Leto 1905.
273
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLVII. — ]zdan in razposlan dne 29. julija 1905.
Vsebina: (St. 121—124.) 121. Zakon o nabavi novcev za prenaredbo kremstalske železnice v glavno železnico drugega reda in o eventualnem odkupu .te železnice po državi. — 122. Zakon o zvišbi državnega jamstva za lokalno železnico Trident—Male. — 123. Zakon o gradnji lokalne železnice od Kremsa v Grein.— 124. Zakon o udeležbi države ob nabavi glavnice za več lokalnih železnic.
iti.
Zakon z dne 18. julija 1905.1.
o nabavi novcev za prenaredbo kremstalske železnice v glavno železnico drugega reda in o eventualnem odkupu te železnice po državi.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Da se nabavijo novci za prenaredbo kremstalske železnice v glavno železnico drugega reda, se pooblašča vlada zvišati zakupno rento, ki jo plačuje družbi kremstalske železnice na podstavi zakupne pogodbe z dne 28. oktobra 1902.1., za tisti znesek, ki je potreben za štirih odstotkov ne presegajoče obrestovanje in počrtežno razdolžbo prednostnega ali hipotečnega zajma v nominalnem znesku
5,100.000	K.
Člen II.
Vlada se nadalje pooblašča, ako se ji zdi na korist državnega zaklada, namesto v členu 1 omenjene zvišbe zakupne rente v nabavo novcev za prenaredbo kremstalske železnice prevzeti, da sama plačuje obrestovanje in počrtežno razdolžbo v členu 1
oznamenjenega prednostnega ali hipotečnega zajma ali izdati obligacije z zakonom z dne 2. avgusta 1892. 1. (drž. zak. št. 131) ustanovljene rente v nominalnem znesku 5,100.000 K največ.
Ako se vlada posluži te naposled omenjene pravice, naj se izdajo obligacije v potrebnem znesku in izročč finančnemu ministru.
Člen III.
Vlada se nadalje pooblašča, državno odkupno pravico gledé prog družbe kremstalske železnice izvrševati po določilih razglasa ministrstva za železnice z dne 7. novembra 1902.1. (drž. zak. št. 210) ob času, ki se ji zdi pripraven.
Člen IV.
Za eventualno izdajo in knjižni vpis v členih I in II oznamenjenega prednostnega ali hipotečnega zajma, potem za vse spise in listine, ki se sestavijo iz tega povoda, vštevši zastavodajno listino, se dovoljuje oprostitev od pristojbin in kolkov, ter tudi gledé kuponov tega zajma oprostitev od kuponskih kolkovnin.
Prav tako se dovoljuje za vse pogodbe, izdaje, vloge in listine, ki so potrebne za prenaredbo kremstalske železnice v glavno železnico drugega reda in v namen s tem združenih odkupov in odstopov zemljišč, ter za eventualni odkup prog družbe krems-
(SloTenisch.)
69
talske železnice oprostitev od kolkovnih in nepo-srednjih pristojbin, zlasti tudi od prenosnine.
Člen V.
Izvršiti ta zakon, ki zadobi moč z dnem. katerega se razglasi, je naročeno Mojemu ministru za železnice in Mojemu finančnemu ministru.
V	Išlu, 18. dne julija 1905.
Franc Jožef s. v.
Gautsch s. r.	Kosel s. r.
Wrba s. r.
133.
Zakon z dne 18. julija 1905. 1.
o zvišbi državnega jamstva za lokalno železnico Trident — Malè.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Vlada se pooblašča v členu III zakona z dne
1.	julija 1901. 1. (drž. zak. št. 85) ustanovljeni naj-večinski znesek državnega jamstva za lokalno železnico od Tridenta čez Št. Mihel in Kles v Malè zvišati na znesek potrebščine za štirih odstotkov ne presegajoče obrestovanje in razdolžno kvoto zajma, ki se vzprejme v nabavo novcev, od tistega nominalnega zneska, ki je potreben za nabavo vsote
5,190.000	K v gotovini.
Člen II.
V	členu I oznamenjena zvišba državnega jamstva je odvisna od pogoja, da doseže vsota prispevkov, ki jih dadd dežela tirolska iz deželnih novcev in udeleženci k stroškom izvršitve v členu I imenovane železnične proge vsaj znesek 1,500.000 K.
Člen III.
Izvršiti ta zakon, ki zadobi moč z dnem, katerega se razglasi, je naročeno Mojemu ministru za železnice in Mojemu finančnemu ministru.
V	Išlu, 18. dne julija 1905.
Franc Jožef s. r.
Gautsch s. r.	Kosel s. r.
Wrba s. r.
133.
