NASLOV
V današnji številki: Posebna tematska priloga
KMETIJSKA PANORAMA
Leto XXXV. Št. 11
Murska Sobota 17. marec 1983
CENA 13 DIN
VESTNIK

	Priprave na spomladansko setev so v Pomurju v zaključni fazi
in če se bo lepo vreme nadaljevalo, bodo že kmalu zasejali tudi orve hektarje. V priprave
na spomladansko setev se vključuje tudi naše uredništvo in v današnji števillki boste našli
posebno tematsko prilogo »Kmetijska panorama«, kjer objavljamo strokovne nasvete za
spomladansko setev in druga spomladanska opravila.
PO ŠESTI SEJI CK ZKS
Oči uprte
Ko začno na tako visoki ravni,-kakršni sta bili zadnji I Seji centralnih komitejev slovenskih in jugoslovanskih ko- B munistov, opozarjati, da se velja vedno znova vračati k _ izvirnim načelom delovanja naše partije oziroma Zveze ko- I munistov — penimo čebinskemu manifestu in avnojskim I izročilom — se resno vsiljuje vprašanje, kaj je, oziroma “ kaj bi morala biti ali za kaj se bori oziroma bi se v teh časih  in razmerah morala boriti ta partija,-ta Zveza komunistov. | Ničkolikokrat je bilo rečeno, da so zdajšnji časi in razmere I izziv za komuniste in torej kot nalašč, da strnemo vrste in " se ofenzivno zoperstavimo nastalim slabostim. Uvodničar -Dela je nedavno zapisal: ,.Najbolj nevaren nasprotnik je v I nas samih — bolj kot zunanji sovražniki, ki sicer tudi dvi- I gajo glavo, izkoriščajo naše gospodarske težave, se združujejo ne glede na barvo in pripadnost. Popuščanje raznim > pritiskom, blagohotnost tudi med člani' ZK, ko gre za I težnje po spreminjanju programa ZKJ, ustave ali zakona o I združenem delu, oportunizem torej, ki se je vgnezdil v organizacijah in organih zveze komunistov, je ena od zavor,  da se ne prebijemo iz kritične faze v razvoju družbe in so- I cialističnega samoupravljanja.” Ali — kot je na šesti seji ] CK ZKS menil Geza Bačič, član predsedstva CK ZKS — . ,,tudi član zveze komunistov, ki je sicer dober delavec in  osebno pošten, lahko popusti pred nesamoupravnimi priti- I ski, če ni usposobljen, če ga osnovna organizacija in celot- I na zveza komunistov ne usposobita za to, da zna oceniti, kaj je napredno in kaj ni, kakšno je razmerje sil, kateri  ukrepi spodbujajo napredek in kateri ne, kdo želi manipu- I lirati, kdo pa je za utrjevanje samoupravnih pravic in | dolžnosti.”
Eden od številnih razpravljalcev je bil še posebej plasti- I čen, rekoč, da slednjič nekateri člani ZK odložijo frak, | snamejo poškrobljene ovratnike in uradniške ščitnike z rokavov in odpravijo one, ki želijo z druge strani brega iz  brevirjev prerokovati usodo. Začnimo z razčiščevanji že to I leto, ne čakajmo na leta, ki šele pridejo, je pozval.
Kot sicer na številnih ravneh, so tudi na zadnji seji cen- a tralnega komiteja slovenskih komunistov ožigosali nacio- " nalizem in birokracijo. Tako je na primer predsednik repu-bliske konference SZDL Franc Šetinc pozval: ,,Nacionali- I zem je nevaren strup in dosti ga je v vseh okoljih. Toda to I ne opravičuje pavšaliziranja in pdsploševanja. Nekateri bi radi, da bi povsod določili nekakšnega dežurnega naciona- _ lista, da bi si bili enaki tudi v tem. Takšno generaliziranje I onemogoča trezno, resno razpravo, poraja pa nepotrebne g strasti, nepetosti, nestrpnosti in še marsikaj.”
Za birokracijo in birokrate so rabili izraze kot rakasto E tkivo, rakasto rano ali kar sovražnik, ki vešče menjava I svoje naličje. Tudi zveza komunistov ni imuna pred njim,  zato se je treba z njim resno spoprijeti. Tudi v Pomurju » imamo kar nekaj takih ali podobnih žarišč, kjer takšni in I podobni elementi dvigajo glave. Omenimo le tiste, kjer so g v zadnjem času najočitnejši: tozda Kmetijskega kombinata Kmetijstvo Črnci in Mesoizdelki, VG Kapela, v soboški  občini pa IMP Blisk in Certusov tozd Avtobusni promet. I Tod ni kaj taktizirati kot marsikje drugje ne.	
Branko Žunec I
Kmetje — člani in delavci temeljnih zadružnih organizacij združeni v KZ PANONKA Murska Sobota so v nedeljo volili delegate v samoupravne organe TZO, NL in SOZD. Izvolili so delegate v zadružni svet TZO ter nadzorni odbor TZO, zadružni svet KZ ter nadzorni odbor KZ in delegacijo delavskega sveta SOZD ABC POMURKA ter tudi druge ^m^prayne organe pri KZ
ObŠiem so imeli referendum o prejemu sprememb in dopolnitev »moupravnih splošnih -aktov tZO, KZ in SOZD. Pri nekaterih
Zadovoljni
z evidentiranjem brigadirjev
Ob koncu tedna je bit v Murski -kiboti regijski posvet o mladm-skemprostovoljnem delu, ki ga je Wav'd center za MPD V? "^občinskem svetu zveze soci-a»stične mladine za P omur je. N a l^m so mladi spregovoriti o vrsti konkretnih nalog, ki jih čakajo 'etos na številnih mladinskih 'klovnih akcijah širom domovine. V ta namen bo 9. in 30. apr''« na pobudo štajerske regije v vtanboruvečregijski seminar za mlade iz severovzhodne Slovenije. Pričakujejo okrog HO ude-'ezencev, med njimi tudi veliko Pomorcev. Ker gre za nadvse koristno obliko usposabljanja in uobraževanja, so se na semina-tlu odločili, da bi vsaka izmed
volitve in referendum
spremembah in dopolnitvah gre zgolj za formalnosti in bi bilo potrebno ustrezno zakonodajo spremeniti, da se o takih formalnostih ne bi odločalo z referendumom. Nikakor pa ne gre za formalnosti pri spremembah in dopolnitvah statuta TZO ter samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev kmetov in delavcev v TZO, kjer je vnešeno jamstvo kmetov-oianov TZO za obveznosti, ki jih pri TZO ne bi bilo mogoče poravnati z družbenimi sredstvi, ki jih ima na voljo TZO, niti ne s pomočjo drugih TZO in temeljnih organiza-
občinskih konferenc zveze socialistične mladine v Pomurju morala zagotoviti udeležbo vsaj po pet brigadirjev. Kot so se dogovorili, bodo na omenjeni seminar poslali zlasti tiste člane centrov za mladinsko prostovoljno delo, ki bodo sodelovali na letošnjih mladinskih delovnih akcijah.
V regiji pa za zdaj dokaj dobro poteka evidentiranje brigadirjev — v primerjavi z lanskim letom celo bolje — kar je treba pripisati angažiranosti centrov za mladinsko prostovoljno delo pri OK ZSMS in srednješolcem. Ponekod so tudi evidentirali mentorje za pomursko pionirsko brigado.
cij v sestavi KZ PANONKA, in sicer je to jamstvo v višini 1 % udeležbe kmeta — člana TZO glede na celoten prihodek pri TZO v letu, v katerem je nastala izguba. Pri tem je ponovno potrebno poudariti, da po zakonu o združevanju kmetov kmetje — člani TZO ne jamčijo s svojim kmetijskim zemljiščem in da jamčijo samo v primeru, če bi izguba nastala. Do tega pa praviloma ne more priti.
iz poročil volilnih in referendumskih komisij posamezne TZO razberemo, da je bila udeležba na
To so poudarili na regijskem posvetu in dodali, da se, denimo, v Ljutomeru zbrali prijave za skoraj eno brigado, dobro pa kaže tudi v Lendavi. V Murski Soboti, kjer so evidentirali že 13 kandidatov za pionirsko brigado, in Gornji Radgoni prav tako vlada veliko zanimanje za sodelovanje na letošnjih zveznih in republiških mladinskih delovnih akcijah. Govor je bil tudi o srečanju pomurskih brigadirjev ob bližnjem prazniku. Organizator je tokrat OK ZSMS Murska Sobota, ki bo za 26. marec, kot so se dogovorili, izdelala podrobnejši program praznovanja.
Milan Jerše
volitvah in referendumu . izredno dobra. Kmetje — člani TZO so vse naštete spremembe potrdili. Zato so dolžni delavci v KZ ,PANONKA in tudi širša družbena skupnost urediti določene neureje, nosti na področju kmetijstva, na katere so kmetje — člani TZO na svojih zborih upravičeno opozarjal. Predvsem so opozarjali na naslednja vprašanja:
Pospeševalna službaje kadrovsko prešibka, se pravi, da je na tem področju premalo delavcev strokovnjakov.
Preskrba z nafto za kmetijstvo je neredna in nepravočasna, kar izkoriščajo posamezne KZ — članice SOZD ABC POMURKA, le-ta in inšpekcijske službe pa ne storijo, kar bi morale. Razkorak cen živine na našem območju s cenami živine na sosednjih območjih negativno vpliva na večjo proizvodnjo in čvrstejšo organiziranost TZO. Kljub večkratnim obljubam in neštetim sestankom pa dogovorov ne upoštevajo. Razne zgrešene sistemske rešitve kmetje — člani TZO največkrat razumejo tako, da je zato edino pristojna in odgovorna TZO oziroma KZ, pozabljajo pa, da so delavci le izvajalci predvidenih ukrepov.
Od skupnega števila 6.624, ki so bili vpisani v šestih TZO, se je nedeljskih volitev udeležilo 6.316, kar pomeni da je bila udeležba 95,4-odstotna.
Ti rezultati kažejo visoko zavest kmetov — članov TZO. Lahko jim samo čestitamo. Volilnim odborom in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij po vaseh pa se zahvaljujemo za požrtvovalno delo pri izvedbi volitev in referenduma.
Jože Tivadar, pravnik
RADENCI
Srečanje kardiologov
V Radencih je bilo peto jubilejno srečanje kardiologov, katerega so se udeležili strokovnjaki s področja kardiologije iz ZR Nemčije. Francije, Italije in Jugoslavije. Nad sto udeležencev je dva dni srečanja poslušalo referate in izmenjalo praktične izkušnje s področja medicine, ki se ukvarja z obolenji srca, karje ena najbolj razširjenih bolezni v svetu. Na srečanju je imel referat tudi dr. Lojze Stevanec in gov.oril o bogatih izkušnjah zdravilišča Radenske.na tem področju. „
F. M.
aktualno po svetu
Prejšnji teden: vsakdanji prizor iz »Palače modrosti« v New Delhiju: kjer so predstavniki 99 neuvrščenih dežel obravnavali vsa žgoča vprašanja tega sveta.
globus
SEDMI VRH NEUVRŠČENIH JE KONČAN — V ZGODOVINI SO ZMAGOVALA STALIŠČA MILIJONOV, KI NISO IMELI V ROKAH PUŠK - NEW DELHI JE KORAK NAPREJ, ČEPRAV JE BILA MED ZASEDANJEM IZRAŽENA VRSTA RAZLIČNIH POGLEDOV NA TEMELJNA VPRAŠANJA ČLOVEŠTVA.
Iz politične
Neuvrščene države predstavljajo pretežno večino človeštva, povezano med seboj s skupno vizijo sveta in s perspektivo, ki presega razlike v njihovih družbenih in gpsodarskih sistemih.
Bistvo politike neuvrščenih je bilo zmerom v boju proti imperializmu, kolonializmu, neokolonializmu, apartheidu, rasizmu, vštevši sionizem ter proti vsem oblikam tuje agresije, okupacije, nadvlade, vmešavanja ali' hegemonije, kakortudi zoper politiko obeh blokov, ki teži po nadaljevanju blokovske delitve sveta.
Neuvrščeni zavračajo vse oblike podrejanja, odvisnosti, vmešavanja aii Intervencije, neposredne ali posredne, javne ali prikrite in vse pritiske v mednarodnih odnosih: politične, diplomatske, gospodarske, vojaške in kulturne.
Šefi držav in vlad so ponovno izrazili načelno odločenost neuvrščenih držav, da ne bodo sodelovale ali storile karkoli, kar bi olajševalo konfrontacijo in rivalstvo med velesilami, ali krepilo obstoječe vojaše zveze in iz njih izvirajoče dogovore, zlasti s sodelovanjem v vojaških sporazumih ali z dajanjem vojaških oporišč ali olajšav za vojaško navzočnost velesil« zasnovano v konteksu konfliktov med velesilami.
V deklaraciji se nadalje za-
in gospodarske resolucije
vzemajo za naslednje ukrepe: Takojšnja prepoved uporabe jedrskega orožja ali groženj z njim in celovit sporazum o prepovedi preskušanja jedrskega orožja.
Jedrska razorožitev pod učinkovitim mednarodnim nadzorstvom in pogajanja o splošni razorožitvi.
Vzpostavitev brezatomskih območij v raznih delih sveta.
Zečeti proces zmanjševanja vojaške navzočnosti velesil na območju Indijskega oceana, pri čemer naj bi bila konferenca o tem naslednje letovšri Lanki.
Obnova dvostranskih pogajanj med ZDA in SZ o zmanjševanju in morebitni odstranitvi njune vojaške navzočnosti v Indijskem oceanu.
Vrnitev otočja Chago in Diego Garica Mauriciusu.
Popoln in brezpogojen umik Izraela z vsega palestinskega in drugega zasedenega ozemlja, vštevši Jeruzalem.
Ustanovitev sodišča za vojne zložine, na katerem bi sodili Izraelu za zločine proti palestinskemu ljudstvu.
Podpora junaškim ljudstvom Palestine, Namibije in Južne Afrike in vsem žrtvam agresivne politike in dejanj Izraela in Južne Afrike.
Obsodba ZDA zaradi poskusov vsiliti lastno politiko v
Zahodni Aziji in zavoljo vojaške in politične podpore Izraelu.
Zahteva po umiku tujih čet iz Afganistana in Kampučije.
Poziv velesilam, naj opuste oblastiželjnost, željo po nadvladi in premoči in naj razrešijo skupne probleme z resnimi in iskrenimi pogajanji.
Poziv neuvrščenim državam, naj medsebojne razlike uredijo izključno po miroljubni poti.
Gospodarski del deklaracije se zavzema med drugim za naslednje ukrepe:
Takojšnji ukrepi mednarodne skupnosti za vzpostavitev nove mednarodne ekonomske ureditve.
Potrebna je podpora vlad najmanj razvitim državam, zlasti še otoškim državam in tistim brez dostopa do morja.
Brisanje dolgov najmanj razvitim državam.
Sklic svetovne monetar-no-finančne konference za pospeševanje razvoja.
Zavzetost za kolektivno samopomoč neuvrščenih držav in drugih držav v razvoju, pospeševanje sodelovanja na regionalni in nadregionalni podlagi, naslanjajoč se čedalje bolj na lastne vire, sposobnosti in tehnologijo in razvojno strateg ijo, temelječo na lastni družbenoekonomski stvarnosti.
Razmišljanja ob sedmem vrhu neuvrščenih v New Delhiju nas znova napeljujejo na staro obrabljeno tirnico: kaj bodo ti. ki nič nimajo in nič ne pomenijo. Zgodovina zadnjih nekaj desetletij nas uči, da ni tako. Številna ljudstva v vseh delih sveta, so doživela svojo nacionalno osvoboditev in samostojnost. Otepla so se bivših kolonialnih gospodarjev in vzpostavila do njih nova razmerja: mi imamo predvsem rudna bogastva, vi imate razvito tehnologijo in industrijo. Pogovarjajmo se kot enakopravni partnerji.
To je ena od razsežnosti newdelhijskega srečanja neuvrščenih. Druga, nič manj pomeVnbna razsežnost je v ponovnem potrjevanju že zdavnaj sprejetega načela, da temu svetu ni mogoče »vladati blokovsko«, iz česar izhaja tudi ugotovitev, daje ta planet, razpolovljen na dva bloka. prepoln moči za razruše-nje vsega, kar je človeštvo v nekaj tisočletjih doseglo in ustvarilo.
Gibanja za varstvo narave in okolja v industrijsko razvitih državah opozarjajo, daje uničenje vsega živega mogoče tudi brez atomske vojne. Nedavne parlamentarne volitve v ZR Nemčiji so potrdile, kolikšna je moč tistih, ki se zavzemajo za to, da bi človeštvo živelo v naravnem okolju.
Tudi parlamentarne volitve v Avstriji, ki bodo 24. aprila, kažejo v predvolilnem obdobju na to, da se lahko zaradi tistih, ki se zavzemajo za »čisto okolje«, poruši tradici7
onalno razmerje političnih sil v deželi.
To so problemi razvitih, ki jih v vseh njihovih razsežnostih manj razviti najbrž niti ne razumejo.
V zboru devetindevetdesetih članic najvišjega vrha neuvrščenih ni šlo za čisto okolje — tega imajo dovolj, pač pa za večjo mero sporazumevanja.
Bodimo partnerji na novih osnovah, ne na tistih, ki so nastajale v časih kolonialnih razmerij in iz katerih izhaja gospodarski razcvet Zahoda. V tem je sporočilo New Delhija vsemu razvitemu svetu, ki ni sam od sebe in ki se tudi ne more še naprej razvijati sam od sebe.
Sedmi vrh neuvrščenih, je vkljub različicam v pogledih, rezultat spoznanja, daje moč neuvrščenih predvsem v aktivnem vključevanju v razreševanje sporov in odpravljanje žarišč mednarodnih napetosti. Teh žarišč pa ni malo, kot je ob zaključku sedmega vrha poudarila indijska predsednica Indira Gandhi.
Človeštvo mora zmagovati brez pušk v rokah. In tudi najbolj . zapleteni problemi morajo biti rešljivi samo tako. Pogoj za takšen dialog pa je večja odprtost razvitih do nerazvitih in tudi obratno.
Samo takšno sporočilo vsemu človeštvu je lahko zaključek New Delhija. In če to, sporočilo sprejemata dve tre-' tjini vsega prebivalstva tega sveta, ki sta bili na sedmem vrhu zastopani, smemo biti vsem grožnjam sile navkljub, optimisti.
PEKING -čakuje, da bo doW"» umik vietnamskih^ Kampučije prva stopnPP odpravljanju ovilrna'P®, normalizacije	.j
vjetskih odnosov, J dnevi zapisala UB »Pekinška revija«.
WASHINGTON vzhodnem Atlantik portoriških vodah s začele ameriške voja 0 vaje v katerih sodeluje > letal in 36 ladij.
LONDON - ^fppo-ca britanske vlade J® zvala ameriškega P
dnika Reagana, naj	
prodajo ameriškega ® ja Argentini, dokler se । bo uradno odlociljP ® w-spora za Falklands* ke‘	Pred
WASHINGTON -T u ameriškim kongrese^ demonstriralo vec K * n soč ljudi, ki so zahte^ zamrznitev jedrsKe rožitve.
ADIS ABEBA - ^ci suše v etiopski P«’¥,st0 Gondar je umrlo N« da ljudi. Obstaja bojazen, bodo posledice sea« suše še hujše od tis‘e l ž 1974, ko je umrlo 20««s° 'judi- -
BUDIMPEŠTA - " je žarska narodna b® jp-sporočila, da bo ko n n. nija dala v obtok n^ kovec za1000forinto*žar njem bo portret m ge|e skega skladatelja d0 Bartoka. V ob«* JX# prišli tudi novi kovan 5,10 in 20 forintov.
BRUSEU - ^rSaPpod komisija je popust	
pritiski in sPe‘jrane0a izvoz subvencion r j, masla v Sovjetsko A ^li Maslo so SZ Pf^so-prodajati leta W Af0a' vjetski intervenciji * nistanu.
