveže z drugimi sorodnimi mediji kot so: Delo, Večer, radio, TV ipd. Tovrstno sodelovanje bi pomenilo velik korak naprej pri raziskovanju problematike , množičnega komuniciranja, zlasti na področju obveščanja bralcev (poslušalcev, gledalcev), priljubljenosti medijev in učinkovitosti komunikacij.
PRILJUBLJENOST (BRANOST) RUBRIK DNEVNIKA
X (13 KATEGORIJ‘100°/J
® o>
•*- N
ZDAJ SE ŽE LAHKO POHVALIMO S ŠPORTNIMI USPEHI
DEKLETA SO OSVOJILA PRVI POKAL
Prišel je konec leta in potegniti bo treba črto tudi na športno rekreacijskem področju. Kljub temu, da smo šele začetniki na tem področju, pa smo letos že dosegli lepe rezultate. Ko smo začeli, smo bili še „čiste ničle", danes pa se lahko že pohvalimo z nekaj uspehi, predvsem tistimi, Id smo jih dosegli na športnih igriščih. Še vedno pa se ne moremo pohvaliti z množinsko, ki je naš glavni cilj. Ponovno bi poudarili, da se vse premalo naših delavcev odloča za športno rekreacijsko udejstvovanje in da vasje vse preveč, ki z nekakšnim nezaupanjem stojite ob strani.
niko, Ljudska pravica pa je po Na lestvici najbolj šili strelcev je ogorčeni borbi premagala Slovenija igralec Ljudske pravice Ciglič v ceste.	dveh tekmah dosegel 33 košev in je
Izidi: Dnevnik — Agrotehnika trenutno drugi strelec lige.
20:0, Ljudska pravica — Slovenija Ostali stelci Ljudske pravice: ceste 26:17 (10:13). Koše za Ogrizek 10, Martinčič 7, Zargi 8, Tiskarno so dosegli: Ogrizek 4,	Humar 5, Zabukovec 2.
Ciglič 14, Humar 5 in Martinčič 3. Strelci Dnevnika; Gabrijelčič 6,
Hočevar 2, Čuček 4, Nučič 2, Alič
Vsem je težko ugoditi. Nekateri bi radi igrali nogomet, drugi košarko, tretji kegljali, nekateri hodili samo na plavanje in še bi lahko naštevali. Letos smo zadovoljili nekatere, v prihodnjem letu, ko bomo našo dejavnost še razširili, bodo prišli na vrsto drugi. Potrebna je potrpežljivost, še posebej pa velika mera vaše pomoči in sodelovanja.
V preteklem mesecu so se nadaljevala tekmovanja v TRIM ligah, ki jih organizira telesnokulturna skupnost Centra. Največji uspeh pa so dosegla naša dekleta (in žene), ki so osvojila prvo mesto na namiznoteniškem tekmovanju in nam prinesla prvi pokal.
mali nogomet
Slabo vreme v novembru je bilo glavna ovira, da nogometaši niso odigrali niti ene prijateljske tekme. Tako smo nepripravljeni dočakali turnir, ki ga je priredila telesnokulturna skupnost Ljubljana Moste-Polje. O rezultatih s tega tekmovanja bomo poročali v prihodnji številki našega glasila. Omeniti velja še, da so v moštvu Dnevnika nastopali tudi nogometaši iz Tiskarne.
Nogometaši Ljudske pravice se bodo v prihodnje udeleževali podobnih tekmovanj kot samostojna ekipa, za vse večje in pomembnejše turnirje pa bomo sestavljali enotne ekipe. Le tako bomo lahko dosegli tudi boljše rezultate.
Namizni tenis
Ženska vrsta Dnevnika, za katero so igrale Jana Lazar (BEP) Mimi Vončina (športna redakcija) ju Stanka Golob (Cankarjeva založba) se je letos prvič udeležila tekmovanja za temeljne organi-Zacije občine Ljubljana Center in Presenetljivo osvojila prvo mesto.
finalnih tekmah so naše igralke Premagale vrsto Slovenija cest s ■1 in izgubile s Transjugom 5:3. Končna lestvica:
N Dnevnik	2	1	1	8:6	2
i’ Transjug	2	1	1	8:8	2
• Slovenija	ceste	2	1	1	6:8	2
Moška vrsta se je odrezala slabš °t ženska, kljub temu pa vrstitGjo na deseto mesto dosegi tden uspeh. Finalni izidi z uvrstitev od 9. do 12. mesta: PTr Promet — Dnevnik 5:0 (Dnevn
niTn vrste ut bilo), Vega — Dne' nik 0:5, LIZ — Dnevnik 3:5.
Končna lestvica:
1. Slovenija ceste	3	2	1	14:8	4
2. Agrotehnika	3	1	2	10:13	4
3. Tehnika	3	2	i	10:11	2
4. Jugobanka	3	1	2	8:10	2
5. Sodišče	3	2	1	14: 5	4
6. Gradis	3	i	1	10: 6	4
7. Komunalno podj.	3	0	1	11: 9	4
8. Sadje zelenjava	3	0	3	0:15	0
9. PTT promet	3	3	0	15: 2	6
10. Dnevnik	3	2	1	10: 8	4
11. Vega	3	i	2	5:12	2
12. LIZ	3	0	3	7:15	0
13. Vjesnik	3	3	0	15: 5	6
14. Tehnoimpex	3	2	2	13: 9	4
15. Petrol	3	1	2	9:12	2
16. Tone Tomšič	3	0	3	4:15	0
6.