Zakon z dne 18. julija 1905.1.
o gradnji lokalne železnice od Kremsa v Grein.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Vlada se pooblašča ugotoviti izvršitev železnice, ki se zgradi kakor lokalna železnica s pravilnim tirom, od postaje Krems na progi državne železnice Absdorf—Krems čez Stein, Dürnstein, Weißenkirchen, Spitz. Schwalienbach, Aggsbach, Emmersdorf, Klein-Pöchlarn. Marbach, Persenbeug in Sar-mingstein do postaje Grein na lokalni železnici Mauthausen—Grein s tem, da podeli dopustilo po pogojih tega zakona.
Člen II.
Za železnico, oznamenjeno v členu I, lahko država ob podelitvi dopustila, čigar dobo je odmeriti na 90 let največ, računaje od dneva podelitve dopustila, ne kraté uporabe določil zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) dovoli za dobo 76 let, računaje od dneva podelitve dopustila, jamstvo čistega donosa, ki ustreza potrebščini za štirih odstotkov ne presegajoče obrestovanje in razdolžno kvoto zajma, ki se vzprejme v nabavo novcev za gorenjo železnico, v tistem nominalnem znesku, ki je potreben za nabavo zneska
15.300.000	K v gotovini, in to tako, da dopolni primanjkljaj državna uprava, ako bi letni čisti donos prej imenovane železnice ne dosegel zanjo jamče-nega zneska.
Člen III.
Ako prevzame in izvrši dopustilo za gradnjo in obratovanje v Členu I oznamenjene železnice delniška družba stične, prav tako državno jamstvo uživajoče lokalne železnice Mauthausen—Grein, lahko jamči vlada za enotno železniško podjetje letni skupni čisti donos, ki ustreza vsoti čistih donosov, jamčenih po državi za vsako posamezno v enotno železniško podjetje združenih železničnih prog.
Z ozirom na enotno podjetje, ustanovljeno v zmislu spredaj stoječega določila, naj se, in sicer zlasti ob izdaji delnic in obligacij ter ob drugih pravnih opravilih, ki se morajo izvršiti v tem pri-
meru, zmislu primerno uporabljajo v členih IV in V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene finančne ugodnosti. V lit. d) naposled imenovanega člena ustanovljena davčna in pristojbinska oprostitev gre omenjenemu podjetju v obsegu, v katerem se je priznala po dopustilu za vsako posamezno združenih železničnih prog. Pii tem je skupni čisti donos delniške družbe porazdeliti na posamezne proge, uporabljaje porazdelilni ključ, ki se dogovori ob podelitvi dopustila.
Člen IV.
Zagotovitev v členu II. oznamenjenega državnega jamstva je odvisna od pogoja, da prispevajo nadvojvodina avstrijska nad Anižo in nadvojvodina avstrijska pod Anižo ter udeleženci skupaj prispevek vsaj 2,100.000 K v gotovini k stroškom izvršitve v členu I oznamenjene železnične proge.
Spredaj obravnavani prispevek se lahko plača v osnovnih delnicah delniške družbe, ki prevzame izvršitev imenovane železnice; pri tem v času grajenja ni treba plačati interkalarnih obresti za te titre, ki se preračunijo s polno imensko vrednostjo.
Dopustilo za lokalno železnico, oznamenjeno v členu I, naj se podeli šele v tistem času, v katerem bo po mnenju državne uprave in po dokazih, ki jih preskusi, zagotovljeno izhajanje s proračunjeno stavbno glavnico in bodo podpisane vse delnice, ki jih prevzamejo udeleženci, ter vplačani zneski, ki se plačajo na te delnice v gotovini, po pogojih, predpisanih po državni upravi.
Člen V.
Ob izvršitvi člena II naj se uporabljajo zaukazi v Členu IV zakona z dne 26. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 33 iz 1. 1894) o napravi ibstalske železnice z izpremeinbo, da se smejo kuponske kolkovnine postavljati v obratni račun kakor izdatek.
Prav tako se smejo upravni prispevki, ki se morda plačajo za najeto posojilo, ter kaka povračila za davke in pristojbine, ki se plačajo posojajočemu finančnemu zavodu, postavljati v obratni račun kakor izdatek.
Člen VI.
Gradnja v členu Î oznamenjene železnice se mora izvršiti najdalje v treh letih, računaje od dneva j
podelitve dopustila, in se mora dodelana železnica do tega časa izročiti javnemu prometu.
Da izpolni to dolžnost, mora dati koncesijonar po mnenju državne uprave primerno zagotovilo, tako, kakor ona to določi.
Člen VII.
Gradnja in dostavke naj se oddajajo po podrobnem načrtu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov, pod ne-posrednjo ingerencijo vlade in po pogojih, običajnih pri gradnji državnih železnic.
Gradbena dela naj se oddajajo ločeno od nabave novcev.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki naj se zagotovijo s prevzetjem osnovnih delnic, naj določi državna uprava v po-razumu z udeleženci, in ako bi se ne doseglo spo-razumljenje, s prostovoljno sodno cenitvijo.