WASHINGTON . |r riška vlada ni dov^a dati vstopnega v v£jdVi Hortensili Allende, d5e-ubitega čilskega P. nde' dnika Salvadora mie-ja. Aliendejeva ziw hiki.	>
V žarišču dogodkov
POTREBNE SO KORENITE SPREMEMBE
Pomembnosti gibanja neuvrščenih ni mogoče meriti z močjo divizij in megatonami rušilne moči, temveč z intenzivnostjo, s kakršno se gibanje bojuje za mir in svobodo, razvoj in pravico, je ob otvoritvi sedmega vrha neuvrščenih v New Delhiju dejala predsednica indijske vlade Indira Gandhi. Med 99 delegacijami je tudi jugoslovanska, vodi pa jo predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič. V skrajšani obliki povzemamo njegov govor.
Globalna pogajanja ostajajo najboljši okvir za reševanje poglavitnih mednarodnih ekonomskih problemov. To so predvsem problemi hrane, surovin, trgovine, energije in finančno-monetarni. Napovedana šesta konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj v Jugoslaviji je tudi pomemben dogodek v večstranskih prizadevanjih, da bi se izkopali iz sedanje krize.
Neuvrščepe države so vselej pripisovale največji pomen razorožitvi, globoko prepričane, da miru in varnosti ni moč graditi v senci orožja. Zato je nujno, da tudi na tej konferenci ne samo dojemamo naravo in posledice oboroževalne tekme, marveč da tudi opozorimo na konkretne ukrepe, kako jo ustaviti. Pri tem imamo v mislih: sklenitev sporazuma med vodilnima silama o strateškem jedrskem orožju; sporazum o raketnem jedrskem orožju v Evropi, zavzemamo se za sklenitev
spuiuz-uina, ki bi celovito prepovedoval poskuse z jedrskim orožjem in sporazuma o prepovedi kemičnega orožja ter za začetek globalnih pogajanj o bistvenih vprašanjih jedrske in konvecionalne oborožitve.
Moč naših opredelitev je v trdnem zaupanju v izvirna načela neuvrščenosti, v naši solidarnosti in enotnosti. Predsednik Tito je pripisoval največji pomen prav krepitvi enotnosti, ki je pogoj za uspešno delovanje našega gibanja. Naj spomnim na njegove besede na šesti konferenci: „Ni-koli ne smemo pozabiti na tisto, kar nam je skupnega in kar nas združuje. Upreti se moramo vsemu, kar nas ločuje in kar omogoča prodiranje tujih interesov v naše vrste. Naš trajni interes in naš strateški cilj v tem trenutku je, da še naprej uveljavljamo izvirna načela politike neuvrščenosti in na njihovi onovi krepimo solidarnost, enotnost in akcijsko sposobnost
neuvrščenega gibanja.” Te besede ostajajo za nas kažipot in trajna obveznost.
Svet danes bolj kot kadarkoli potrebuje korenite spremembe, da bi živeli v miru in varnosti. Izhod iz sedanje krize je treba poiskati v resnični demokratizaciji mednarodnih odnosov.
Ko opozarja na posledice blokovske delitve in blokovskega pristopa pri urejanju kriznih spopadov, ponuja politika neuvrščenosti drugačen sistem odnosov v svetu. Kot gibanje vodimo svoje akcije na jasnih načelih, velikih sil in blokov ne enačimo a priori, marveč sodimo o njih po njihovem ravnanju v konkretnem položaju. Pri tem zavračamo sleherni poskus, da bi postali instrument ali rezerva blokovskih interesov.
Boj za mir in varnost, za neodvisnost in razvoj so tudi danes naše poglavitne naloge. Ko govorimo o miru, ne mislimo le na to, da ni vojne zaradi ravnotežja sile in strahu. Naše pojmovanje miru je mnogo širše in celovitejše. Miru ni moč ločiti od svobode in neodvisnega razvoja.
Območje Bližnjega vzhoda je še naprej najbolj nevarno krizno žarišče v svetu. Z našo skupno akcijo se moramo tudi s tega mesta močno zav
zemati za celovito politično rešitev palestinskega vprašanja in bliznjevzhodne krize. V tem trenutku je treba zagotoviti tudi umik izraelskih okupacijskih sil iz Libanona. Skrajni čas je, omogočiti Združenim narodom in varnostnemu svetu, da bodo uresničili lastne sklepe.
Ko je besede o krizah, ki so posledica tujih intervencij v jugovzhodni in jugozahodni Aziji, je naše stališče jasno in načelno. Priznavamo zakonitost vlade Demokratične Kampučije na čelu s princem Sihanukom, enim od ustanoviteljev našega gibanja. Menimo, da je moč najti izhod iz sedanjega položaja v politični rešitvi, ki mora zajeti umik tujih čet in prenehanje  slehernega tujega vmešavanja, da bi kampučijsko ljudstvo svobodno in suvereno odločalo o svojem nadaljnjem razvoju.
korejskega ljudstva do mirne združitve.
Na nedavnem ministrskem -sestanku koordinacijskega biroja v Managui je naše gibanje močno podprlo narode in dežele Latinske Amerike in Karibov v njihovih prizadevanjih, da bi ohranili neodvisnost in samostojni razvoj.
Tudi ta naša konferenca naj v celoti podpre prizadevanja skupine evropskih neuvrščenih in nevtralnih držav za uspešen, sklep madridskega sestanka KVSE, pri čemer med drugim pričakujemo odločitev o sklicanju evropske konference o razorožitvi in
zaupanju.
Rad bi zlasti poudaril našo globoko skrb, ker se nadaljuje vojna med Irakom in Iranom. Tako govorim zavoljo tega, ker je vojna že povzročila ogromne izgube v teh dveh nam prijateljskih državah, ker resno ogroža mir in varnost tudi v širšem območju Srednjega vzhoda, pa tudi zavoljo tega, ker gre za vojaški spopad dveh neuvrščenih držav, ki škoduje našemu gibanju. To je vojna, v kateri vsi izgubljajo in nihče ne dobiva. Zato so potrebna največja prizadevanja, predvsem nas neuvrščenih držav, da bi ustavili sovražnosti in začeli mirovna pogajanja, skladno z
obeh zakonitimi interesi držav, listino OZN in ° vami sestankov neuvr držav. V tem duhu in s mesta pozivamo naJ predstavnike obeh drzaV'
Z obžalovanjem jfljjh ugotoviti, da je bilo v za%)V letih več odkritih sP^afrfi-med neuvrščenimi ^ih Vsak tak spopad je vir' zja-nevarnosti in zbuja skr^’piiva sti zaradi negativnega Fspo-na enotno in akcijsk0 sobnost našega giban. čela, za katera se na najširšem mednar torišču, nas morajo fljti vrsti voditi v naših vzaJ
odnosih.	. : je tei
Mednarodni pol°zJ• ^Ji f1 žak, ni pa brezupen- ^,vjSriih bilo v svetu toliko ne° držav kot jih je dane i> teh se opredeli neuvrščeno politiko- 1 -e šteje danes naše ^gianic!j kot sto polnopravnih opazovalk. Krepijo s » v 0 za narodno osvobodi emancipacijo narcTupHo5t.y širša mednarodna s ne sprijazni več s P° tovih dejanj, sile m poL Vse to nas navdaj3 oč, mom in nam da)e gfad'L vztrajamo v boju boljšega in pravične) ta, sveta miru, r32 in sodelovanja.
VESTNIK, 17
STRAN 2
IZOBRAŽEVANJE OB DELU ALI:
OGLEDALO TEDNA
proizvajalci brez ene same izjeme ne spoštujejo, temveč si izbirajo kupce tako, da kot pogoj določajo višje predujme in cene (tudi za 34 odstotkov višje), kot so predpisani.
Kot primer navajajo beograjski Centromarket, ki je od 1. do 14. februarja uskladiščil olje in ga ni dal v prodajo; tako sije zagotovil količino. potrebno za »pokrivanje«-bonov, razdeljenih občanom. Organizacija prodaje olja na bone je stala Centromarket več kot 6 -milijonov dinarjev. Podobno je bilo tudi s pralnimi praški: večinoma jih precej dajo v prodajo, razen v nekaterih mestih (niso povedali, v katerih), kjer jih
KORAK NAZAJ
Dejstvo, da je glavno mesto Jugoslavije potegnilo s tistimi krajevnimi skupnostmi, občinami in mesti, ki so uvedli bone za manjkajoče blago, vzbuja pozornost, kajti v glavnem mestu države in republike Srbije je sedež federacije, katere forumi, najvišja telesa Jugoslavije, so se odločno zoperstavili viziji razvoja, ki je podlaga za vračanje na prodajo blaga s pomočjo bonov. Posebno neprijazna se nam zdi prihodnost, če sodimo po beograjskih bonih, ki imajo natisnjen tudi rezervni bon za vsak primer, če bo zmanjkalo še kakšno blago.
Boni torej spadajo v tako imenovani črni futurizem, črno predstavljanje prihodnosti, ki se nam vsak dan bolj bliža, in . to ni dobro ne za Beograjčane ne za katerekoli druge občane Že zategadelj, ker so ljudje po naravi optimistični in neradi sledijo pesimistom in so ogorčeni, kadar takšni črnogledneži odločajo v njihovem imenu. Socializem je po svoji marksistični osnovi predstavljanja prihodnosti sveta poln optimizma, svetlega pogleda v prihodnost in samoupravljanje, je model, ki daje človeštvu več prednosti kot katerikoli prejšnji družbeni sistem. Logično bi torej bilo, da se umaknejo s položajev vsi črnogledneži in prepustijo svoja mesta vizionarjem, ki jih ne spravi iz tira prvo pomanjkanje kave ali česarkoli drugega.
PISmO IZ BEOGRADA
V tem kontekstu gre pozdraviti odločitev predsednika izvršnega sveta skupščine občine Valjevo, da bo odstopil samo zategadelj, ker ni bila uresničena njegova trditev, da bodo vsi tamkajšnji občani dobili do konca trimesečja toliko manjkajočega blaga, kolikor jim je bilo obljubljenega 'z boni. Dušan Mihajlovič je namreč verjel,, čvrstim dogovorom” preskrbo-valcev, da bo tako, kot je javno obljubil, in je zdaj, ko tega ni bilo, vsaj on ostal pri svoji besedi. Toda njegov odstop zahteva odstope vseh, ki pri preskrbi mesta niso sodelovali, tako kot so obljubili, in o tem bo skupščina Valjeva šele razpravljala.
Pred kakim poldrugim letom je v neki tedanji krizni situaciji pri preskrbovanju glavnega mesta, ki je že tedaj imelo veliko podobnih „čvrstih dogovorov” o preskrbovanju glavnega mesta, ponudil ostavko tudi takratni predsednik beograjske skupščine Živorad Kovačevič, a s prav takšnim pogojem kot Valjevski Mihajlovič: naj odstopijo vsi, ki za preskrbo ne skrbijo tako, kot je bilo dogovorjeno. Kovačevič kajpak ni odstopil, temveč je odšel šele potem, ko mu je potekel mandat in podobno dejanje pričakujejo glede Mihajloviče-vega odstopa.
Morda pa bo vendarle sprožen plaz iskanja odgovornosti za postopke tistih, ki svojo nesposobnost skrivajo za tiskanjem bonov? Vnaprej je tvegano trditi karkoli v zvezi s tem, zlasti zdaj, ko o odgovornosti toliko govorimo tako na ves glas kot nikdar doslej. Samo zamenjava posameznikov s položajev, katerim ne ustrezajo ali na katerih ne morejo uresničiti svoje odgovornosti, namreč še zdaleč ni dovolj zb spreminjanje vizije razvoja, ki jo ,,pestuje” skupina ljudi na takih ključnih mestih, kot so izvršni svet občinskih ali mestnih skupščin.
Kot ilustracijo napačnih "vizij naj navedem samo zadnji javno obelodanjeni načrt izvršnega sveta skupščine Beograda. Le-ta je namreč pripravil predlog za sprejetje zakona o odvzemu podstrešij za spreminjanje tega prostora v stanovanja, med tem ko že doslej občinske uprave niso preganjale brezpravnega vseljevanja v pralnice in podobne podstrešne prostore, a ustavno sodišče SR Srbije je ocenilo takšno ravnanje v glavnem mestu za neustavno. Motivacija je: dobiti več stanovanj na najcenejši način, posledice pa so — odtujevanje delov stanovanj stanovalcev, katerim predstavlja stanovanje del njihovega minulega dela. A to je teza, po kateri je mogoče jutri pričakovati odvzem še kakšnega dela stanovanja kot stanovanjskega presežka stanovalcev in beograjski dovtipneži že slutijo osnutek zakona o spreminjanju kleti, stopnišč, balkonov v stanovanja, kar je pravzaprav pohod črnega futurizma, kateremu se upirajo s — črnim humorjem. Da pa je takšno nenačelno reševanje posameznih problemov Pravzaprav negacija samoupravljanja, pobudniki takšnih rešitev seveda ne omenjajo.
Viktor Sirec
zaradi delitve na bone za nekaj časa uskladiščijo.
Nekolikanj preseneča, da v poročilih zveznega tržnega inšpektorata sploh ne omenjajo. da delovne organizacije z omenjenim skladiščenjem olja in praškov grobo kršijo zvezni zakon o prometu blaga.
V zvezi s preskrbo s pralnimi praški proizvajalci napovedujejo. da jih bo dovolj komaj aprila, če bo dovolj deviz za uvoz potrebnih surovin. Pri drugih pralnih sredstvih je položaj nekoliko boljši, čeprav dobave še niso zadostne, izbira pa precej osiromašena. Posebej je opaziti pomanjkanje otroškega mila, v razmerah. ko trg sprejme vse, pa postajajo pralna sredstva vse slabša. Priča smo tudi klasične naturalne trgovine: Slovenija in Vojvodina sta se domenili, da bosta zamenjali gume in klinasto jermenje za sladkor, moko in olje, piše Tanjug.
KJE SI, ZNANJE?
Izobraževanje ob delu in iz dela — tidve oblila poklicnega usposabljanja naj bi, kot je to zapisano v zakonu o usmerjenem izobraževanju, postali enakovredni, če ne celo prevladujoči obliki izobraževanja. Toda praksa kaže drugače, kajti na tem področju beležimo celo občutno nazadovanje. Tudi v Pomurju je tako, čeprav analize kažejo, da je izobrazbena struktura že zaposlenih delavcev dokaj nizka. Jasno pa je, da napredek še kako sloni na znanju.
O tej temi — predvsem izobraževanju ob delu — smo minuli četrtek pripravili poseben pogovor, ki so se ga udeležili predstavnika skupnosti za zaposlovanje in delavske univerze v Murski Soboti ter nekateri študentje ob delu.
DELOVNE ORGANIZACIJE PREMALO POSLUHA
Strokovna sodelavka pri skupnosti za zaposlovanje v Murski Soboti DARJA CELEC je najprej ugotovila, daje bilo v lanskem šolskem letu prijav za vpis v prve letnike rednega študija na višjih in visokih šolah iz Pomurja zato odstotkov več kot leto poprej, medtem ko seje vpis za študij ob delu zmanjšal za 5 odstotkov. Še največ zanimanja za študij ob delu je za
družboslovne programe (pravni, upravni, ekonomski), padel pa je interes za študij tehniških-smeri.
»Delali smo tudi primerjavo, kako delovne organizacije sodelujejo s študenti ob delu, kako jim pomagajo in kako spudbujajo. Ugotovili smo, da se delavci v glavnem odločajo sami (31 ali 27 odstotkov), samo 1,7 % (2 kandidata) je poslala na izobraževanje delovna organizacija. Soglasje in pomoč je dobilo 23 kandidatov ali 20 odstotkov, soglasje za študij, a nobene pomoči pa 41 kandidatov (35,7 %). Torej podatki kažejo, da delovne organizacije v Pomurju ne kažejo zadostnega interesa za izboljševanje kadrovske strukture zaposlenih delavcev. Na eni strani tudi zato, ker je pri kandidatih za študij ob delu največ zanimanja, pravne-upravne-ekonom-ske usmeritve, zelo malo pa za tehniške, kjer pa so največje potrebe.
ČE BI DELAVCI SPOZNALI...
Delavska univerza v Murski Soboti organizira in iz
vaja izobraževanje ob delu za dve visokošolski organizaciji — ekonomska usmeritev VEKŠ iz Maribora in strojniško usmeritev mariborske visoke tehnične šole. Sicer pa v naši ustanovi ugotavjjamo, da je zadnje čase precej študentov družboslovne usmeritve, ki težko dobijo svoji izobrazbi primerno delo. Hkrati pa analize kažejo, da so na takih delovnih mestih zaposleni
ljudje z neustrezno izobrazbo. Verjetno se nam bo letos že zgodilo, da bo kadrovska struktura nezaposlenih ugodnejša kot kadrovsko stanje zaposlenih. Pričakovali bi torej, da bo v delovnih organizacijah pritisk na delavce, ki opravljajo zahtevne naloge, pa nimajo ustrezne izobrazbe, da si jo pridobijo. Očitno pa temu ni tako. Ponekod zaradi bojazni, da bo kdo koga izpodrinit drugje imajo spet druge pomisleke. Vendar, če bi delavci začutili, da je v njihovi koristi ali imajo njegovi predpostavljeni ustrezno izobrazbo, bi najbrž bolj odločno stremeli za izboljševanje izobrazbene strukture v svojem kolektivu.
In kako kaže za novo šolsko leto? Zaenkrat ne kaže najbolje. Vpis sicer še ni zaključen, vendar če bo tako kot v zadnjih letih, potem bomo lahko govorili celo o zaskrbljujočem stanju na tem področju.
Teh nekaj ugotovitev smo povzeli iz razprave direktorja delavske univerze v Murski Soboti MARJANA ČENARJA.
ZA STUDU OB DELU SO SE ODLOČILI SAMI
Razgovora so se torej udeležili tudi trije študentje
ob delu. ANICA TEŽAK, zaposlena kot knjigovodja v delovni organizaciji intes v Murski Soboti.
»V tej delovni organizaciji delam že devet let, v študij ob delu na visoki ekonomski komercialni šoli pa sem se vpisala pred tremi leti. Za študij sem se odločila sama, vendar v dogovoru z delovno organizacijo, saj je pri nas kadrovska struktura glede na izobrazbo precej slaba. Odobrili so mi študijski do-pusfza opravljanje izpitov in plačali tudi šolnino.«
TONE STROPNIK, blagajnik v delovni organizaciji Sobota, ima to vprašanje urejeno na podoben način. Povprašali smo ga, ali mogoče pričakuje, da bo po končanem študiju napredoval na delovnem mestu.
»To si seveda želim in pričakujem, vendar še ne Vem, kako... Odvisno od okoliščin.«
Tone pa je sicer zadovoljen s takšnim načinom izobraževanja ob delu. Tako tudi VASJA BELŠAK, zaposlen kot tehnolog v temeljni organizaciji združenega dela Slovenija ceste-Tehni-ka v Murski Sobpti. boh kri-tično pa je ocenil vprašanje odnosa do kadrov.
»Ob delu študiram strojništvo. Ne morem sicer reči, da sem v kolektivu naletel na kakšno odklonilno stališče do mojega študija, spodbujal pa me tudi ni nihče, čeravno
je pri nas slaba kadrovska struktura. Odločil sem .se torej sam in, še danes ne vem, kako sem prišel na to misel. Vem namreč, da pri tem načinu poslovanja, kakor je pri nas, nimam najbrž nobenih perspektiv, da bi po končanem študiju napredoval na delovnem mestu. Lahko pa povem, da nisem zadovoljen z doslej
pridobljenim znanjem in da je najbrž to tisto, kar me spodbuja k izpopolnjevanju. Zato mi je včasih kar malo nerodno, ko me sodelavci vprašujejo, zakaj pravzaprav študiram. Mislim, da je tak odnos do študija v Pomurju bolj izrazitkotvdrugih razvitejših območjih. V industrijskih središčih, kot so
TONE STROPNIK
Ljubljana, Maribor, Celje, dajejo dosti več poudarka izobrazbeni stopnji tistih, ki jih zaposlujejo. Zato ni nobena redkost, da nekoga, ki nima ustrezne izobrazbe za delovno mesto enostavno postavijo pred dejstvo: Ali boš študiral ali pa ti bomo poiskali delo ustrezno tvoji izobrazbi. Tako so ljudje prisiljeni iti v šote ali pa zapustiti delovno mesto. Tu pa so spreveč zadovoljni s tistim, kar imajo, pa to ni prav«.