KEGLJANJE
TKS Center je organizirala tekmovanje za TOZD na področju občine. Čeprav so se kegljači Dnevnika za to tekmovanje prijavili, pa so po prejetju urnika svoj nastop odpovedali. Organizator jim je namreč določil nastop v soboto ob 20. uri. Tiskarna Ljudske pravice se je tekmovanja udeležila. O rezultatih bomo poročali v prihodnji številki.
Kegljači Dnevnika bodo sodelovali na tekmovanju v borbenih igrah, ki ga bo organizirala krajevna skupnost Poljane. Za to tekmovanje smo prijavili dve ekipi.
Igralci namiznega tenisa iz Tiskarne LP v letošnjem tekmovanju niso sodelovali.
KOŠARKA
TRIM košarkarska liga, ki jo je organizirala telesnokulturna skupnost Ljubljana Center in ki je najbolj množična v Ljubljani, je v polnem teku. V najmočnejši A skupini, v kateri sodelujeta tudi Ljudska pravica in Dnevnik, je bilo na sporedu že 2. kolo. Dnevnik je brez borbe dobil dvoboj z Agroteh-
Lestvica:
1. Ljubljanska
banka	2	2	0	78:48	4
2. Zmaj	2	2	0	47:21	4
3. Dnevnik	2	2	0	40:17	4
4. Vega	2	1	1	90:73	2
5. Petrol	2	1	1	50:38	2
6. Slovenija					
ceste	2	1	1	58:56	2
7. Ljudska	,					
pravica	2	1	1	64:76	D
8. Kartonažna	2	0	0	17:40	0
9. Komunalno					
podjetje	2	0	0	41:70	0
10. Agrotehnika 2		0	0	17:63	0
STRELSTVO
Telesnokulturna skupnost Ljubljana Center je priredila v počastitev 30. obletnice osvoboditve in dneva JLA TRIM tekmovanje v streljanju z zračno puško za vse delavce TOZD in občane KS na področju občine Center. „ Za to tekmovanje smo prijavili dve štiričlanske ekipe v moški konkurenci in eno ekipo v ženski konkurenci. Tudi o teh rezultatih vas bomo seznanili prihodnjič.
■K	wm Bb-šSI. *f°~**'	... «-.	...... » F	1.«—- "»•
Jana Lazar je prejela pokal in diplomo za osvojeno prvo mesto iz rok sekretarja telesuokulturne skupnosti Branka Žuglja. Desno strokovni sodelavec za športno rekreacijo pri TKS Center Janez Koprivšek.
ČRNO-BELEM V LJUDSKI PRAVICI
NAŠE ŽELJE V LETU 1976 Ročna stavnica
Nova straniščna vrata (dosedanja jim je nekdo ukradel).
Strojna stavnica
Nov sistem delitve osebnih dohodkov, ki bi njihovo delo vrednotil tako, da bi bilo tudi njim omogočeno v enem mesecu zaslužiti 1,400.000 dinarjev, kot je bilo to mogoče tov. Tršinarju.
Časopisna rotacija
Takšno pomanjkanje delovne sile, da bi bila uvedba tretje izmene popolnoma onemogočena.
Časopisni meterji
Kontrolno uro, ki bi (posebno ob sobotah) žigosala kontrolni karton pri prihodu uro za nazaj, pri odhodu pa tri ure naprej.
Kemigrafija
Obvezno delo mehanikov pri jedkalnih strojih. (Morda bi potem le prišli do ventilacijskih naprav).
Mehanična delavnica
Posebne dodatke za skupinske sprehode po tiskarni.
Strojni oddelki
Povratek raznih mističnih bitij (vil, škratov itd.), ki bi namesto njih čistila in vzdrževala stroje.
Fotografija
Nove ateste za aparate, ki bi uzakonih istočasno delo dveh oseb na enem aparatu.
Ofset
Ofset stroje, ki bi sami avtomatično popravljali slabo montirane in slabo kopirane plošče.
Tehnični direktor
Še nekaj pisarn za razširitev tehnične operative.
Tehnična operativa
Računalnik, ki bi brez programerja normiral, kalkuliral, planiral in kontroliral roke ter opravljal tudi vsa druga dela, ki spadajo v organizacijo proizvodnje.
Sekretarka podjetja
Uresničitev sanj. (Obratna menza na nivoju restavracije Union in ukinitev „težaških dolžnosti" splošnega sektorja).
Direktor
Kolektiv, ki bi se zavedal poleg pravic tudi dolžnosti.
Knjigoveznica
Si ne želi — predvojnih normativov.
STRUPENI AK
DEDEK MRAZ: ČASOPISNEMU TISKARSKEMU PODJETJU PRAVICA-DNEVNIK ŽELIM, DA BI PRIŠLO V NOVEM LETU DO OBRATNEGA RAZMERJA MED TOALETNIM PAPIRJEM, KI SE SEDAJ NE TRGA NITI NA PERFORACIJI, IN MED ROTOPAPIRJEM, KI SE TRGA KJER IN KADAR HOČETE. TAKO NE BO ZAMUD NE PRI PISANJU IN NE PRI ^ISKANJU DNEVNIKA!