Člen VIII.
V	členu I oznamenjeno železnico naj obratuje ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, država za račun koncesijonarja, in koncesijonar bo moral upravi državnih železnic povrniti stroške, ki ji res nastanejo po tem obratovanju in ki se eventualno ustanové s poprečnino.
Pri tem se pridržuje upravi državnih železnic, ki prevzame obratovanje dopuščene železnice, po svojem izprevidu urejati obrat in ustanavljati tarife, oziraje se na vsak čas obstoječe prometne potrebe in to tako dolgo, dokler se bo res rabilo državno jamstvo ali dokler so še na dolgu poroštvene na-prednine. ki jih je dala država.
Člen IX.
Ta zakon zadobi moč z dnem, katerega se razglasi.
Izvršiti ga je naročeno Mojemu ministru za železnice in Mojemu finančnemu ministru.
V	Išlu, 18. dne julija 1905.
Franc Jožef s. r.
(Kautsch s. r.	Kosel s. r.
VVrba s. r.
%
r
184.
Zakon z dne 18. julija 1905. L
o udeležbi države ob nabavi glavnice za več lokalnih železnic.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Da se zagotové lokalne železnice s pravilnim
tirom
1.	od Dunaja (glavni carinski urad) čez Hamburg do deželne meje v smeri proti Požunu,
2.	od postaje Freiland-Tiirnitz na progi državne železnice St. Pölten — Kernhof v Türnitz,
3.	od postaje Retz na avstrijski severnozapadni železnici v Drosendorf,
4.	od postaje Libohovice na lokalni železnici Louny—Libohovice k postaji Jenšovice družbe avstrijsko-ogrske državne železnice,
5.	od postaje Kanitz-Eibenschitz družbe avstrijsko-ogrske državne železnice v Oslavan,
6.	od postaje Tarnöw na progi državne železnice Krakov—Levov v Szczucin,
ter lokalna železnica z ozkim tirom,
7.	od postaje Agonitz steyertalske železnice do stika s pirnsko železnico na postaji Klaus — Steyrling,
se vlada pooblašča prevzeti osnovne delnice delniške družbe, ki izvrši te lokalne železnice, v naslednjih naj večinskih zneskih, in sicer:
Dunaj—deželna meja proti Požunu . . 600.000 K,
Freiland-Türnitz—Türnitz........... 180.000	,
Retz —Drosendorf....................500.000	,
Libohovice—Jenšovice............... 520.000	„
Kanitz-Eibenschitz —Oslavan .... 200.000	„
Tarnöw—Szczucin.................... 900.000	„
Agonitz—Klaus-Steyrling............ 780.000	„
Člen II.
Vladi se pridržuje ustanoviti natančnejše pogoje za naklonitev v členu I navedenih glavničnih
prispevkov imenovanim delniškim družbam; na te glavnične prispevke, ki jih prevzame država, se ne sme vplačevati pred pretekom leta 1905. proti ne-kolkovanim prejemnim potrdilom.
Člen lil.
Vlada se pooblašča poleg glavničnega prispevka 834.000 K, dovoljenega po členu VIII zakona z dne 1. julija 1901. 1. (drž. zak. št. 85) za lokalno železnico z ozkim tirom od Przeworska v Bachörz, prevzeti nadalje osnovne delnice delniške družbe, ki se ustanovi za to železnico, v največin-skem znesku 318.000 K po pogojih, ustanovljenih v členu IX omenjenega zakona; na te delnice se lahko vplačuje proti nekolkovanim prejemnim potrdilom.
Člen IV.
Za založbo v členih I in II oznamenjenih glavničnih prispevkov naj se v zmislu določil člena Vlil zakona z dne 6. junija 1901. 1. (drž. zak. št. 63) v prvi vrsti porabljajo krediti, dovoljeni po tekoči številki 11 z omenjenim zakonom odobrenega stavbnega in investicijskega načrta.
Kolikor pa imenovani krediti oziraje se na že zakonito ali upravnim potom dovoljene podpore za lokalne železnice ne zadoščajo za to, se vlada pooblašča izdati obligacije z zakonom z dne 2. avgusta 1892. 1. (drž. zak. št. 131) ustanovljene rente ali obligacije z zakonom z dne 26. januarja 1897.1. (drž. zak. št. 33) ustanovljenega investicijskega dolga v tistem znesku, ki je potreben za nabavo potem še ostajajočega zneska v gotovini.
Člen V.
Izvršiti ta zakon, ki zadobi moč z dnem, katerega se razglasi, je naročeno Mojemu ministru za železnice in Mojemu finančnemu ministru.
V Išlu, 18. dne julija 1905.
Franc Jožef s. r.
(Jautsch s. r.	Kosel s. r.
Wrba s. r.