BO LETOS KAJ BOLJE?
Mord» pa bo letos kaj drugače? V srednjem usmerjenem izobraževanju na pomurskih šolah so razpisali 210 mest za izobraževanje odraslih ob delu, in sicer po 30 mest za program obdelava kovin in upravljanje strojev ter kovinarstvo in strojniško na srednješolskem centru tehniško-peda-goške usmeritve v Murski Soboti in na istem centru še za program tekstilni kon-fekcipnar, na srednji druž-
boslovni in ekonomski šoli v Murski Soboti za (nadaljevalni) program trgovinski poslovodja in na isti šoli še za program administrativna dejavnost, na srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih pa za programa kuharstvo in strežba. Študij ob delu na nivoju višje in visoke šole pa izvaja v Pomurju le delavska univerza v Murski Soboti, in sicer, kot že omenjeno, strojniško ter ekonomsko usmeritev, Kandidati pa se seveda morajo vpisati — rok je do 28. marca — na matičnih šolah v Mariboru. Izobraževanja ob delu v drugih usmeritvah pa v Pomurju nimamo.
Pripravil: JOŽE GRAJ
STRAN 3
od tedna
SKUPŠČINSKO ZASEDANJE V M. SOBOTI
LENDAVA — Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine so razpravljali o planu zaposlovanja v letošnjem letu, o poročilu Postaje milice v Lendavi za lansko leto ter o poročilu o problematiki ribištva v občini in predlogu aneksa k sporazumu o dodelitvi lendavskega ribiškega okoliša. Plan zaposlovanja postavljen na stopnjo 2,5 ne bo uresničen, saj tudi letos ni večjih investicijskih vlaganj. Močno se bo povečalo število iskalcev zaposlitev, predvsem mladih. Teh naj bi bilo že okoli 280. Glede varnostnih razmer pa so menili, da so v občini zadovoljive.
Najprej uskladiti plan zaposlo
GORNJA RADGONA — Vse cene, za katere je pristojna občinska skupnost, se morajo znotraj posameznih panog uskladiti. Le tako bomo lahko dosegli bolj uravnovešeno cenovno politiko, so menili na zadnji seji člani IS SO Gornja Radgona. Zato so tudi brez pomislekov zavrgli vse težnje, ki jih izražajo ponekod, da bi jim dovolili dvig cen, ponekod celo za okrog 30 odstotkov. Na seji pa je bila posredovana tudi informacija o poteku priprav na setev sladkorne pese. Te razen manjših prostorskih težav zaradi manjših melioriranih površin v delu Apaške doline (najti bo potrebno nadomestnih 29 hektarov) uspešno potekajo. Radgonski kmetijci so prevzeli obvezo, da bodo zasejali sladkorno peso v družbenem sektorju na 356, v zasebnem pa na 240 hektarih.
LENDAVA — V čitalnici lendavske knjižnice so pripravili literarno srečanje, posvečeno madžarskemu kulturnemu prazniku, ki so se ga udeležili književniki dr. Czine Mihaly, Nagy Gššpar in Erdelyi Gybrgy. Ob tej priložnosti so pripravili tudi razstavo v počastitev 160. obletnice PetOfijevega rojstva, ki bo odprta do 25. marca.
MURSKA SOBOTA — Tu je v petek medobčinski svet ZKS za Pomurje pripravil že tradicionalni seminar za aktiv pomurskih študentov komunistov z univerz v Ljubljani in Mariboru. O najaktualnejših problemih sedanjega časa doma in v svetu so predavali Stefan Cigoj, podpredsednik komisije za mednarodne odnose pri CK ZKS, Slavko Polanič, predsednik pomurske gospodarske zbornice, in Geza Bačič, član predsedstva CK ZKS in medobčinski partijski sekretar. Enodnevni seminar so zaokrožili z javno tribuno o problematiki zaposlovanja, uvodno informacio o tem pa je podala Ivanka Klopčič, vodja regijske strokovne službe za zaposlovanje.	(B. Ž.).
GORNJA RADGONA — V okviru priprav na setev sladkorne pese je odgovorne v radgonski občini obiskal namestnik predsednika republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ob tej priložnosti so tovariša Senegačnika radgonski kmetijci seznanili, da so v občini že sklenili okrog 70 odstotkov pogodb za setev te poljščine z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci; pa tudi sicer akcija uspešno poteka. Malce jih le skrbi, kako bo pri oskrbi z gorivom. V tej občini porabi kmetijstvo namreč kar 40 odstotkov vse nafte, zato motnje v oskrbi še posebej občuti.
Na skupnem zasedanju vseh treh zborov skupščine občine v Murski Soboti so delegati osrednjo pozornost namenili uresničevanju plana zaposlovanja v letu 1982 in osnutka plana za letošnje leto. Osnovna ugotovitev iz daljše in tvorne razprave je ta, daje problem nezaposlenosti v sedanjem trenutku eden največjih družbenih problemov, ki ni .značilen le za mursko-sbboio občino. ampak mnogo širše. Zaostrene gospodarske razmere, krčenje investicij in pomanjkanje kvalitetnih razvojnih programov šo v mnogočem vplivali na nič kaj rožnato situacijo na področju zaposlovanja, pri čemel' tudi v organizacijah združenega dela niso storili dovo|j za izboljšanje kadrovske strukture in hitrejše zaposlovanje mladih in strokovno izobraženih kadrov.
Obl podatku, da lahko letos pričakujemo v murskosoboški občini že okrog 1900 iskalcev zaposlitve; od tega je 1100 jzdaj nezaposlenih, kar 650 riiladih ali približno tre-
vanja
tjino vseh iskalcev zaposlitve ter 150 zdomcev — se kaže resno zamisliti. K temu je treba prišteti tudi določen razkorak med načrtovanjem združenega del na področju gospodarstva, ki predvideva le 1.1-odstotno stopnjo rasti zaposlovanja, in občinsko resolucijo. kjer sta zapisana dva odstotka. In če vemo, da se kljub opredeljenim in jasnim stališčem ne zmanjšuje nadurno in dopolnilno delo, kar je najbolj očitno na področju industrije, pa tudi v zdravstvu in šolstvu, bodo nujno odločnejši' ukrepi, za kar so se zavzeli tudi v razpravi. Med drugim so sklenili odpraviti šušmarstvo. organizacije naj preverijo upravičenost odpiranja popoldanske obrti svojih zaposlenih, bolj skrbeti za razvoj malega gospodarstva in iskati rezerve za dodatno zaposlovanje. Čeprav z odpravljanjem nadur ne bo moč naenkrat razrešiti problema zaposlovanja, so poudarili, pa
bo treba povsod znova proučili upravičenost nadur in možnosti zaposlovanja tudi za določen čal.”
Slišali je bilo še vrsto drugih pobud, ob koncu pa so se delegati odločili, da tokrat še ne bodo sprejeli plana zaposlovanja za leto 1983, ker mora priti prej do uskladitve dejanskih potreb in možnosti združenega dela z občinsko resolucijo. Do sprejema plana pa morajo potekati pospešene aktivnosti na vseh področjih in med odgovornimi dejavniki v občini.
Omenimo še to, da se na skupnem zasedanju prisluhnili tudi informaciji o planu spomladanske setve, stališčem in usmeritvam o stanovanjskem gospodarstvu in nadaljnjem razvoju celodnevne osnovne šole, na ločenih sejah pa so sprejeli tudi znižane prispevne stopnje SIS družbenih dejavnosti in razdelitev sredstev za izvajanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih murskosoboške občine za letošnje leto.
Milan Jerše
Odlikovanje in kritika Naponedeljkovisejizborm' skupščine občine je predsednik Emil Kuhar v imenu predsedstva SFRJ podelil tovarišici Anici Novak visoko državno odlikovanje — red dela z zlatim vencem. Tod' 'ikovanje je prejela za posebne zasluge in dosežene uspehe pri delu.
V nadaljevanju sejepasose delegati seznanili s poročilom medzborovske skupine delegatov o uresničevaju sklepov. stališč in priporočilzborovSO za lansko leto. Skupina j« ugotovila.-da so zbori skupščine v lanskem letu sprejeli precej potnem bnih sklepov, ki so večidel realizirani. Seve' dno pa ni urejen sistem P°' vratnega informiranja, zaka; terega bi v prvi vrsti moral1 poskrbeti predlagatelji odločitev, spremljati pa bi jih m.0' rale DPO - OO ZSS m SZDL. Se vse prevečkrat se zadovoljujemo s Tormalntm1 obravnavami v posameznih DPO na nivoiu občine, pre' malo pa je širših javnih razprav.
-- SOBOŠKA RAZISKOVALNA SKUPNOST
VEČJA SKRB NOVATORSTVU
. Predsedstvo OS ZSS Ljutomer je obravnavalo Družbeni dogovor o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini. Javna razprava o tem dokumentu je že pokazala, da je le-ta v občini nujno potreben, saj so v njem opredeljene obrtne storitve po prioritetnem redu in tako nakazujejo, kaj v Ljutomeru potrebujejo in kaj ne. Poleg tega so v dogovoru podroobno opredeljene naloge, ki jih podpisniki morajo izvajati, da bo drobno gospodarstvo zaživelo tako, kot bi že zdavnaj moralo. Tudi sindikat — OS ZSS je sopodpisnik dogovora. Predsedstvo je osnutek dogovora podprlo in sprejlo.
LJUTOMER — Predsedstvo OK ZSMS je v sklepni fazi priprav na republiško mladinsko delovno akcijo obravnavalo samoupravni sporazum o mladinskem prostovoljnem delu, ki ga podpisujejo OK ZSMS v katerih je delovna akcija. S tem sporazumom so opredeljene pravice in dolžnosti in financiranje mladinskih delovnih akcij. Kljub temu, da bo OK ZSMS Ljutomer dobila nekoliko manj sredstev kot pa je bilo predvideno, pa so bili na predsedstvu mnenja, da bodo lahko letošnjo mladinsko delovno akcijo lahko v celoti izvedli po programu.
stva naosnovnih in srednjih šolah, ob tem pa bo več sredstev vlagala v razvoj agroživilstva, nove energetske vire in siceršnji razmah inventivno-raziskovalne dejavnosti v občini Murska Sobota.
LJUTOMER — Izvršni svet SO Ljutomer je na svoji seji podrobneje obravnavalo poročila o delu sodišča združenega dela, uprave za notranje zadeve ih postaje milice Ljutomer. Člani so ugodno ocenili delo teh organov, saj ugotavljajo določen kakovosten premik v izvrševanju in opravljanju nalog v lanskem letu. Na tej seji so tudi potrdili poročilo o uresničevanju sanacijskih programov OZD, ki so v lanskem letu poslovale z izgubo. Sanacijski programi se izvršujejo po programu in so ob koncu lanskega poslovnega leta že pokazali upravičenost sprejetja in izvrševanja.
do tedna
-- GORNJA RADGONA ---------------------
Rekreacijsko tekmovanje žensk
V ponedeljek je komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu ZSS v radgonski občini pripravila že tretje športno rekreacijsko tekmovanje v počastitev minulega dneva žena. Gre za dokaj originalno tekmovanje, ki se gaje tudi tokrat v telovadnici radgonske osnovne šole udeležilo lepo število ženskih ekip iz organizacij združenega dela in družbenih dejavnosti. To nazorno izpričujejo panoge, v katerih so se žene in dekleta pomerile. Metale so žogico v tarčo, košarkarsko žogo v koš. vlekle vrv. moči pa so preizkusile še v izvirni štafeti: v žlički so prenašale kurje jajce.	VP
Na tokratni skupščinski seji raziskovalne skupnosti so tudi podelili tri nagrade. Prvo je v višini 20 tisoč dinarjev dobil Janez Štefanec iz Pomurskega tiska za tehnično izboljšavo pri tisku reklamnih kock, drugo v višini 15 tisoč dinarjev Janez Hanc iz Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost za izdelavo studijske mešalne mize in tretjo nagrado v višini 12 tisoč dinarjev Pavel Švenda iz Panonije za inovacijo pri obračalniku 0-240.	' B. Žunec
- LENDAVA
V RADGONSKI OBČINI STRNILI RAZPRAVO O DELOVNEM ČASU
Osnovna ura
ob sedmih zjutraj
V radgonskem združenem delu in delovnih skupnostih v negospodarstvu so sklenili javno razpravo o osnutku družbenega dogovora o urejanju delovnega in obratovalnega časa. Hitro pa se približuje tudi 27. marec, ko bomo premaknili urne kazalce za uro naprej. Kljub temu pa za delo po novem še ni vse nared, pa tudi povsod se še premalo zavedajo.
kaj nam spremembe prinašajo.
, Tako je bilo moč ugotoviti na prvi skupni seji konference delegacij zbora združenega dela SO. predsedstva OK SZDL in predsedstva OS ZSS Gornja Radgona, ki je strnila razpoloženje po posameznih delovnih okoljih.
Najprej velja opozoriti, da so o osnutku družbenega dogovora razpravljali le v 19 okoljih, pa še tu
,,IMGRAD" industrija montažnih gradbenih materialov Ljutomer n. sol. o., Ljutomer, Ormoška cesta 46, Delovna skupnost skupnih služb
OBJAVLJA
prosta dela in naloge

1. vodilnega referenta izvoza
pogoji:
— visoka ali višja šola ekonomske ali komercialne smeri
— aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
— poskusno delo dva meseca
4. vodilnegaprodajnega referenta
pogoji:
— višja šola gradbene smeri
— poskusno delo dva meseca
Objavljena dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pričetek dela takoj ali po dogovoru. Za delavca pod točko 1 je na razpolago 2-sobno stanovanje.
Kandidate vabimo, da oddajo prošnie z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: ,,IMGRAD" Ljutomer n. sol. o., Ormoška cesta 46, 69240 Ljutomer, v 8 dneh od dneva objave.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
bolj forumsko v IO ZSS in delavskih svetih. Vse te pripombe je zbral svet za življenjske in delovne razmere pri OS ZSS in strnil v naslednje: ugotavlja se. da bi bilo najprej potrebno opredeliti kriterije. ki bi na osnovi dejanskih pokazateljev dali vedeti, kaj s sprejemom dogovora pridobimo. Sicer pa se je v občini potrebno opredeliti za enoten pričetek delovnika — ta naj bi trajal od 7. ure zjutraj za prvo izmeno, za ostale službe pa bi bil pričetek obratovalnega časa uro kasneje. To bi naj veljalo tako tudi po preteku poletnega časa po mesecu oktobru. Vse spremembe pa nikakor ne smejo vplivati na kakršnokoli povečanje stroškov.
Podobna so tudi stališča občinskega izvršnega sveta, ki kot celotno gospodarstvo in negospodarstvo v občini osnutek DD podpira. Vendar pa. kot je pokazala razprava. ostaja še vrsta nerešenih vprašanj od dvoizmenskega do nočnega dela kot tudi urejenost prevozov. »Nismo dovolj bogati, da bi lahko nosili breme dvakratnega organiziranega prevoza v eni izmeni.« je dejal delegat iz Radenske, in zato so se ponekod v gospodarstvu že \ rnili na stari delovni čas. Zato bi se kljub zagotavljanju IS bilo potrebno s prevozniki temeljito dogovoriti, ob tem pa seveda uredili še vrsto vprašanj od otroškega varstva do zdravstva, izo-
MURSKA SOBOTA
ŠIROKA
JAVNA RAZ-
PRAVA
V soboški občini bodo organizirali široko javno razpravo o osnutku republiškega zakona o pokojninsko-inva-lidskem zavarovanju, ki bo trajala do 15. aprila 1983. Javna razprava bo potekala' v vseh krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, društvih in drugih okoljih. Nosilec razprav v krajevnih skupnostih je SZDL, v organizacijah združenega dela pa sindikat. Gre za Vnega od najpomembnejših sistemskih zakonov za zagotavljanje socialne varnosti delovnih ljudi in občanov, zato je pričakovati, da se bodo v javno razpravo vključili številni občani. Vanjo se bodo vključile tudi zadruge in nekatere strokovne službe. V soboški občini so že organizirali seminar za predavatelje, ki bodo te razprave vodili. Spremljal in koordiniral jh bo KOO, ki bo tudi strnil pripombe in predloge ter jih posredoval predsedstvu občinske konference SZDL.
LETOS SE VARNOST PRI DELU
Ko je koordinacijski odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito pri predsedstvu občinske konference SZDL Lendava razpravljal o programu aktivnosti NNNPŽ3. je ugotovil, da lanskoletna akcija ni najboljše uspela.- vsaj kar se tiče varnosti v cestnem prometu. Še vedno je preveč prometnih nesreč, ki terjajo tudi človeška življenja. Nekaj botruje temu tudi neurejena prometna signalizacija pa tudi objestnost nekaterih, ki prometne znake poškodujejo ali uničujejo. V letošnji akciji NNNP bo program aktivnosti enak lanskemu, torej bo potrebno poskrbeti za cestno^reventivo. dati poudarek razvoju civilne zaščite in narodne zaščite, kot novost pa bo vpeljana aktivnost pri varstvu pri delu. Tu ugotavljajo, daje delavec premalo seznanjen z varnostjo ali pa nima dovolj sredstev za.varnost. Koordinacijski odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito pri občinski konferenci SZDL bo tako kot doslej vodil akcijo, oziroma aktivnosti, vendar morajo vsi zainteresirani dejavniki čim prej pripraviti konkretne programe aktivnosti za letošnje leto.
Jani D.
braževanja . ..
F. M.
OKNA
1953-1983
let
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC
61370 LOGATEC, tel. <061 I 741-333. telex 31666
V. Paveo
Delegati so v celoti sklepe in stališča med ske skupine, v kater*^ drugim zahtevajo p na. informiranje o izvrse logah, ki iih ieSPre^ „ nted" šema. S tem zavezuZefunkcli' vsem nosilce javnih jjjpe poslovodne bn. druge delavce. Tudi izvršni' mora skrbeti za nadzor. posamezne organize J skupnosti ter pristojm ajokov uresničujejo določila	v
in drugih normativniht	y
ki jih je sprejela skup^>n posamezni zbor.
Z razpravo na seji Pado. tema ni končana. ^'„ravo.v kument še v javno kateri bi bili podani še tegj predlogi in dopolni dokumenta.	p. L
V arnostn^* politick ocena do^ zadovolji^, Čeprav so se P^i^bo^jt tne razmere v mursl o čini nekoliko poslal» posledica zaostrcmj^^^ skih razmer pa je ^volji^l vendarle dokaj pri^d zvezo komunistov ..jjjvost1' mi ugotovljenih ponia I J s prid m dejstvo, da razpolag dvornn® delavcem, kar je p* jj pomemben kapital-	[torn
rdi na seji občin^r^Z tvez£ komunistov . 0 ra boti. ko so razpra J ^erv tno-politični ocen
nie
Za premagovanj® le v ostril' žav, ki so se P°Ja J&X'Pjo zlasti v tistih org d<)S®^jlj® ženega dela, kjer gosp® ejtiJ dovoljivih rezultat^ p nja, pa je nujn”litjgnih ’LtH1’ premikov m P“ 'jglovn® W bodo mobilizirale 0jpra | občane za spro" fo subjektivnih vzr oi^ med besedam’ koi’” ega|e;, smeri je občinah jej »Z Murski S01*^ ^vanj® Jr«^ usmeritve za d gon n K stov, ki jih opredelili še na P^r činskega komitej $
Zlasti v samo<^ .zvezi komunisto*'^^ benopolitičmh	m
naj očali z razreševanj problemov. Pra* jn družbenopoh*1®” bu'L/^ odnosov Im ‘r®ts< org^nii^ sleherno OO Z" (er občinskem nivoj	„
SLO in DS!
zA
STRAN 4
VESTNIK, 17.
V IV urski Soboti so se prejšnji poned :Ijek sešli delegati občinske raziski valne skupnosti. Med drugir oso bile na dnevnem redu progri mske naloge za to leto, ft-nančn načrt in analiza pogojev in možni sti dolgoročnega razvoja razisk ivalne dejavnosti do leta 2000. sJaglašeno je bilo, da prispevni 'stopnja v višini 0.04 odstotka z dohodka ne bo zadoščala glede la potrebe in interese občine. aj je število prijavljenih raziskovalnih nalog za leto 1983 kar trikrat večje kot pred dvema letoma. Iz razgrnjenega in sprejetega programa občinske raziskovalne skupnosti kaže posebej izdvojili večjo skrb, ki jo bo skupnost namenila razvoju novator-
Novogradnje in povišane
požare
2družei^en,a,° delavci i" fiooalV613- u9°ta-člani '° so u9otovili za^ni?^1 predsed'stev na sneišnm6! da ob poča-hodkaTn 2uraščaniu do-daniu ?b.rea,nem pa-Padajn Sh dohodkov 'wV'" ’1’»"!=, • osnove hai matenalne raba pljt'^’05®0"3 P°-rieno še vedno na ustva’ vedno previsoka.
Osrednja je bila na zadnji skupščini občinske samoupravne stanovanjske skupnosti v Murski Soboti prav gotovo informacija o programu novogradenj v tekočem letu.
Po srednjeročnem planu naj bi v soboški občini letos zgradili 158 stanovanj, od tega 109 družbeno najemnih, 38 solidarnostnih, 7 za etažne lastnike in 4 stanovanja za upokojence. Zaradi spremenjenih pogojev financiranja in nekaterih pri prenosu na investicijski odnos je prišlo do odstopanja plana. Tako bo v letu 1983 v gradnji 166 stanovanj. Od tega 47 stanovanj v bloku v Mojsterski ulici, kjer bodo pričeli graditi v juniju, v Gornjih Petrovcih šest do osem stanovanjski blok, v Rogaševcih šest stanovanjski in stanovanjskem kompleksu Lendavska^sever (ob Leda-vi) v. prvi fazi 76 in drugi fazi 50 stanovanj v manjših štirinadstropnih blokih.
V gradnji je že takoimeno-
stanarine
vani Vorošev vogal na križišču Franca Rozmana in Cvetkove ulice, kjer bo 24 stanovanj, vseljiva pa bodo po predvidevanjih že letošnjega avgusta. Cena kvadratnega metra nove stanovanjske površine znaša 30 505 dinarjev in je (kot je razvidno) močno porasla, vendar tudi v bodoče ni pričakovati njenega nižanja. Prav visoka cena kvadratnih metrov novih domovanj, predvsem večjih v stanovanjskem naselju ob Lendavski ulici, pa je tudi razlog, daje tam še vedno neprodanih 21 stanovanj, skrčil pa se je tudi program nakupa solidarnostnih stanovanj. Teh je v soboški občini 317, vseh družbeno najemnih stanovanj pa 2436. Povprečna- stanarina znaša v občini 971 dinaijev, seveda pa bodo za 33 odstotkov predvideno podražitev stanarine s 1. aprilom stanovalci različno občutili. Tisti z najnižjimi osebnimi dohodki
VsehUvrtstmDndaie flibanie Menjajočih P?rabe zaradi Prid®blv^ °?nov za teta v letontai-dohodka iz s° takšno IVr sPremljati, na kSte?u J'20 naredili Planiranjin a druzben° ^onomski = druzbeno-^emieL?2*01- Ob "a' to> da se v ta6 razvidno še Večajooh Zl?Zenem d«lu sti, 'J^estneobvezno-^krblSof1® še boli !^l«Uri dl’^^dav sčaiooLd°nhodka naravne Sk.:®zn°sb 2a delo-^žb, ki so^rt11 skuPnih !°z<iov, za usP®šnosti Se vse prem*?*er® d®lajo,
Največr^°Odvisn®-^Ze|a zad^Pra*e Pa so ?.risPevnjh "Ja Povišanja • s?’kak® so hii>eni in na’ ^er je ha? le sPrajete. parjeno H?udi tokrat
Ss&Zavišje ^hskunnnc\ ' r®publi-to ta v občini pa w,ahe ^d°c)u splošne
Porabniki ku,tura.’°trosko varstvo
KAKO DATI AMD GORNJA RADGONA PONOVNI POLET
Izhod v čvrstejših vezeh z združenim delom
Radgonski speedweyisti na dolgih progah — v tem obmejnem mestu je edina tovrstna proga v Jugoslaviji — so se po skoraj 40-letnem uspešnem delu, ne le na področju tekmovalnega moto-športa, ki ima v AMD Gornja Radgona dolgo tradicijo, temveč tudi z izvajanjem drugih, splošno družbenih pomembnih aktivnosti, znašli v precejšnem precepu. Znano je, da lansko leto niso bili organizatorji nobene mednarodne dirke, kar je še kako vplivalo na zagotavljanje materialnih sredstev za delo društva vtem letu in vlaganja v trening in razvoj domačih tekmovalcev.
Položaj pa tudi nadaljnji razvoj dela društva je bila tema sekcijske razprave, ki sta jo prejšnji teden organizirali KK SZDL in OK SZDL Gornja Radgona. Seveda je bilo ob problemih, ki so se pojavili zaradi izpada velike prireditve (vendar je bilo, tako dogovorjeno v FIMI), izkupiček iz teh so bili ob tomboli in sredstvih združenega dela poglavitni vir dohodka društva, v ospredju vprašanje, kako zagotoviti delu društva trajnejše vire sredstev, ki bi lahko omogočili društvu ponovni polet. Seveda je rešitev le ena, v boljšem povezovanju z združenim delom občine pa tudi izven nje.
Kajti, kot je bilo ponovno poudarjeno, zanimanje občine za še bolj razširjeno delo društva in organizacijo velikih prireditev ostaja še vnaprej. Ne le zaradi afirmacije, ki jo je to obmejno mesto doseglo tudi po tej plati, temveč tudi iz čistih poslovnih efektov, katere je požel tudi turizem. Ker pa je zaostrena gospodarska situacija med vsemi športnimi panogami skoraj najbolj udarila prav po avto-moto športu, ki je že sicer drag šport (vsi rezervni deli so uvoženi, za orgahizacijo mednarodnih prireditev je potrebno tekmovalcem iz tujine izplačevati devizno štartnino), bo nujno potrebno, da bodo ta interes v občini tudi izkazali, in to ne le v moralni, temveč tudi materialni obliki. Kakšen pa bo nadaljnji odnos domačega združenega dela, ki je doslej delo AMD podpiral, bo odvisno tudi od samega društva, od programa dela in interesa, koristi pa morajo imeti tudi posamezne OZD.
Eno je na dlani. Nadaljnji razvoj avto-moto športa v Gornji Radgoni bo mogoče dolgoročno širiti le v tesnejšem povezovanju z združenim delom. Pri tem pa v društvu morajo ob tekmovalnem športu še močneje razvijati
včlanjenih v AMD čez 300 občanov — temveč tudi med funkcionarji kadrovsko okrepiti. Čim prej pa bo potrebno urediti med vsemi podpisniki samoupravnega sporazuma še lastništvo nad objekti radgonskega športnega centra, v gradnjo in obnovo katerega so v preteklosti vložili člani AMD ogromno sredstev.
bodo deležni subvencij (doslej je bilo število upravičencev denarnih nadomestil 109 in so izkoristili le 69 odstotkov za subvencioniranje predvidenih sredstev) prav vsi pa bodo v času padca življenskega standarda ob visokih cenah in nizkih osebnih dohodkih predvideno podražitev sprejeli z negodovanjem. Posebej zato, ker smo bili v soboški občini med prvimi, ki so pristopili k prehodu na ekonomske stanarine, te pa bojda v letu 1985 ob koncu tega srednjeročnega obdobja, to prav gotovo ne bodo. Dobršen del pri delitvi stanarine namreč odžira amortizacija (kar 46 odstotkov) tako, da ostaja za vzdrževalna dela in obnove, ki jih pri samoupravni stanovanjski skupnosti sicer načrtujejo, lanski obseg, pa še zanj je pogoj podražitev stanarin, kot je bilo interpretirano na zadnji skupščini, ki je bila na robu sklepčnosti.
Brigita Bavčar
Časa za odlašanje ni. 22. maj, ko je v koledarju FIME organizacija četrtfinalne dirke za SP v Gornji Radgoni, se hitro bliža. Za izvedbo te prireditve, s katero bi si v AMD spet nekoliko napolnili blagajno, pa bi potrebovali okrog milijon dinarjev.
V. Paveo
Hitreje uveljavljati kmetijsko zakonodajo
Kmetijska zakonodaja se sicer uveljavlja, vendar na določenih področjih še vedno premalo učinkovito, prepočasi in premalo koordinirano. To velja zlasti za problem slabo obdelane zemlje, neugodno parcelno strukturo in kar za 30 odstotkov zmanjšan promet s kmetijskimi zemljišči v lanskem letu. Čeprav ne gre prezreti določenih premikov glede varstva kmetijskih zemljišč, ki se kaže v oživljanju kmetijske proizvodnje na Goričkem. Število zaščitenih kmetij pa znaša v murskosoboški občini trenutno 2404, kar pomeni okrog 30 odstotkov vseh aktivnih kmetij. Po drugi strani pa se kažejo vse večje potrebe po zemlji tako v družbeni proizvodnji, kakor tudi v usmerjeni proizvodnji kmetov.
To je nekaj poudarkov iz razprave na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti, ko so obravnavali poročilo o izvajanju ugotovitev, stališč in predlogov občinske skupščine ter izvršnega sveta glede sprememb in dopolnitev zakonov s področja kmetijstva. Ker se zdijo zadeve dokaj občutljive, so na seji izvršnega sveta med drugim sklenili, da je treba ob upoštevanju zakonskih določil obseg zemljišč postopoma prilagoditi najbolj smotrni obdelavi, hkrati pa je nujno potrebno pospešiti predvsem kategorizacijo kmetijskih zemljišč. Predvsem pa je v praksi nujno potrebno urediti status kmetov, kmetijski maksimum in določene presežke zemlje, za odkup katerih je treba zagotoviti določena sredstva. To bi naj storili že do konca letošnjega leta, pri čemer je velikega pomena usklajevanje programa družbene proizvodnje skupno s KG Rakičan in kmetijsko zemljiško skupnostjo. Pred očmi je namreč treba imeti dejstvo, da se je promet s kmetijskimi zemljišči v lanskem letu zmanjšal celo za 30 odstotkov.
Glede zakona o kmetijskih zemljiščih pa je bilo rečeno, da se njegova določila v marsičem niso izvajala, pri čemer bi morale pokazati večjo aktivnost kmetijske organizacije, gozdnogospodarske organizacije in kmetijsko zemljiška skupnost, ki v preteklosti niso načrtovale potrebnih sredstev. Da bi uresničili to pomembno nalogo, so na seji murskosoboškega izvršnega sveta soglašali, da se uskladi družbeni plah občine, vključujoč tudi prostorski vidik, in uredi evidenca kmetijskih zemljišč, kakor tudi program vključevanja teh zemljišč v družbeno, organizirano proizvodnjo.	‘ Milan Jerše
RADGONSKA PEKARNA
V obratovanju nova peč
V soboto so v TOZD Pekarna Mura mariborskega, živilskega kombinata Intes v Gornji Radgoni pognali v obratovanje novo peč za peko kruha in peciva. Peč, ki so jo uspeli pridobiti z združevanjem po vseh lastnih sredstev 26 delavcev tozda in jih je veljala 6 milijonov 600 tisoč dinarjev je za radgonske peke velika pridobitev. Zmogljivost peke kruha se bo povečala iz doslejšnjih 250 kg na 850 kg v uri. Kar je pa še važnejše, z novo pečjo bo potrošnikom odslej venomer na voljo sveže pecivo, nekoliko pa bo razbremenila tudi same peke. S povečano proizvodnjo bodo lahko ukinili nočno delo.	V. P.
v- paveo
vse ostale dejavnosti od preventive do vzgoje na področju prometne varnosti in mladega rodu. Zato pa se bodo morali ne le številčno — danes je
Kam v šolo in kje štipendija?
V zapisu, ki smo ga pod tem naslovom objavili v prejšnji številki Vestnika, je pomotoma izostal podatek, da je zdravstvena šola v Rakičanu razpisala 60 mest za srednji program zdravstveno varstvo. Torej se učenci osnovnih šol, ki jih veselijo poklici v zdravstvu, lahko vpišejo tudi na šolo v Rakičanu.	J-G-
krvodajalstva
Slovensko krvodajalstvo letos praznuje tridesetletnico organiziranega delovanja. Gre zapomemben jubilej, ob katerem lahko ugotovimo, da se je krvodajalstvo, ki temelji na humanizmu in zavesti človekove solidarnosti, zelo razmahnilo in vključuje vsako leto več zdravih občanov. Ker torej krvodajalstvo sloni na globokem humanizmu, človeški solidarnosti do sočloveka, do bolnika, ki potrebuje kri, je to nalogo pred tridesetimi leti prevzela organizacija Rdečega križa in jo tudi uspešno opravlja. Krvodajalstvo je vedno bolj nenadomestljiva družbena vrednota, ki zagotavlja povečano zdravstveno varstvo in krepi solidarnost v naši samoupravni socialistični družbi. In kaj menijo o krvodajalstvu nekateri zvesti člani?
JANKO HORVAT - »Krvodajalec sem postal pred tridesetimi leti, ko je bila moja mama operirana in je potrebovala kri. Kot sedemnajstletni fanti sem takrat spoznal, kaj pomeni kri za človeško življenje. Zato sem se odločil, da bom postal krvodajalec. Doslej sem oddal kri 42-krat in letos prav tako praznu
jem tridesetletnico kot krvodajalstvo na Slovenskem. Kri dajem iz humanosti in jo bom dajal tako dolgo, dokler bom zdrav. Že od leta 1960, ko sem prišel v Mursko Soboto, sem se vključil v akcije Rdečega križa, že več kot dvajset let pa delam v komisiji za krvodajalstvo pri občinskem odboru RK, drugo mandatno dobo pa sem tudi njen predsednik. Želim, da bi med pomurskimi odbori RK še naprej bilo tako sodelovanje in čestitam vsem krvodajalcem ob letošnjem jubileju.«
LADISLAV ABRAHAM - »Od leta 1965, ko sem se prvič odzval krovdajalski akciji, pa do danes sem oddal kri že 49-krat. Aktiv krovodajalcev smo ustanovili tudi v delovni organizaciji Panonija v Murski Soboti, kjer sem zaposlen. Aktiv deluje v
okviru sindikata in šteje 75 krvodajalcev. V lanskem letu smo se zaposleni iz Panonije udeležili krvodajalske akcije 110-krat in oddali 44 litrov krvi. Zelo razveseljivo je, da je med našimi krvodajalci ena tretjina mladih. Prizadevamo si, da bi se naše vrste še razširile in da bi se krvodajalskih akcij udeležilo čimveč zdravih ljudi. Ob letošnjem praznovanju 30-letnice krvodajalstva na Slovenskem bomo 12 krvodajalcem podelili priznanja za 25 in večkratno oddajo krvi. Dva naša člana pa prejmete republiško priznanje za 50-kratno oddajo krvi.«
IRENA FLEGAR — »Prvič sem se odločila za odvzem krvi ob eni izmed krvodajalskih akcij, ki je bila organizirana v naši delovni skupnosti. Ker pa sem bila v bolnišnici in sama potrebovala kri, sem še bolj spoznala, kolikšno vrednost orna ta dragocena tekočina za življenje ljudi,
zato sem postala redna krvodajalka. Doslej sem bila 24-krat na odvzemu krvi, kličejo pa me vselej, kadar jim primanjkuje krvi. Udeležujem pa se tudi nekaterih rednih krvodajalskih akcij. Prav bi bilo, da bi se med krvodajalce vključilo čimveč zdravih ljudi, saj nihče ne ve, kdaj bo sam potreboval to dragoceno tekočino. Zavedati bi se namreč morali, da je dajanje krvi odsev človečnosti in zato tudi eno izmed meril za našo osveščenost in solidarnost do sebe in dru-
gih.«
BORIS ŠKRJANEC - »Že leta 1955 sem se prvič odzval krvodajalski akciji v Ljubljani, ko je šlo za široko humanitarno akcijo. Ko pa sem bil v bolnišnici operiran in so okrog mene ležali veliko težil bolniki, ki so ne-nenehno potrebovali transfuzijo krvi, sem kri dal kar v bolnišnici. Od takrat napreLpa sem postal
reden krvodajalec. Doslejsem bil na odvzemu krvi 52-krat Menim, da bi se tej humani akciji morali odzvati vsi zdra7i ljudje, saj pregovor pravi, da jo tisti, ki enkrat da svojo kri sočloveku, dobi dvakrat nazaj. Zavedati bi se morali, da gre v tem primeru za nenadomestljivo življenjsko tekočino, kije zaradi naraščanja prometnih nezgod, nesreč pri delu in v gospodinjstvu, potrebujemo vedno več.«
FRANC FARTEK — »Za odvzem krvi sem se prvič odločil v času odsluženja vojaškega roka v JLA, ker sem zato dobil dva dni dopusta. No, pa ni ostalo pri tem. Ko sem ^e vrnil iz vojske, sem se redno vključil v krvodajalske akcije doma. To pa zato, ker sem spoznal, da gre za humano delo, s katerim lahko po
magaš sočloveku in marsikomu tudi rešiš življenje. Doslej sem oddal kri že 67-krat. Moram povedati, da sem odvzema udeležujem vsake tri mesece in da zaradi tega nimam nobenih težav ter se dobro počutim. Ob večjih potrebah pa me tudi kličejo s transfuzijske postaje v soboški bolnišnici. Tudi v prihodnje se bom redno udeleževal krvodajalskih akcij dokler bom zdrav, saj bi rad doživel stoti odvzem krvi.«
Feri Maučec
STRAN 5
Komu »gmotni priboljški”?
Neizbežne energetske zamenjave
Z VEC VOTKOV VEČ DOHODKOV
V 146. členu pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke v tozdu mariborske tekstilne tovarne Bombažna predilnica v Ljutomeru, sprejetem 28. decembra lani, je določeno: ,,Za oceno produktivnosti v 'tozdu Bombažna tkalnica se uporablja naslednje merilo: na 100 ur. 3205 votkov (votek pomeni tisoč obratov glavne osi statve ali tisoč vnesenih niti — op. pis.)”.-
Z NAFTE NA PLIN, PREMOG ...
Najznačilnejši poklici kolektiva z 257 zaposlenimi, kjer prevladuje ženska delovna sila in je vpeljano triizmensko delo (dopoldne, popoldne, ponoči), so: tkalka, previjalka, vdevalka, vezalka in čistilka blaga. Mater samohranilk je med delavkami kakih 20 in te se tudi v bistvu — kot bomo videli malo kasneje — čutij,o najbolj prikrajšane, ko gre za ,,gmotne priboljške” v mesečni plačilni kuverti. Delovna doba znaša v poprečju 14 let in med zaposlenimi jih je največ priučenih oziroma s tako imenovano interno kvalifikacijo.
Poprečni osebni dohodek tozda januarja letos je znašal 12.894,65 dinarjev, posamezne tkalke pa 12.820,00 dinarjev. Razpon med najnižjim in najvišjim poprečnim osebnim dohodkom je bil 1:2,9 ali v dinarjih 9.637,05 : 28.441,72.
ROČNOST MED STATVAMI
Suhoparne številke nič kaj dosti ne povedo, zato si pomagamo s pojasnili analitika del in časa Marije Horvat, ki je sicer že 32 let zaposlena v delovni organizaciji MTT, in direktorja tozda Miloša
Večkrat, ko se bo zavrtela glavna os statve v tozdu Bombažna predilnica v Ljutomeru, več bo delavka dobila v plačilno kuverto.
Vrbančiča. Da bi nam bilo lažje, vzamemo za primer januarski osebni dohodek priučene tkalke z 20 leti delovne dobe in triizmenskim delom, ki je plačana po učinku in stimulaciji.
„Po učinku je dobila 6.872,28 dinarjev, njenega stimulativnega dela pa je bilo 3.605,64 dinarjev in raznih dodatkov v višini 3.853,05 dinarjev. Med slednje štejemo: prisotnost na delu, nočni dodatek, dodatek za popoldansko delo, povišanje osebnih dohodkov ali draginjski dodatek in dodatek za minulo delo, ,,razčlenjuje Horva-. tova. S preseganjem norme se mesečna plačilna kuverta kajpak lahko zdebeli, vendar največ za 10 — pri skupinski — oziroma za 20 odstotkov — pri posamični normi.
,,Vsa dela in naloge so v proizvodnji neposredno normirane, posebej še tkalke, previjalke, vdevalke, lamelarce in čistilke strojev, medtem ko- so ostala delovna mesta vezana na vso tkalnico. Za tkalke velja, da morajo streči najmanj 16, če ne kar 20 statvam in je torej od njihove hitrosti in spretnosti odvisno, kakšno normo bo posamezna dosegla. Vsekakor
nih in drugih dokumentih.
Na seji sveta za razvoj komunalnega sistema in krajevno samoupravo pri OK SZDL v Murski Soboti pa so se tudi dogovorili, da je treba glede na določene dopolnitve komunalnega sistema v letošnjem letu dopolniti tudi statute krajevnih skupnosti v murskosoboški občini. V razpravi so oblikovali še program dela sveta za letošnje leto, pri čemer je posebna skrb namenjena vprašanju informiranja v delegatskem sistemu in financiranju manj razvitih krajevnih skupnosti v občini.
Milan Jerše
pa drži, da lahko recimo tudi čistilka higienskih prostorov pripomore, da je skupinska norma večja, le na primer samo s tem, ko s skrbnim čiščenjem okolice strojev omogoči, da tkalka urneje, točneje opravlja svoja dela in naloge,” pojasnjujeta Horvatova in Vrbančič.
Mimogrede, ves stimulativni del za izplačilo osebnih dohodkov je v januarju znašal natanko 28.254 točk ali — z drugimi besedami — 257 zaposlenih si je razdelilo 708.222,00 dinarjev.
NOČ IM A SVOJO MOČ
Se nočno delo splača, je vprašanje, ki se v enem redkih tozdov v Pomurju s tretjo izmeno, samoumevno postavi. Horvatova nanj ne da določnejšega odgovora, čeravno sama priznava: ,,Jaz bi se ga branila.” Obenem dodaja: ,, ,,Matere samohranilke so prikrajšane, saj se jim nočni dodatek šteje v cenzus pri otroških dodatkih, kar po moje ni prav. S tem namreč na eni strani pridobi, na drugi pa izgubi. Podobno se dogaja, če ima otroka v vrtcu ali če gre za štipen
dijo. Res pa je, da nekaj vendarle pridobi, ko gre v pokoj.”
A noč ima svojo moč in delavka, ki leto za letom dela v tretji izmeni oziroma turnusu (po en teden dopoldne, popoldne, ponoči in tako naprej), izpostavljena oglušujočemu hrupu strojev, se kmalu izčrpa. Namig direktorja Vrbančiča na beneficiran staž se zdi, vsaj po hipnem razmisleku, umesten.
Se preračunavamo: ,,Fiksni znesek znaša na uro 43,62 dinarjev, nočni dodatek pa 35,00 dinarjev. -Tu je mišljena urna postavka za vsako posamezno delavko, ki torej ponoči znaša 78,62 dinarjev, dinarjev. ,,Delavki se tak zaslužek seveda prileže, toda o kakršnemkoli ,,gmotnem priboljšku” k plači ne more biti nobenega govora. V danem primeru je preseganje norme v bistvu nagrajevanje, kakor je dodatek za minulo delo v bistvu sešteta delovna doba. Ta pa znaša v tozdu Bombažna predilnica mariborske tekstilne tovarne v Ljutomeru v poprečju 14 let, dasi-. ravno bo tkalnica 1. septembra letos stara šele 23 let.
Branko ZUNEC
Ce bi v naši državi vsi največji porabniki mazuta — jeklarne, tovarne sladkorja, keramike, papirnice, cementarne — preuredili kurišča na premog, bi lahko do konca tega srednjeročnega obdobja prihranili pet milijonov ton mazuta. Za to zamenjavo bi morali zagotoviti 25 milijonov ton lignita in zanj vložiti 62 milijard dinarjev. Premog je samo del stroškov za zamenjavo. Treba ga je dostaviti do tovarn vsaj 200 kilometrov daleč od rudnikov. V ta namen bi bilo potrebno kupiti 104 lokomotive, 1763 posebnih in 6944 navadnih vagonov, kar bi stalo 25 milijard dinarjev. Premog bi bilo potrebno potem skuriti v kotlih,
Izstopi in izključitve iz ZK
VZROKI KOT POSLEDICE
Če hočemo dognati, zakaj člani zveze komunistov izstopajo ali jih izključujejo iz te organizacije, moramo najprej razčistiti, zakaj so sploh vstopili vanjo.
Statut Zveze komunistov Slovenije pozna več vzgojno-politi-čnih ukrepov: kritiko, javno omejitev od ravnanja ali stališč svojega člana, opomin, zadnji opomin in izključitev. Ob teh govori o izstopu, odstopu, razrešitvi, odpoklicu, črtanju in razpi-stitvi osnovne organizacije ZK. Zadržati se kanimo zgolj pri izstopih in izključitvah, saj je bilo le-teh lani največ v zadnjih nekaj letih v Pomurju. Tako so osnovne organizacije ZK izključile 24 članov, izstopilo pa jih je kar 42. Poglobimo se v razloge!
V evidencah, ki jih vodijo občinski komiteji ZK, je v rubriki vzroki za izključitev največkrat zabeleženo: pasivnost do izpolnjevanja partijskih obveznosti, kršenje javnega reda in miru, poneverba ali kraja družbenega premoženja, nespoštovanje samoupravnih pravic in sploh kršitev zakonitosti. Pri izstopih prevladujejo: družinske razmere, religioznost ali cerkvena poroka, neplačevanje članarine, čista svojeglavost ali — kar je dokaj pogosto — da član preprosto ni pojasnil razlogov za izstop.
Vendar so vse to — po našem
Iaki mil m 13. sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA
SKLICU Jt JU 13. sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
)3 DRUžBENOPOLITICNEGA zbora
Seje bodo v ponedeljek, 28. marca 1983, ob 8. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Murska Sobota.
Predsednik Zbora združenega dela in predsednik Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji začasni.
dnevni red:
1.	izvolitev in poročilo verifikacijskih komisij,
2.	potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine z dne 9. marca 1983.
3.	a) analiza gospodarskih gibanj in uresničevanje družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985 v letu 1982 (po podatkih iz zaključnih računov) z oceno gospodarskih gibanj v I. trimesečju 1983,
b) informacija o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982,
4 a) uresničevanje priporočil in sklepov Skupščine SR Slovefiije za izvajanje zakonov s področja kmetijstva,
b)	poročilo o izvajanju zakonov s področja kmetijstva v občini Murska Sobota,
5.	predlog odloka o davkih občanov občine Murska Sobota,
6.	osnutek odloka o ustanovitvi Sveta občine Murska Sobota,
7.	osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine Murska Sobota za leto 1982.
8.	osnutek odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini M. Sobota ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini Murska Sobota,
9.	osnutek odloka o pooblastitvi geodetske organizacije za vodenje mejnega ugotovitvenega postopka pri novi katasterski izmeri na območju, kjer ni zemljiškega katastra, 10. volitve in imenovanja (izvolitev sodnikov sodišča združenega dela ter imenovanje
PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA
za kotle pa bi rabili 73 milijard dinarjev. Za večji izkop premoga, prevoz in izgorevanje bi potrebovali tudi več električne energije. Zato bi morali zgraditi še eno elektrarno in vanjo vložiti 48 milijard dinarjev. Skratka, za zamenjavo tekočih goriv z domačim lignitom bi morali v državi zagotoviti 208 milijard dinarjev.
Kljub očitnemu pesimizmu, ki hladno veje s strani naj novejše študije o zamenjavi tekočih goriv, ni treba precej dvigniti rok. Še najmanj bi si smeli kaj takega privoščiti v Pomurju, kjer smo sicer pripravljeni vedno znova prisegati na mnogovrstnost, kakovost in bogastvo naravnih danosti, še
IZSTOPNA IZJAVA 28-LETNE KOMUNISTKE
Zaradi večje nazornosti naj dobesedno povzamemo del izjave 28-letne članice ZK, ki je bila v članstvu šest let in se je zdaj odločila, da izstopi. Takole piše: ,,Za vstop nisem bila idejno pripravljena in tudi kasneje, po končanem šolanju in v letih službovanja se nisem mogla vživeti v to članstvo. Marsičesa ne razumem, in zato me idejno in družbenopolitično udejstvovanje ne priteguje. Tako sem ugotovila, da ne želim biti formalni član zveze komunistov, kot sem to ves čas bila in kot so to, po mojih opažanjih, tudi ostali člani. Na nekaj sestankih sem to povedala, vendar me nihče ni vzel resno. Zato sedaj pismeno izražam željo za izstop.”
Bilo bi zgrešeno in kratkovidno posploševati ta primer in moramo še kajpak ograditi od kar tako vrženega očitka pasivnosti članstvu ZK. Kljub temu je pismo oziroma izstopna izjava svojevrsten barometer razmer čisto določenega delovnega in ži-.vljenjskega okolja. Vprašanje o vzrokih za izstope in izključitve iz ZK bi tedaj morali obrniti in se vprašati o vzrokih, ki so posameznike sploh pripeljali v to organizacijo. V tem pogledu so sila poučne množične izključitve, do katerih je lani prišlo v 22-članski
bolj znanih pod nazivom komparativne prednosti. Razmere nas naravnost izzivajo in menda se tak izziv splača sprejeti.
IMPOZANTNA ŠTEVILKA PRIHRANKOV?
Preprost seštevek lani prihranjenih količin nafte in naftnih derivatov v vseh štirih občinah, bi dal — ob zgolj približnih' podatkih — impozantno številko. Vendar bi lahko bila ta — kot ugotavljajo na območni gospodarski zbornici v Murski Soboti — dosti večja, če bi se nekatere organizacije združenega dela hotele ali mogle preusmeriti z nafte oziroma njenih derivatov
partijski organizaciji tozda Me-soizdelki delovne organizacije Kmetijski kombinat v Gornji Radgoni. Tako so naenkrat izključili tri člane — ni se jim zdelo potrebno, da bi kdaj prišli na sestanek — še prej dva zaradi kršitve zakonitosti in že marca direktorja tozda zaradi nespoštovanja samoupravnih pravic delavcev.
Sekretar osnovne organizacije ZK v radgonski Mesoizdelkih Janko Jaušovec je pojasnil, da gre za člane, ki so jih sicer že večkrat obravnavali-zaradi ignoriranja članskih nalog ali kršenja delovne discipline in da so torej nesprejemljivi očitki nekaterih, 'ki pravijo, da se gredo sektaštvo, frakcionaštvo ali celo čistke. Direktor se je recimo na izključitev iz zveze komunistov pritožil, vendar je tovariško razsodišče, tako pri občinskem kot pri centralnem komiteju ZKS, odločitev osnovne organizacije le še potrdilo.
Lahko bi sklenili, da so izstopi in izključitve, jasno pa, da tudi ostali vzgojno-politični ukrepi, iz članstva ZK izredno pereč in kočljiv problem, ki bi se mu veljalo pogosteje in bolj poglobljeno posvečati. Le tako bo namreč tudi v resnici zadoščeno statutarnim določilom o tako imenovani notranji partijski disciplini in obenem dobro znani usmeritvi: bolje, da je manj članov v ZK, a so tisti predani stvari.
Branko Žunec
(mazut) na izkoriščanje drugih energetskih virov (zemeljski plin, premog, odpadne tople vode in podobno). Kljub temu nekaj zgledov že imamo.
Prvo mesto gre vsekakor lendavski INA-Nafti, kjer že dober mesec v proizvodnji vodne pare in električne energije uporabljajo namesto kurilnega olja zemeljski plin iz slovenskega plinovoda- • Cena zanj je klirinška, se pravi znatno cenejša od konvertibilne, dodaten iztržek pa jim prinaša kurilno olje, ki ga dobavljajo tovarni glinice in aluminija ’ Kidričevem in železarni na Jeseni; cah. Na račun vsega tega so lam prihranili več milijonov kilogra mov mazuta. V Radenski so lam m predlani izdelali zajetne načrte ukrepov za manjšo porabo in vaP čevanje tekočih goriv in energij« nasploh. Vanje so med drugs11 zapisali: „Na področju po«6' tople vode v nalivalnicah za potuhe pri etiketirnih strojih, kjer sedaj pogosto neizkoriščena odt ka v izgubo. V ta namen se toplovodne razvodne napeljal' dopolni s povratnimi cevovodi, kjer teh hi, odjemna mesta pa remi s samozapornimi ven^''uj Proučiti in uvesti velja upora sončne toplote za potrebe gostinskih in hotelskih stavb, jav kopališč in v zdraviliško fizioterapevtskih postopkih- „ .. tem se v tej delovni ofga^' pripravljajo na izgradnjo skup toplarne, s čimer si bodo zagoto zanemarljivo malo toplotnih izg . z odpadnimi vodami zn°,(, toplarne. Hkrati računajo na odstotno večji izkoristek zhiogi vosti, za skoraj toliko maW stroške vzdrževanja in za o 20-odstotno manjšo zaposlen ob sočasnem dvigu storilnosti-
Učinkovite varčevalne tikr p-uveljavljajo še v opekarnah v nji Radgoni - tu načrtuj^ preusmeritev s kurilnega olja premog in naravno sušenje . čnih izdelkov — in v Dolgi vasi p Lendavi, kjer bodo z narn na tvijo sodobnejših gorilcev tunelske peči domačega ca zmanjšali porabo goriv od » 10 odstotkov. Delovna organi ja Lesna industrija Lina soz a। kom iz Apač je lani z n* j adaptacijo prešla na gretje s gorivi in računa na 20-odsi prihranek. Konusov tozd v Ljutomeru uporablja za pt* « vanje pare zgolj premog in . j sov tozd Tovarna pohištva r pridobivanje toplotne bi izključno lesne odpadke. Lan kajpada še naštevali.
ISKANJA IN RA®A , ENERGETSKIH VIR«’;
Maja 1981 in januarja območna gospodarska zbor ' zvezni uredbi o ukrepih za n^ porabo tekočih goriv in za gf. vanje z njimi, naslovila nav ganizacije združenega “A ob-. Pomurju dopisa, da jo sp&vatijn veščajo, kako jim gre (j & od rok in kakšne so mož" preusmeritev z rabe nafte o naftnih derivatov na drug ^j getske vire. Odziv na so * različen: eni molčijo. ^0^ sporočilih previdni in r , pod« dni, tretji šele načrtujejo, varčevali, četrti razgrinjaj®# statističnih podatkov, v izgubi še tako podkovani računovodja in podobn • temu so - kot smo « y prepričali — ponekod jali, < čevalne uzde v roke in jotW ne kar docela vnemarno razmetavanje z nimi kalorijami. ja Jrn6^
Skratka, doumeli so, ja * zlata (nafte!) ni v iz®6",'^]’’ splača preusmeriti na nSrgil{' plin ali geotermične vir oStretJ. da se dh v teh gospodarskih razmeran । mi gorivi ogrevati m -ali, . najpomembneje ---P^ k® $ pa je obenem napoč" ^va1’ bi se bolj smelo in p\:sj(0*7(j, podali v iskanje in novih vrst energij: tak ve1"« vnih kot obnovljivih (s°nje st^ Tu je namreč za P®1” J p^j-izkoriščanja naftnih ga, odpadne toplote, h “' ala pomurskih vodoy jP-bej reke Mure, topim česa. S tega vidika m® vso podporo (ntoraln'ačrt^ nepolitično in gmotn«” plinifikaciji in razisko*	y
gom v nedrja naše P®^ p<st-vedno ljubosumno	ipl
tero neizkoriščeno nar' ^saLjt Dasiravno smo pri.ie®vetof'«gf zamudi za sodobnim nič zamujenega!

VESTNIK, 17
STRAN 6
USPEŠNE VEZI^ ŠTVO „MURA” iz Vorarlberga, s sedežemdelavcev na pokrovitelj je SZDL Lendava. Društvo zdruzu	ob meji,
področju Vorarlberga, vanj pa se vključuj J lavija v malem, tako da lahko rečemo, da je društvo ,.M ura	g rjreditve ena izmed
Društvo čez vse leto organizira razne akcije in p ’ (eka]a je-največjih pa je tradicionalna prireditev ob dne'	naših delav-
tos 5. marca v Rankweilu. Na prireditvi so bdi z	Nemčiji, tako
v Avstriji tudi delavci na začasnem delu v Sviti našimi delavci v »je ta prireditev namenjena poglabljanju ^^^ed SKPD
priredilvi P® “T"' ^s/nL Lendava, katerega sekretar ..MURA m pokroviteljem društva —	anifpctaciie.
Ludvik Horvat se je tudi letos udeležil te velike m
Več o vtisih iz prireditve pa v anketi:
HEX POCAK — predsednik SKPD „Mura” iz Rankweila, sicer doma iz Domanjševec: Cez vse leto Prirejamo razne akcije in priredit-ve, vendar pa dajemo največji Poudarek prav tej tradicionalni Prireditvi, posvečeni dnevu žena in Poglabljanju stikov med našimi delavci v tujini ter matično domo-v'no, saj na prireditev vabimo Ppleg naših delavcev iz Avstrije tudi delavce iz Švice in ZR Nemčije, Posebno težko pa to prireditev Pričakujemo zato, ker se je udeležijo tudi predstavniki Pokrovitelja - SZDL Lendava, na Prireditev pa vedno povabimo tudi kakšen domač ansambel, ki poskr-' J? vese'° razpoloženje in ples, tvor je v društvu največ članov Prav iz Prekmurja, seveda pa so liani tudi iz drugih krajev Sloveni-
da«to s Pomor-Je e ° Še trdnejše, b;*ažje	Lendava
’^atiko ^Vah/domsko prodno so L..ku“umo ter
Mijtv *
Čenrf sicer h Konstanzu v ZR n^v Je Radoma iz Badinec: s nri80 k”1- nrihkWei °ddaljen od fsakoV™0 z mo?em in 8am^ °nalno prina t0 veliko 2 2^0^-^ jo or-od jrecni, v-, ..Mura”, Zelo skem°movine SrL'ahko tal<0 daleč ^dušju8^^0 v prijatelj-z ostalimi našimi
klavci in tu se počutimo kot do-tna. Pvav na prireditvi se je spletla že marsikatera trdna prija-teljska vez, zato bomo nanjo Prihajali vse do takrat, dokler homo še v tujini.
Posebno smo zadovoljni z boga-hm kulturnim programom, ki ga Opravljajo učenci slovenskega dopolnilnega pouka in mladinska otroška folklorna skupina.
LLDViK HORVAT — sekretar 'K SZDL Lendava: Veseli me, da smo lahko pokrovitelj tako akti-vn»ga društva, kot je prav
^PŠtVuV Rane
nje zanj. SZDL Lendava obljublja društvu ,,Mura” še naprej vsestransko pomoč pri njenem uspešnem delovanju in na SZDL so odprta vrata za vse, ki potrebujejo pomoč oziroma nasvete tako pri zaposlovanju doma kot tudi o možnostih večjega sodelovanja na kulturnem in izobraževalnem področju. Predvsem naj omenim možnosti vključevanja otrok naših delavcev v naše šole, predvsem pa za šolo v naravi, ko so le-ti več časa v domovini.
Sicer pa sem kot predstavnik SZDL Lendava bil letos že drugič na tej veliki manifestaciji v Rankweilu in sem zelo zadovoljen z bogatim kulturnim programom otrok naših delavcev, ki obiskujejo tudi slovenski dopolnilni pouk, napredek pa se kaže tudi v nastopih otroške in mladinske folklorne
skupine društva ,,Mura”, ki dosegata vidne rezultate tudi na raznih tekmovanjih.
ŠTEFAN KUTOŠ — vodja VIA ,,Rdeči nageljni”: Ze večkrat smo sodelovali na prireditvah, ki so jih organizirali klubi naših delavcev v Avstriji, na tej tradicionalni prireditvi v Rankweilu pa smo letos že drugič. Ugotavljam, da je ta prire-
ditev vsako leto uspešnejša, saj ima bogat kulturni program, velika dvorana v Rankweilu pa je vedno bolj tesna za vse, ki bi se radi udeležili te prireditve. Posebno pa me je v kulturnem programu navdušila otroška in mladinska folklorna skupina z našimi prekmurskimi plesi, za kar gre vsa pohvala vodji obeh skupin — tov. Martinu Bogdanu, ki je sicer doma iz Odranec. Prav posebno sta me navdušila mlad harmonikar in organist Miki Lenarčič in mlada pevka Juta Bogdan.
NADA LENARČIČ — na začasnem delu v Bucksu v Švici, sicer doma iz Gornjih Slaveč: Tako jaz kot mož in sin smo Člani društva ,,Mura” že od vsega začetka, čeprav delamo in stanujemo v Švici.
Ko se srečamo člani društva.
se
počutimo kot doma, saj nam je v tujini lepše, če se lahko srečamo z domačimi ljudmi in se pogovorimo o tem in onem. Člani društva se med letom velikokrat srečamo in organiziramo razne akcije in prireditve, vendar pa vsi najtežje pričakujemo prav to, ob dnevu žena, saj nanjo pridejo tudi naši delavci iz precej oddaljenih krajev Avstrije, Švice in ZR Nemčije. Mi v društvu se trudimo, da bi vsem obiskovalcem bilo čim lepše, posebno veseli pa bi bili, če bi se je lahko udeležilo več predstavnikov iz domovine. Lepše je biti v tujini, če si tesno povezan tudi z domovino in jaz upam, da bo to naše sodelovanje z domovino, predvsem pa s pokroviteljem — SZDL Lendava, vedno tesnejše.
Besedilo in slike: Drago JAKIČ
O TEDNU KULTURE
Minil je teden kulture. Nov kulturni dom je privabil precej domačinov in tudi krajanov iz sosednjih vasi. Vse predstave so bile dobro obiskane, kajti kvaliteta prireditev je bila primerna. Dekleta in žene so tako praznovale svoj praznik v novem, težko pričakovanem domu. Slovesno so proslavili slovenski in madžarski kulturni praznik, kjer so se predstavili .člani literarnega krožka.
Z zanimanjem so gledalci prisluhnili izvirnim narodnim pesmim ki so se še ohranile. Zenski sekstet seje sedaj prvič predstavil občinstvu. Tudi solo petje ni izostalo. Vse pevce je spremljal domači ansambel narodnih viž. Cicibani in pionirji so uživali ob skrbno izdelanih lutkah. Največ gledalcev je prisluhnilo centralni proslavi ob madžarskem kulturnem prazniku — 15. marcu.
v programu so sodelovala kulturna društva lendavske in murskosoboške občine. Pogoji za delo so dani, le nadaljevati je treba tradicijo.
Etelka Milinkovič
PREDSTAVLJAMO VAM NAGRAJENCE
VLADO SAGADIN
Rodil se.je 4. 10. 1930 v Beltincih. Ves čas svojega prosvetnega dela je prenašal znanje in izkušnje iz kulturnega, predvsem likovnega področja, na mlade generacije. Dvajset let je bil mentor gledališke skupine in likovnega krožka na gimnaziji in na srednješolskem centru do leta 1982. Likovni krožek pod njegovim mentorstvom je bil zelo uspešen, saj je prejel vrsto domačih in mednarodnih priznanj.
Leta 1963 je bil soustanovitelj likovne sekcije LIKOS pri KUD Štefan Kovač. Od takrat sodeluje pri njegovi strokovno izobraževalni in razstavni dejavnosti. Udeležil se je 90 skupinskih razstav po Pomurju, ostali Sloveniji in Hrvaški. Pripravil je štiri samostojne razstave. Sodeloval je tudi na
mednarodnih likovnih razstavah ljubiteljskega slikarstva v Avstriji in na Poljskem. Za svojo plodno likovno dejavnost je prejel šest priznanj.
Sodeloval je pri strokovnem delu vsebine turističnega kataloga kulturnih in umetnostnih spomenikov Pomurja, opravil grafični opis unikatnih primerov rezljane ornamentike na stari kmečki arhitekturi v 76 prekmurskih vaseh. Gradivo je shranjeno v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti. Napisal je vrsto kritik o likovnih razstavah v paviljonu; Arhitekta Franca Novaka. V Panonskem zborniku je objavil biografski zapis o prekmurski likovni četverici: Vrečiču, Kuharju, Jakobu in Pandurju.
Vlado Sagadin je tudi predsednik programskega sveta za galerijsko dejavnost v Murski Soboti, član sveta jugoslovanskega bienala male plastike in član mednarodnega odbora za likovne razstave srednjih šol v Mogersdorfu v Avstriji, kjer sodeluje že četrto leto.
Ob 50-letnici soboške gimnazije je kot ravnatelj prejel red zaslug za narod s srebrnim vencem.
JOŽE CIUHA: MANDALA, grafika. (Posnetek je nastal v galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru.)
RAZSTAVA STRIPA
V likovnem razstavišču Ljubljanske—Pomurske banke v Murski Soboti je od petka na ogled svojstvena razstava stripov in risb iz animiranih filmov rojaka Mikija Mustra. Razstavo je banka organizirala v sodelovanju s klubom devete umetnosti iz Ljubljane, odprtja pa se je namesto avtorja del, kije trenutno v Zahodni Nemčiji, udeležil predsednik kluba Ciril Gale. Ob tej priliki seje široko razgovoril o stripu in pri tem posebej izpostavil delo Mikija Mustra ob njegovi 30-letnici ustvarjanja. Označil ga je za »slovenskega Disneya«, ker je risal predvsem stripe po vzoru znanega Američana, svojega vzornika pa v marsičem tudi presegel. Mustrova serija o pustolovščinah Zvitorepca. Trdonje in Lakotnika. ki jo sestavlja prek štirideset zaključnih zgodb, sodi v klasiko evropskega karikatu-rističnega stripa.
Dokler se Miki Muster ni ukvarjal z risanim filmom, se je popolnoma posvečal stripu
REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV OBČINE LENDAVA
Ta č&s se je zvrstilo v Pomurju veliko kulturnih prireditev v počastitev dneva žena. Tudi občinska revija odraslih pevskih zborov v Lendavi je bila posvečena 8. marcu — dnevu žena.
Zveza kulturnih organizacij Lendava že vrsto let organizira revije pevskih zborov z namenom, da ljudsko petje še bolj zaživi. Tako so se pred okoli 200 Lendavčarji v prostorih OŠ Drago Lugarič predstavili pevci oziroma zbori iz Genterovec, Kapce, Dobrovnika, Bistrice, Crenšovec, Centibe, Radmožanec, Velike Polane, Turnišča, Pinc in Dolge vasi. Zapela pa sta tudi oktet iz Planike in Kmečki oktet iz Velike Polane. Zapele so tudi ljudske pevke iz Turnišča in Dobrovnika. Tako je v dveurnem programu nastopilo 332 pevcev.
Letošnjo občinsko revijo so začele ljudske pevke iz Turnišča, ki so s svojim nastopom poslušalce še posebno navdušile. Tudi vsi ostali zbori so se potrudili, da čim lepše zapojejo slovenske in madžarske narodne pesmi. Revijo pa so končali gostje, pevci iz sosednje Madžarske in pevci iz Krapine ter njihov narodni ansambel Bratje Bene, ki so se prvič predstavili v Lendavi v okviru 22. delavskih srečanj bratstva in prijateljstva PREGRADA'83, kjer sodelujejo bratske občine iz SR Hrvatske in SR Slovenije.
Ob tej priložnosti je predsednik OS ZSS Lendava Aleksander Marič podelil priznanje kulturnim društvom oziroma pevcem, ki so sodelovali v minulem letu na srečanju pobratenih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, in sicer moškima pevskima zboroma iz Velike Polane in Turnišča, oktetoma iz Velike Polane in Turnišča ter citrašem iz Genterovec.
Tudi ob koncu letošnje nadvse uspešne revije odraslih pevskih zborov v Lendavi je bil z vodji vseh zborov krajši razgovor, ki naj bi prispeval k še večji kvaliteti zborovskega petja, za katerega je v občini Lendava v zadnjih letih veliko zanimanja. Prav o tem in še o nekaterih manjših, bolj tehničnih pomanjkljivostih, kot je napovedovanje in izbira pesmi, je spregovoril profesor Ivan Vrbančič iz Maribora. Poudaril je, da se je kvaliteta petja pri nekaterih zborih močno povečala. Potrebna je tudi večja selekcija pri izbiri IjudskitTpesmi. Ob tem pa je pohvalil ljudske pevke iz Turnišča, ki znajo najbolje zapeti pristno domačo ljudsko pesem.
Podobno je tudi pri petju madžarskih pesmi, ki jih pojejo pripadniki madžarske narodnosti. Ti zbori so se večinoma na reviji predstavili prvič. O njihovem petju pa je dejal Lajči Horvat iz Lentija na Madžarskem, da se madžarske pesmi pojejo drugače, kot so jih ta večer zapeli nekateri zbori.
Če bi združili mnenji obeh strokovnjakov, bi lahko dejali, da pevcev in volje ne manjka, le več bo potrebno storiti na strokovnem področju. Tako je dal ta razgovor veliko koristnih napotkov, kako v prihodnje gojiti ljudsko pesem na dvojezičnem območju
občine Lendava.
in njegovo delo je tako po vsebinski kot risarski plati neoporečno pa tudi priljubljeno. kajti generacije nazaj se spominjajo njegovega med-, vedka Neewa. sedanje pai uživajo ob zajčkih, ki položijo najmlajše v posteljo pred osrednjo dnevno informativno oddajo ljubljanske televizije.
Marsikateri Sobočanec tudi ne ve. da je akademski kipar Miki Muster oblikoval kip narodnega heroja Štefana Kovača, ki stoji pred kinom Park.
Priznanj za svoje delo Muster ni prejel veliko, saj je naletel predvsem na zavidljivOst manj sposobnih kolegov,' pa naj je šlo za strip ali risani film. Zato gaje pot vodila tudi prek meja, kjer sodeluje z znanim Mordilom in si služi kruh na tujem. Razstava v rojstnem kraju je prav gotovo priznanje za dolgoletno delo in čeprav si je strip težko priboril vstop v svet umetnosti, popestruje domačo kulturno ponudbo.
Brigita Bavčar
Štefan Prša
Kulturni koledar
ČETRTEK, 17. MARCA
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin bo ob 17 uri otvoritev razstave del akademskega slikarja — domačina Lojzeta Logarja.
PETEK. 18. MARCA
MURSKA SOBOTA —V galeriji soboškega kulturnega centra bo ob 18. uri otvoritev razstave pod naslovom Pomurska ljubiteljska likovna ustvarjalnost.
SOBOTA. 19. MARCA
RADENCI — V restavraciji hotela Radin bo ob 20. uri podelitev nagrad Gordane Bosnetti za najboljše napovedovalke. Iz ljubljanskega studia bo priznanje prejela Metka Centrih-Vogelnik, srečanje napovedovalk iz vseh jugoslovanskih radil-televizijskih centrov pa bo potekalo od četrtka. 17. do nedelje, 20. marca.
PROSENJAKOVCI — Ob 13.30 bo v prireditveni dvorani osrednja proslava madžarskega kulturnega praznika v soboški občini. Nastopile bodo narodnostne skupine kulturnih ljubiteljev iz dvojezičnega območja ob meji, folklorni skupini iz Motvar-jevec in Lendave, domači
I oktet, ter šolski pevski zbor, mešani zbon s Hodoša in genterovski cttraši.
LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka je odprta razstava olj in grafik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe.
LENDAVA — V galeriji Lendava so razstavljene tapiserije akademske slikarke — lendavske rojakinja Marike Danč-Roth.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA so: Kristina Brenko KRUH UPANJA (založba Borec), Johannes Mario Sim-mel UPANJE JE VSE ( založba Obzorje) in Richard D. Blacmofe LORNA DOONE (Pomurska založba).
Kinematografi
Zadnja predstava v okviru lendavskega filmskega gledališča je bila v petek projecirana KRISTIANE F.; MI OTROCI S POSTAJE ZOO. O filmu ie ministrstvo za zdravstvo v Zahodni Nemčiji zapisalo: »To je film, ki bi si ga morali ogledati vsi starši da bi dojeli in spoznali s čim se ukvarjajo njihovi otroci, ko oni niso prisotni.« To, da je filmska uprizoritev, navala po literarni predlogi istoimenega romana Kaya Hermanna, tudi ni potrebno poudarjati tistim, ki zahajajo v knjižnice in bero knjige.
STRAN 7
DOMAČA PAMET -KJE Sl?
Direktor tozd Kmetijstvo v Črncih grozi zaposlenim z delovnimi knjižicami
Traktorist Kuzma in njegova
MILIJARDE NAM UHAJAJO
»Tovariš Babič, kdo je oblakih, ki mu na papirju inovator?«	obljubljamo lepo prihodnost,
v praksi pa ga kruto postavi-
»Inovator je človek, ki mu mo na realna tla, s tem, da ga na papirju zidamo gradove v onemogočamo.«
pravica
Takole sva nekako poizkušala z Markom Babičem, inovatorjem in delavcem, definirati inovatorja kot človeka, kot nekoga, ki naj bi s svojim delom pomagal družbi kot celoti za lažjo in boljšo pot v naših stabilizacijskih prizadevanjih. *
Marko Babič je sam inovator, in to dober. V svoji delovni organizaciji je pripravil več inovacij, ki so tudi v patentnem postopku. Najin pogovor ni bil direktno namenjen njemu, a kot ino-
P°l°žaj inovatorstva lahko ocenjevali tudi iz prakse.
»Kakšen je položaj inovatorstva pri nas?«
»Lahko bi dal podobno oceno, kot za inovatorje. O inovatorstvu dosti govorimo. predvsem na političnih forumih. To je prednostna dejavnost, ki naj bi imela vse privilegije, ki naj bi jo podpirali, v praksi pa se dogaja prav nasprotno. Mečemo ji polena pod noge tam, kjer se le da. Glejte samo ta primer: inovator prijavi inovacijo oziroma predlog. Ta predlog bi morala oceniti strokovna služba — po novem zakonu najmanj v treh mesecih — a dogaja se, da je prijava obležala v predalih in leži tam leto, dve ali pa več. To bi lahko ocenili kot čisto sabotažo. Ali pa drug primer: politični forumi dosti govorijo o inovatorstvu, v občini Ljutomer je bila inovatorstvu namenjena tudi problemska konferenca ZK, na kateri so sprejeli precej zavezujočih sklepov. V dveh letih, kar je bila ta konferenca, pa niti enega od sklepov niso realizirali!«
»Tovariš Babič, ali sploh obstaja kakšna pot, pot k izboljšanju položaja inovatorstva ne samo v občini ampak tudi širše?«
»Seveda obstaja pot. Poglejte: republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je pred nekaj leti sprejel sklep, da bi v razpisu del in nalog individualnih poslovodnih organov obvezno morali pri razpisu upoštevati njegov odnos do inovatorstva, pri reelekcijah pa oceniti njegova prizadevanja za pospeševanje množične inventivne dejavnosti v OZD, kjer je bil zaposlen. V primeru nezanimanja, mu enostavno ne bi smeli podaljšati mandata. Zakaj to govorim: iz lastne prakse vem, da je v glavni meri inoventivna dejavnost odvisna od direktorja. Ge je le-ta za pospeševanje inovatorstva, potem je v organizaciji združenega dela ta dejavnost razvita, če pa ni za to, potem je ta dejavnost mrtva.
Podobno je tudi zunaj organizacij združenega dela. Morali bi narediti velike premike v davčni politiki, ki naj bi spodbujala inovator-stvo tudi zunaj OZD.
Še en problem^se pojavlja, ki tudi ne vpliva spodbudno na razvoj inventivne deja
vnosti. istočasno pa kaže naš odnos do inovatorjev in domače pameti: Po svetu dosti kupujemo licence, in to v glavnem pod zelo neugodnimi pogoji. Licenca, ki jo odkupimo, je ponavadi že zastarela, tuji partnerji pa kljub temu omejujejo njeno uporabnost, tudi poznejše modifikacije te licence. Tako smo pri osvajanju tehnologije. ki smo jo odkupili, ponovno vezani na nakup nove
Marko Babič je že večkrat obupal, saj se inovator mora boriti z mlini na veter naše birokracije, našega nerazumevanja prednosti in koristnosti množične inventivne dejavnosti. In tako počasi obupujejo tudi drugi.
licence, namesto da bi na podlagi stare licence razvili novo, sodobnejšo, kije korak naprej in bi potem mi to licenco prodali nazaj tujim partnerjem.
Če potegnem črto: pri upoštevanju vseh teh faktorjev bi lahko razvili domačo množično inventivno dejavnost do zelo visoke stopnje.
Tako pa se dogaja ravno nasprotno. Milijarde nam uhajajo prvič zato, ker koristni predlogi ležijo po predalih. drugič, ker se obračamo na tuje po to pamet, ki jo imamo doma, in še so vzroki, ki govorijo o napačnosti naše usmeritve • pri teh vprašanjih.«
»Pa še enkrat prvo vprašanje tovariš Babič: kdo je lahko inovator?«
»Inovator je lahko vsakdo, ki se le malo poglobi v svoje delo. Vedno se najdejo kakšne druge rešitve, ki so boljše. enostavnejše, ki so drugačne od sedanjih postopkov. Včasih si zastavim sam kakšen problem. Za vsako stvar rabi človek čas. Glejte, za neko pogruntavščino sem sam potreboval petnajst let, da je dozorela v meni. Po petnajstih letih sem našel tako preprosto rešitev, daje resnično revolucionarna. Potreben je samo čas. Inovatorji pa so lahko vsi, tudi vi.«
Tako je razmišljal Marko Babič in — pritrditi boste morali, da ima prav. A ta pritrditev bo imela nekak grenek okus ob spoznanju, kako zamujamo vlake, ki bi nas vodili v lepšo in boljšo prihodnjost.
Dušan Loparnik
Konec oktobra lani so na zboru delavcev v tozd Kmetijstvo v Črncih obravnavali rezultate 9-mesečnega poslovanja. Za tem pa je, kot so se predhodno dogovorili na izvršnem odboru sindikata, njegov podpredsednik Albin Čufar sprožil vprašanje o zamenjavi zemljišč. Ena od takšnih zamenjav je bila v škodo DO Kmetijski kombinat, kar je potrdil tudi predsednik kolektivnega poslovodnega organa, ki je bil prisoten na zboru, pri drugem pa sta se pustila člana komisije, ki je za zamenjavo zemljišč določena, podkupiti. Prav o tem je po zboru seznanil predsednika kolektivnega poslovodnega organa traktorist iz tozda Karel Kuzma in prišel v nemilost pri svojem direktorju Dimitriju Sinokapčevu.
Če je Kuzma nastavljalplin,
»Vse do takrat sem bil tudi za tovariša Sinokapčeva med najboljšimi delavci v tozdu«, pravi Karel Kuzma. »Po zboru pa se je začel naju
s Čufarjem izogibati in iskati moje napake. In enoje našel. 2. ih 3. novembra me je obtožil, da sem s spreminjanjem nastavitve plina na traktorju IMT 5200 oškodoval mlajšega tovariša, ki dela z istim strojem za mano, da je dosegal slabše rezultate. Res je manj naredil, vendar zato, ker je manj izkušen, poleg tega pa je bil tudi vedno manj vesten in rad ga je popil.Tako smo mu ob priliki. našli na traktorju steklenice od piva, zato Sva se naslednji dan skregala. Isto noč je naredil 12 efektivnih ur in za nameček še očistil traktor, kar je lep dokaz, da lahko z marljivostjo tudi on dosega dobre rezultate. Čez nekaj dni je v prisotnosti posebne komisije, sestavljene iz delavcev tozda, zoral v uri 1 hektar in 14 arov, več kot povprečno zorjem sam. Pri traktorju sem res dvakrat nastavljal plin, to pa zaradi tega, ker sva s Čufarjem, ki vozi starejši traktor iste znamke, ugotovila, da je novi
odstarega počasnejši.Stem pa nisem napravil nobene praktične škode, poškodovana je le matica v vrednosti 10 dinarjev. Vendar Sinokapčev ni odnehal. Imenoval je štiričlansko komisijo, ki me je skrivaj opazovala, ko sem oral. Izmerili so, da sem v eno smer porabil več, v drugo pa manj časa in da sem se celo na koncu njive nekaj časa ustavil. Prestavil sem plug, to sem jim tudi povedal in so se takrat z mano strinjali, na seji disciplinske komisije delovne organizacije, kjer so moj primer obravnavali, pa je bilo povedano, da so me dobili, ko sem spet nastavljal plin.«
Seja disciplinske komisije, kjer so na predlog direktorja tozda Dimitrija Sinokapčeva razpravljali o primeru Kuzma je bila 18. januarja letos. O njej govori Albin Čufar ki je bil ob tej j priložnosti kot podpredse- ' dnik IO sindikata tozda Ku-zmov zagovornik takole:
»Tovariš Sinokapčev je na seji zahteval za Kuzmo naj- j strožjo kazen. Mene pa sploh ni pustil do besede; j
venomer, ko sem želel spregovoriti, meje preglasil, zato sem sestanek ogorčen zapustil.«
Kljub temu pa je prevladal zdrav razum in člani disciplinske komisije so sprejeli sklep, da se še enkrat opravi preizkus v prisotnosti strokovnih kmetijskih izvedencev. Zato pa je dal dan za tem Sinokapčev poklicati Čufarja: »Poklical me je, češ da se hoče nekaj pogovoriti z mano. Pa me je takoj napadel, da imam predolg jezik in grozil, da bo vsak, ki se mu bo postavljal po robu, odšel iz tozda. Ko se nisem dal prestrašiti in sva se sprla, me je obdolžil, da sem protidr-žavni element in dejal, da je škoda, da nisva v Avstriji, kjer bi mi, lahko takoj dal »knjigo«. Še je natolceval, da mi delavci grozijo, da me bodo pretepli, ali pa mi storili še kaj hujšega. Ce pa bom bolj »priden«, mi je obljubil, da me bo čez poletje posta-
vil za delovodjo. Ob tem pa sem ga spomnil, da me je enkrat že »nagradil«: pred dvema letoma me je namreč kot nevarnega elementa »izbrisal s kandidatne liste za predsednika sindikata.«
Te obtožbe je, kot pravi Albin Čufar, Dimitrij Sinokapčev ponovil tudi na skupnem sestanku OO ZK, IO ZSS in delavskega sveta, ko so se skupno odločali, ali se naj disciplinski postopek proti Kuzmi nadaljuje ali ustavi. Takrat so se z večino glasov odločili, da se postopek nadaljuje. Sicer pa, kot pravita Kuzma in Čufar, tako ni moglo biti drugače, saj ima Sinokapčev vselej izjemno močan vpliv na delo vseh družbenopolitičnih organizacij pa tudi samoupravnih organov v tozdu. Čufar je razočaran in prizadet zaradi neupravičenih direktorjevih obtožb podal pismeno izjavo, da se odpoveduje nadaljnjemu udejstvovanju v DPO tozda in da se ga naj razreši vseh funkcij, Karel Kuzma pa je tako tudi sam za to, da se postopek nadaljuje.
»Že jeseni sem predlagal Sinokapčevemu, da se preskus ponovi, vendar me je odpravil, da ni več nezorane zemlje, čeprav je je bilo še okrog 500 hektarov. Hočem, da se dokaže, da mi direktor dela krivico. Mislim, da je potrebno enkrat narediti konec tem grožnjam s prekinitvijo delovnega razmerja, kar so občutili že mnogi pred mano. Bojim se sicer, da bom pogorel in sam izgubil službo, vendar ne gre drugače. Resnica bo slej ali prej prišla na dan.«
Da te besede niso iz trte zvite, govori tudi Jože Zemljič, mehanik v tozdu. Lani v času žetve je delal neprekinjeno 40 ur, tudi doma imajo kmetijo, je še mlad, poročen in oče majhnega otroka, zato se mu eno nedeljo v tem
Med pogovorom s tovarišem Sinokapčevim je nanesla beseda tudi o njegovem delu v zvezi komunistov. .Takrat je dejal:
»Vedno sem živel in živim z zvezo komunistov. Vstopil sem kot otrok s 17 leti. Nato pa sem razočaran zaradi nepravilnosti v tistem času v OO ZK Radenci izstopil, tako da mi je članstvo prekinjeno za 7 let Kot politično osebnost pa so me kot direktorja prepričali na OO ZK v tozdu, da sem ponovno postal član ZK.« '
Na občinskem komiteju ZK Gornja Radgona pa smo zvedeli: tovariš Sinokapčev je bil 10. novembra 1969 izključen iz OO ZK Radenci, ker 21 mesecev ni plačeval članarine in ni prihajal na sestanke. Pa tudi sam je izjavil, da članarine ne bo plačeval in da več ne želi sodelovati v ZK. Ponovno je bil sprejet v ZK 10. junija 1981 na predlog komunistov OO ZK tozd Kmetijstvo Črnci.
času ni dalo iti v službo. Pa ga je nadrl Sinokapčev: »V vojni je bila za nočem krogla — na našem kombinatu pa delovna knjižica!« (to nam je Zemljič ponovil v prisotnosti tovariša Sinokapčeva — op. P-).
... Sinokapčev „nastavlja" delo
DPO in samoupravnih organov v tozdu
In kaj pravi na to direktor tozda Kmetijstvo Črnci radgonskega kmetijskega kombinata Dimitrij Sinokapčev.
»Vse skupaj je natolcevanje, neupravičene obtožbe, ki ne blatijo le mene, temveč celoten tozd. Kuzmo smo dobili pri pravi sabotaži; jaz osebno bi ga, če bi bilo mogoče, takoj suspendiral. Vse je bilo v redu, dokler ni pričel Kuzma nastavljati plina na traktorju in tako onemogočati kolega, da bi dosegal normo. To sta mi povedala dva naša tehnologa, sam sem le primerno ukrepal.«
Kot pravi Sinokapčev, ni jabolko spora posledica informacije o podkupovanju pri zamenjavi zemljišča. »Za to niti ne vem. A, ja ... To so-babje trače. Oba člana komisije sta bila v obravnavi na disciplinski komisiji. Bila sta zaslišana, toda ker je šlo za malenkost, eden bi naj dobil 30, drugi pa 40 starih tisočakov, ju je ta komisija oprostila. Dobila sta le opomin in vrnila sta denar, ki jima je bil takorekoč vsiljen. Tudi ne drži, da bi kadarkoli komurkoli grozil, da ga bom odpustil.«
Takole je poskusil tovariš Sinokapčev zanikati vse obtožbe delavcev, ki kljub dobrim oziroma zadovoljivim gospodarskim rezultatom mečejo slabo luč na njegove metode dela v zadnjih štirih letih, ko je direktor tozda.
Tudi za Zemljičevo izjavo pravi, da je posle.dica »obdelave« Kuzme in Čufarja, ki sta zanetila — ko je pričel Kuzma nastavljati plin pri traktorju, že prej pa je to po njegovih besedah delal na raznih drugih strojih — nemir v doslej urejenih odnosih v tozdu. Kljub temu da krivda-Kuzmi ni dokazana, pravi: »Čeprav točnih podatkov d škodi, ki jo je povzročil Kuzma s svojim dejanjem, ne morem dati, mislim, da gre za okrog 50 hektarov nepravilno zorane zem Ije. To bi se nam bilo ob slabem vremenu v času jesenske setve utegnilo maščevati...«
Prav tako zanika, da bi traktorist, ki dela na enakem traktorju kot Kuzma, kdajkoli opravljal preizkus, na katerem je v uri zoral več kot hektar zemlje (čeprav je o tem zapisnik, ki so ga podpisali člani komisije — op. p.) O vzrokih, ki bi naj vodili
Kuzmo k dejanju, ki je po njegovem prava sabotaža, pa pravi takole:
»O tem sem precej tuhtal. Mislim, da gre za tipičen odnos med starim in mladim traktoristom.«
Tovariš Sinokapčev je tudi zanikal, da bi grozitčufarju, za katerega pa je še dejal: »On je prav tako v postopku. Vam ni povedal? Prav zdaj čakam na pismene dokaze proti njegovi dejavnosti iz mariborske vojne komande ...«
Več kot nerganje dveh nezadovoljnežev
Da gre za več kot nerganje dveh nezadovoljnežev,
temveč za osveščenost de-lavcev, ki se zavedata svojih pravic, krivic, ki se jima godijo, pa tudi slabih odnosov, ki jih je v tozdu ustvaril direktor, pričajo ukrepi, ki s° jih že sprejeli na predsedstvu OK ZKS in občinskega sindikalnega sveta ZSS Gornja Radgona.
»O stanju v tozdu Kmetijstvo v Črncih smo zadnje čase prejeli že več anonimnih pisem. Zato, pa tud' zaradi zadnjega primera, smo se skupno z občinskim sindikalnim svetom dogovorili, da pošljemo vtookolje delovno komisijo, ki bo ugotovila stanje in vzroke ter posledice. Na osnovi tega bomo lahko ukrepali. OdnO' si pa se morajo kar v najkrajšem času urediti, saj50 vtem tozdu pred pomembno nalogo, to je spomladansko setvijo. Te pa odnosi v tozdu — naj si bodo že kakršnikol' — ne smejo prizadeti m vplivati na uspeh akcije.* Takole je dejal sekretar predsedstva OK ZKS Gornja Radgona Ferdo Matvos.
Bruno Svagan, predsednik občinskega sindikalnega sveta, ki je bil prisoten na skupnem sestanku v tozo Kmetijstvo Črnci 14. februarja: »Na tem sestanku J® predsednik njihovega sindc kata povedal, da sta oba, Kuzma in Čufar, dobra delavca in da brez njunih naporov zemlja lansko jesen ne bi bila zorana. Ker, kot je bilo rečeno, ne gre za materialno škodo, sem vse Pr!' zadete pozval, naj se pont': rijo, vendar so se odloči drugače. Moram še dodan, da je krajevna organizacij SZDL ob podpori sindikat tozda Kmetijstvo Crnc predlagala Čufarja za od" kovanje. Vendar je najem skupnem sestanku odkril povedal, da se umika.«
»Naša delovna of9a cija — kmetijski kom o v kateri združuje dem jn delavcev v sedmih tozu DSSS služb - je zel® % v rogena«, meni o °dn° <<58-tozdu Kmetijstvo P je|<ti' dnik poslovodnega k ^ar vnega organa DO ^dn0' ba. »O nerazčiščenm sa-sih v tem tozdu v DP° nj-moupravnih organih 1fa-voju DO še nismo rare vljali. Po obisku ae'ojn skupine bomo videli, kaj... Drži, da enahinatni njava zemlje za komo" (č|ji. bila ekonomsko °Pteaiše va, vendar poročila o g^0-nisem prejel. Sem P  rar čen, da se vse čirnP|ivatin3 čisti, saj to ne sme vp ^e' storilnost v tozdu ,ansKe lovni uspeh spomia« to-setve ... Kot kaze v 5l<r zdu ni bilo nikdar pr ge in odnosov. DoKie na tem položaju,®,^ dovolil, da bi kdo del« .jce!-delavcem delovne k
,e ven
Karel Kuzma Pa ,|užb®' darle boji, da bo 00 kljub temu, da i5K0J tozdu že 25 let, od teg3^ traktorist, in to ede
najboljših.	tfli
Albin Čufar, d sindikalni aktivist opo'' svoje delo v druz^® 5 tičnih Or9aniza?.l7h^ moupravmh organ' j.
V zadnjih letih i® od^ večkrat zaradj.s'a?Jp<:eUo sov, Dimitrij SinokaK^pv znal vsakemu "aPJLetijs%> - odšlo iz tozda Črnci precej *ell^etiJsK delavcev, in to * strokovnjakov..
Ali bo traktorist K«1 zrna naslednji!?
STRAN 8
VESTNIK, 17.
kmetijska panorama
^ODSTAVLJAMO TEMELJNE ZADRUŽNE ORGANIZACIJE
TZO MARTJANCI:
Delavci se vračajo na kmetije
Jožetu Jrasanie’ smo Ra zaslavD' direktorju TZO Martjanci dipl. ing. čju ™ kal(0 ocenjuje nadaljnji razvoj kmetijstva na tem obmo-ska urn’ aoj? d°kaj ohrabrujoč odgovor. Povedal je namreč, da kmetij-M hotel'*'-0  a nenebno narašča in da se na kmetije vračajo številni, ki 1 tveti brez zemlje, torej kot delavci v združenem delu.
V temeljno zadružno organizacijo Martjanci so vključeni kmetje iz tehle vasi: Martjanci, Moravci, Se-beborci, Andrejci, Krnci, Noršinci, Tešanovči, Mlajtinci, Vučja gomi la, Fokovci, Selo, Ivanevci in Gor-nji Moravci. Zadruga združuje okrog 70Q zasebnih kmečkih gospodarstev, od katerih je 120 tržno usmerjenih.
Kmetje z območja marijanske TZO bodo letos pridelovali veliko več sladkorne pese kot so je lani. Tedaj so jo posejali na 72 hektar-jih in je oddali 3.579.920 kilogramov. Letos so si zastavili plan za 100 hektarjev in prav gotovo ga bodo izpolnili; prejšnji teden so-'meli za 65 hektarjev sklenjenih Pogodb. Na njihovem območju so Pravi rekorderji v pridelku sladkorne pese; Grofovi iz Sebeborec so na hektar pridelali kar 88.430 kdogramov sladkega pridelka. Mlad kmet iz Noršinec pa je peso Prideloval kar na petih hektarjih. , i" ker šmo že pri poljedelski pro-'zvodnji, sestavek nadaljujmo z nJo! Lanski planiran odkup pšeni-“ so presegli za 55 odstotkov! Kmetje so oddali kar 804.940 kilogramov krušnih žit! Če bo vreme Ugodno^ bodo letos prav gotovo 'meli veliko več pšenice za prodajo oziroma za zamenjavo za koruzo. '° kepajo na temelju sklenjenih Pogodb in na podlagi zanimanja za semensko pšenico. Kmetje z arijanskega območja so za lan-,*0 Jesensko setev vzeli v za-®uzmh skladiščih kar 54.000 kilogramov visokorodovitne semenske Pšenice, kar zadošča za dobro se-Vna najmanj 600 hektarjih.
W marijanske TZO so eno t?kU?°Vali tudi koruzo. To je nih ok8 ,.zel° redkih prideloval-PokrmJr^’ k'cr "iso vse koruze hvalim. Tržne viške so
REKORDER — Grofovi iz Sebeborec imajo sicer mizarsko delavnico, vendar tudi kmetijstva ne zanemarjajo. Že pet let se ukvarjajo z brojlerji, ki jih rede v enem turnusu kar 13 tisoč, lani pa so se poskusili tudi v pridelovanju sladkorne pese. Zaradi agrotehničnih ukrepov, prav gotovo pa tudi zaradi izdatnega gnojenja s ,,kurnjeki”, so dosegli rekorden hektarski donos: 88.430 kilogramov. Seveda bodo tudi letos sejali sladkorno peso. Na sliki sta oče in sin Vlado. Foto: S. S.
imele kmetije, kjer žive starejši ljudje, ki opuščajo živinorejsko proizvodnjo. Temeljna zadružna organizacija je odkupila 100.000 kilogramov koruze. Sploh pa je hektarski donos koruze na tem pridelovalnem območju vsako leto višji. Pa ne po naključju! Med drugim zaradi kvalitetnih semen hibridov. Za bližnjo setev koruze so že prodali 13.000 kilogramov semenske koruze, kar zagotavlja na najmanj 560 hektarjih dober pridelek. In če bo tako, potem bo koruze tudi to leto veliko več, kot pa znašajo potrebe marijanskega območja. Lani so namreč kmetje pšenico v glavnem prodali, koruze
pa so vzeli le 178.400 kilogramov, kar je le 22 odstotkov od oddane pšenice. V TZO Martjanci se upravičeno bojijo, da se bo to poznalo (negativno seveda) pri živinorejski
proizvodnji. Nekateri kmetje so menda ugotovili, da je zanje ugodnejše, če koruzo prodajo, namesto, da bi z njo krmili govedo oziroma svinje.
Kljub temu pa živinoreja tudi na. njihovem območju ne nazaduje. Lani so odkupili 918 govejih pitancev v skupni teži 427.085 kilogramov. Najmanj tolikšno količino načrtujejo tudi v tem letu. Kljub pomanjkanju nekaterih koncentratov za prašičerejo so lani rejci z marijanskega območja vzredili 2800 bekonov v’skupni teži 325.000 kilogramov. Tudi za letošnje leto predvidevajo takšno proizvodnjo. Ce pa se bo ponudba os
novnih krmil uredila, bodo rejci dosegli seveda še boljše rezultate.
Na tem območju je dokaj razvita tudi reja plemenskih svinj. Trenutno jih kooperantje imajo 229, lani pa so oddali 1300 sesnih pujskov oziroma tekačev. Dobri so tudi rezultati v mlekarstvu. Lani so kmetje oddali 2.750.000 litrov mleka. Za preteklo leto lahko rečemo, da je bilo zelo bogato s pridelki. Tako tudi z jabolki. Teh je TZO odkupila 264.550 kilogramov, sliv je prevzela 44.600 kilogramov, krompirja 22.000 kilogramov, prosa pa kar 206.000 kilogramov, kar je dokaz, da se še kako splača sejati dosevke.
V predstavitvi TZO Martjanci pa ne smemo prezreti, da so tod doma tudi rejci plemenske živine. Lani so kmetje s tega območja vzredili kar 120 plemenskih telic in zanje iztržili lep denar.
Direktor TZO Martjanci si ne dela utvar. Prepričan je, da vse možnosti tega območja še zdaleč’ niso izkoriščene. Poleg pro-izvodnjev poljedelstvu in živinoreji, ki sta že utečeni, je še veliko tako imenovanih neizkoriščenih možnostih. Se več je moč doseči v živinoreji, enako tudi v poljedelstvu in sadjarstvu, še ugodnejši proizvodni učinki bodo doseženi, ko bodo kmetje spoznali, da se izplača še izdatnejše gnojenje. Zdaj porabijo na hektar v poprečju od 300 do 350 kilogramov mineralnih gnojil na hektar. Jih bodo odslej več? Trenutno gnojil ne manjka, prav tako pa tudi ne pripomb na kreditiranje izgradnje tovarne v Kutini. Kot verjetno veste, kmetje ob nakupu gnojil morajo dati za vsak kilogram 2 dinarja posojila. Ali je bil to edini način oziroma oblika za združitev sredstev? Tega ne bomo na široko komentirali, le to želimo reči: kljub vsemu pa smo si gnojila le zagotovili, s tem pa tudi višjo proizvodnjo.
Š. SOBOČAN
V Pomurju stimulirajo rejo živine za izvoz
V Pomurju bo Mesna industrija ABC Pomurka, ki sedaj pogodbenim rejcem pitanega goveda, namenjenega izvozu, plačuje 20 dinarjev višjo ceno za kilogram mesa, tudi v prihodnje naročeno pitanje za izvoz stimulirala z od 20 do 25 odstotkov višjo ceno od odkupne tržne cene živine oziroma mesa. Živino za trg kmetje namreč pitajo na manjšo težo, kakor pač zahteva tuji kupec, in bi bili v primerjavi z rejci, ki prodajajo težjo živino, oškodovani. Slednje pa bi lahko
KMETIJCI SI SAMI ZAGOTAVLJAJO DEVIZE
Za prek 18.000 združenih kmetov v Pomurju bo zaščitno sredstvo za škropljenje posevkov sladkorne pese uvozila Zunanja trgovina ABC Pomurka. Uvoznik tega repromateri* afa za kmetijce bo KZ Panonka iz M. Sobote, s katero so kmetijske zadruge iz Lendave, Ljutomera, Gornje Radgone in predstavniki Kmetijskega gospodarstva Rakičan že podpisali SaS, s katerim so se obvezali prevzeti dinarske obveznosti v višini devizne protivrednosti skupaj s tečajnimi razlikami za čas do plačila. Uvoz 15.400 ton piramina bo veljal 100.000 dolarjev. Velja še omeniti, da si kmetije) v Pomurju devize-za uvoz beljakovinskih surovin za pripravo hrane za živino zagotavljajo z izvozom Mesne industrije ABC Pomurka, ki na tuje prodaja meso in živino pomurskih kmetov.
Boris Hegedilš
Denar iz potrošniških centrov za pospeševalno službo
V največjih potrošniških centrih v SR Sloveniji v Ljubljani, ki jo ABC Pomurka oskrbuje z 18 odstotki, in Mariboru, katerega pomurski kmetij-ci zalagajo kar s 25 odstotki hrane, so pristali, da bodo sofinansirali kmetijsko pospeševalno službo v Pomurju. Ne gre prezreti, da je mesto Ljubljana že doslej finansiralo pospeševalno službo v primestnih občinah, ki oskrbujejo ljubljanski trg. Glede na planirane količine mesa, ki bi jih moralo Pomurje oziroma ABC Pomurka zagotoviti Ljubljani, bi to mesto moralo za pospeševanje kmetijstva v Pomurju prispevati 13, Maribor pa
15 milijonov dinarjev.
Boris Hegeduš
rejce zavedlo, da bi živino prodali v sosednjo Hrvatsko, kar bi Mesni industriji povzročilo težave pri izpolnjevanju dogovorjenih obvez do tujih kupcev. Zmanjšan izvoz pa bi ogrozil tudi poljedelsko proizvodnjo, saj kmetom devize za uvoz beljakovinskih sestavin krmil, zaščitnih sredstev in uvoz doma manjkajočih umetnih gnojil zagotavlja soboška Mesna industrija z izvozom mesa, mesnih konzerv in manjšega števila živih živali.	Boliš Hegeduš
ZALOŽBA OBZORJA PREDSTAVLJA PRIROČNIKE IZ ZBIRKE
SLOVENSKI DOM
PRIROČNIKE, KI
REŠUJEJO VELIKO VPRAŠANJ
IN DAJEJO
OBILO PRAKTIČNIH NASVETOV
AMFORA
ANTON SKAZA
Vinski tabernakelj o vinski kulturi, ki vse-'M® poleg opisov vin in vinorodnih rajonov, leg in sortnega 'zbora tudi nasvete o nakupu v'n, presoji kvalitete vina do napotkov, kakšno vino postrežemo k določenim jedem. To je knjiga Za prijatelje vina, ljubitelje in ki bi želeli to postati.
kozava celo platno, cena 620,00 dva obroka
Ljubiteljsko kletarjenje
knjiga, ki rešuje veliko vprašanj in daje obilo napotkov, ki se jih bo posluževal vsakdo, ki ima rad dobro in' zdravo vino v svoji kleti. Med drugim svetuje: ravnanje ob trgatvi, priprava orodja in kleti, pretakanje in hranjenje vina, odprava ’ napak in bolezni, zidanje kleti in zidanic ter obilo drobnih, a dragocenih podrobnosti.
vezava celo platno, cena 590,00 din — dva obroka
Nove sanjske bukvice
spisane za vedre Slovence, knjiga, ki vam razkriva vse skrivnosti tega sveta, vam razgrne vaše sanje in vam približa prihodnost. Sanje so pomemben element v vašem življenju, zato jih ne bi smeli zanemarjati!!!
vezava celo platno, cena 380,00 din
NAROČILNICA
Podpisani
stalno bivališče
reg. št. osebne izk.
izdane od
. poklic ;
zaposlen
vinski
nepreklicno naročam knjige številka: 1 2 3 (ustrezno obkroži) plačal bom: a. v enkratnem znesku din ...................
b. v več zaporednih obrokih
(ustrezno obkroži)
Naročilnico pošljite na naslov: ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR, TOZD MATICA, 62000 MARIBOR, Gosposka 3
STRAN 9
naši kraji in ljudje
V krajevni skupnosti Melinci, ki šteje okrog 1.100 prebivalcev, so v preteklem obdobju veliko naredili za razvoj kraja. Med pomembnejšimi nalogami, ki so se jih lotili v lanskem letu, je bila adaptacija gasilskega doma s prizidkom prostora za potrebe civilne zaščite in telefonije. To jim je uspelo predvsem zaradi velikega razumevanja krajanov, ki so poleg dokaj visokega samoprispevka še dodatno zbirali prostovoljne prispevke in opravili veliko prostovoljnega dela. Dejstvo je namreč, da v krajevni skupnosti Melinci, kjer je zaposlenih okrog 17 odstotkov celotnega prebivalstva, zberejo letno le okrog 800.000 dinarjev samoprispevka, kar je v primerjavi s sosednjimi kraji, kjer je več zaposlenih, sorazmerno malo. Konec lanskega leta so tudi odplačali anuitete za asfaltiranje cest v naselju, kar je bila doslej največja investicija v krajevni skupnosti. Tako se bodo lahko v prihodnje lotili reševanja nekaterih drugih problemov.
Gasilski dom na Melincih, kjer je tudi trgovina
ti še ta mesec, ko imajo ljudje več časa in ko še ni toliko dela na polju, pa tudi zaradi škode, ki bi lahko nastala na posevkih, če bi dela opravljali v poznejšem času. Želja Melinčanov je, da bi telefonsko omrežje potegnili skozi
celotno naselje, vendar pa še nimajo predračuna od PTT podjetja in tako še ne vedo, če bodo lahko zmogli takšno breme. V kraju je 28 naročnikov za telefon, ki so že doslej prispevali po 30.000 dinarjev. K temu pa naj bi še
TELEFON IN TRGOVINA
Melinci so med redkimi kraji na območju krajevnega urada Beltinci, ki so še brez telefona. Zato si že dalj časa prizadevajo, da bi ta problem čimprej rešili. Že v lanskem letu so začeli skupaj s krajevno skupnostjo Ižakovci izkop glavnega kanala od Beltinec do Ižakovec in položili kabel, katerega pa bodo morali od Ižakovec do Melinec potegniti sami. Z deli bi morali zače-

Opuščena gramozna jama na Melincih, ki je bila razparcelira-na za gradnjo stanovanjskih hiš, vendar se je zataknilo zaradi novega zakona.
KORISTNA POBUDA IZ KS ALI KARDOŠ
Radgončani nezadovoljni z urejenostjo mesta
Bo Gornja Radgona
primaknili 10.000 dinarjev in 12.000 dinarjev za priključek. Ker je pošta v Beltincih že dobila novo centralo, se tako nadejajo, da bodo še letos dobili telefonsko povezavo.
Poseben problem na Melincih predstavlja trgovina, ki je v gasilskem domu v neprimernih in premajhnih prostorih, brez skladišča in sanitarij. Krajevna skupnost se dogovarja s trgovskim podjetjem Potrošnik, da bi problem rešili z novo gradnjo ali vsaj z zgraditvijo potrebnega
V krajevni skupnosti G. R. šolani skoraj v celoti uresničili vse zadane naloge, v celoti pa vse iz referendumskega programa. Kljub temu pa z urejenostjo mesta, čeprav je neurejeno delno tudi po njihovi zaslugi, niso zadovoljni.
Že leta najbolj šepa komunalna dejavnost
skladišča. V trgovini beležijo  precejšen promet, vendar za-  radi pomanjkanja skladiščnih  prostorov ne morejo zagotoviti večje izbire prehrambenih  artiklov. Pri krajevni skup-  nosti Melinci pravijo, da, če  problema ne bodo mogli rešiti s Potrošnikom, bodo iskali  drugega ponudnika.
KAJ NAČRTUJEJO LE-
TOS?
Po besedah novega predsednika sveta krajevne skupnosti Melinci Martina Smodiša nameravajo v letošnjem letu poleg telefonije urediti še ograjo okrog vodne črpalke ter pri vaškem domu in nogometnem igrišču zgraditi sanitarije. Za kaj več pa ne bo denarja. Računali so tudi, da bodo lahko že v kratkem prodali opuščeno zemljišče gramozne jame, ki je že razparcelirano za gradnjo stanovanjskih hiš, vendar pa se je zataknilo zaradi novega zakona, ki dovoljuje samo nadomestne gradnje.
Feri Maučec
Lani so si začrtali glede na vse bolj zaostreno gospodarsko situacijo manj nalog, vendarle pa so naredili precej. Posebej so meščani ali krajani Gornje Radgone ponosni, ker so uspeli dograditi nov gasilski dom. uredili pa so tudi dve avtobusni postajališči na Me-leh in v Podgradu.
»Nismo pa uspeli, in to zaradi radgonske komunale, uresničiti programa s področja komunalne dejavnosti«, nam je razlagal lansko delo na področju krajevne skupnosti predsednik skupščine KS Gornja Radgona Tone Brus.
»Že dve leti v krajevni skupnosti ugotavljamo, da izvajanje komunalnih storitev vedno bolj šepa. Poglejte samo naše pločnike v mestu. Pogrezajo se iz leta v leto. Vzrokov za takšno njihovo stanje je več. Eden je prav gotovo, da jih komunala ni naredila najbolj kakovostno, drugi — nič manjši krivec pa je parkiranje. To vozniki vseh, tudi tovornih vozil, opravljajo skrajno malomarno. Zato mislim, da bi naše pločnike, ki so že zares marsikje v skrajno slabem stanju morali bolj energično zaščititi tudi za to odgovorni organi.«
V akcijo za lepši videz mesti* moramo vključiti vsi
Mesto Gornja Radgona je bilo včasih znano kot m®10 rož. Zaradi tega in same tik ob meji s sosednjo Avstrijo. skozi katero vodi P0-membna prometna žila, J£ privabljala mnogo turistovi tranzitnih gostov. Posebej P so ponesle ime tega prek naših meja tudi štew® prireditve. Zadnje čase P
Tone Brus
očes11 daje obiskovalčevemu , precej zanikrn videz-
»Tega se v krajevni pnosti zavedamo m $0# krajane prav boli. Za o । odločili, da bomo sp cijo. Že v najkraj ^oJe-pripravljamo teden Pričakujemo, da tudi vključili mladina P ^e-ostali prebivalci m & W sto očistili in olepša ^eVj|flC spet vabilo med na^ ^ora' obiskovalce. Predes, genii' mo očistiti okolico
Servis za pomoč družini
Kakih trideset žensk iz krajevne skupnosti Ali Kardoš v mestu Murska Sobota so že nekaj časa enkrat tedensko, v torek zvečer dobiva v kletnih prostorih bloka na nlici Staneta Rozmana 17. Na teh srečanjih sekcjje za družbenoekonomski položaj žensk, ki je trenutno ena najaktivnejših y pomurskem središču, se učijo kvačkanja in pletenja, kar poteka pod nadzorstvom tovarišice Rolkarjeve, medtem ko je tovarišica Dabičeva na voljo vsem tistim ženskam, ki želijo zvedeti kaj več o šivanju. Najpomembnejše je, da takšne aktivnosti ženske še posebej zanimajo in se nasploh zadovoljne z nadvse koristnimi oblikami dela sekcije. Na teh srečanjih pa se hkrati dogovarjajo o problemih, s katerimi se srečujejo delovne ženske, in tudi iščejo praktične rešitve.
POMEMBNA RAZBREMENITEV ZA ŽENSKO
se morali v prihodnje bolj zavzemati tudi v družbenopolitičnih skupnostih in delovnih organizacijah, zlasti pa pokazati več razumevanja.
Tako se je že pred dvema letoma
porodila prav v tej sekciji za
družbenoekonomski položaj žensk, zamisel o ustanovitvi servisa za pomoč družini. Na sedežu mestnih
krajevnih skupnosti in socialistične
zveze je prišlo, do skupnega dogo-vora glede oblike in načina delovanja takšnega servisa, ki ga v Murski Soboti prav gotovo marsikje pogrešajo. Dejstvo je, da žena kljub pomoči za delo doma in vzgojo otrok, za aktivnejše družbenopolitične delo v krajevni skupnosti in tudi v delovni organizaciji pa ji enostavno zmanjka časa. Ob tem pa postaja problematično tudi napredovanje žena na delovnih mestih, ne more se bolj posvetiti dopolnilnemu izobraževanju, s čimer se ji zapirajo tudi pota za napredovanje v službi.
Žena, ki je družbeno aktivna delavka, • se upravičeno sprašuje, ali s tem ne zanemarja družine, zlasti še otrok. Ce pa se posveti zgolj svoji druSni, pa je vprašanje, ali je tudi to dovolj, kajti občutek, da lahko daš družbi nekaj več, je nenehno prisoten. Z nerešenimi problemi v družini se žena in mati težje vključuje v razne oblike razvejanega samoupravljanja, še posebej v delovni organizaciji in okolju, kjer živi. Za razbremenitev vsakodnevnih naporov, s katerimi se srečuje žena, bi
NA KOCIJEVI 6 VAS PRIČAKUJEJO
Ob vsem tem je vsekakor zelo zanimiva zamisel o ustanovitvi servisa za pomoč družini, ki je prišla
ravno iz krajevne skupnosti Ali Kardoš. Dejstvo je, da v današnjem času sodobna družina vsekakor potrebuje občasno pomoč v gospodinjstvu, pri varstvu otrok, prav tako pa tudi za nego bolnika na domu. Pomoči bi bili potrebni tudi ostareli ljudje, ki živijo sami v stanovanjih, in si ne morejo priskrbeti vse potrebno za življenje, pa čeprav imajo za to denar. ,,Servis za pomoč družini bi dnevno nekaj ur aH določen čas v tednu poskrbel za takšne in podobne primere. Storitev se bo plačala prek servisa. Človek, ki bo opravil določeno delo, bo prav tako plačan. Na servisu bo možno zaprositi tudi za nekajurno varstvo otroka na domu, v času, ko vzgojnovarstvena ustanova ne dela ali pa otrok ni vključen v takšno varstvo. Po pomoč se bodo v servis lahko zatekle tudi družine, ki imajo doma bolnika, vsi zdravi člani družine pa so na delu in tako ne morejo negovati obolelega človeka.
pnost, vendar so imeli prejšnji torek razširjena sestanka v vsaki vasi posebej. Osrednjo pozornost so posvetih telefo- > n® in vsemu, kar je z njo povezano. V Krogu precej telefonov že imajo, v Stahovcih pa nobenaga. Računajo na 200 priključkov, od tega 30 v Satohovcih. 750 mtitjonbv bo stala ta naložba, za nove priključke in izpopolnitev omrežja, Prijave za nove priključke že imajo—v Satahovcih kar 18 — le okrog denarja so malo v negotovosti zaradi kratkega čaša. Do konca meseca mora vsak interesent plačati 30 tisoč dinarjev akontacije.	'
' Hasestanka v Satahovclb so se tudi gago von!?, da bodo s ptoštovoimim delom odstranili živo meje okrog'pokopali-' šča in kmakt zasadili now.
Delovna akcija je bite že v soboto.
Starejšim in bolnim, ki so sami, bi prek servisa zagotovili ljudi, ki bi zanje opravljali najnujnejša dela. Recimo: počistili bi jim, opravili občasni nakup v trgovini, prinesli hrano na dom, pa tudi vse drugo, če bi se pokazala potreba. Servis pa bi deloval za celotno območje Murske Sobote,” pojasnjuje dosedanja predsednica sekcije za družbenoekonomski položaj žensk v KS Ali Kardoš Štefka Milek.
Tako je zdaj občanom Murske Sobote omogočeno, da se oglašajo na sedežu mestnih krajevnih skupnosti na Kocljevi ulici št. 6, kjer lahko izrazijo svoje želje in zaprosijo za pomoč, ki jo potrebujejo. Seveda je potrebno natančno povedati, za kakšno pomoč so zainteresirani, koliko časa bi naj trajala (bodisi pomoč za vsak dan, nekaj ur, tedensko ali le občasno). Plačevanje storitev bodo po zdajšnjih predvidevanjih obračunavali po urah.
Upravičeno je pričakovati, da bo servis za pomoč družini za dostopno ceno lahko učinkovito pomagal pri razbremenitvi marsikatere družine, starejšim ljudem pa omogočil lažje preživljanje osamljenosti. To bo hkrati zadovoljstvo za vse žene, da so uspele v svojem življenjskem okolju omogočiti uveljavitev resnično koristne oblike dela sekcije. O nujnosti takšnega servisa, ki je v bistvu novost za Mursko Soboto, ne gre v nobenem primeru dvomiti, saj so le-ti v drugih^slovet&kih mestih že v vsestransko pomoč družini in tudi posamezniku.
Predvideno je, da bo servis za pomoč družini začel delovati s polnim zamahom že v drugi polovici marca. To bo nedvomno zahtevalo veliko organiziranega dela, da bi se potrebam občanov pomurskega središča čimbolj približali. Hkrati pa znova vabijo vse tiste, ki so voljni nuditi takšno pomoč, da se zglasijo čimprej na sedežu krajevnih skupnosti, kjer bodo dobili podrobnejša pojasnila.
Milan Jerše
Kdaj v Gornji Radgoni rože? —
Niso pa problem le pločniki. ki so v Gornji Radgoni že skoraj dotrajani, problem so tudi pločniki, kijih ni, pa bijih nujno potrebovali.
»Več tisoč delavcev hodi dnevno iz mesta na delo v novo industrijsko cono v Av-toradgono in Elrad na Mele in tozd Modo v Črešnjevce — eni po železniških tirih ali po magistralni cesti, drugi po občinski cesti. Za varnost naših delavcev bi morali nujno poskrbeti z ureditvijo pločnikov. Sploh menim, daje bila za industrijsko cono nujna predhodna zagotovitev komunalne ureditve. Kaže pa, da to ne bo urejeno prej, dokler ne bo prišlo do kakšne tragedije. V krajevni skupnosti ne zmoremo te investicije. To bi morali narediti s sredstvi delovnih organizacij, ki imajo v tem predelu proizvodne prostore.«
Da pa ne bo vse tako črno, moramo omeniti, daje mesto pridobilo lani že tudi prve zametke lepšega videza. Občinska samoupravna stanovanjska skupnost je pričela s sodelovanjem Kompasa obnavljati staro mestno jedro ali »spodnji gris« kot mu pravijo domačini.
namesto današnje sivine stanovanjskih objekt^’ ugotavljamo, da M0.* ko‘ valci bolj zanemarjaj lastniki dvorišča W nih hiš. O tem smo že* govorili na zborih zato pričakujem, da ’janje uspela. Za nadaljnje mesta pa bo moralo.' ^iit ob pomoči vseh kraj prebivalcev, po^^^ta1’'1 stično društvo, ki ga
vljamo.«	>
To so na videz prebivalce Gornje* pomembne nalog0' £‘ ne, saj nam jih je v P t Tone Brus naštel še vfyii' te sodi nedvomno radgonskega 8^’^ zagotovitev tele«’'15 ročnikov v delu n^MK bo povezala nova 'e po Unija med Radg^a^ gradom in še bi vah. Prepričam pa^ji^-bodo naredili, kar^jof  moči m kar jim -scala sredstva. v M ' skupnosti namreč uspešno delujejo  A samoupravni vostne premike tudi pri delovanj"
skega sistema-

STRAN 10
dopisniki so zabeležili
TEŠANOVCI
Aktivni mladi zadružniki
Člani aktiva mladih zadružnikov v Tešanovcih so na letni konferenci ugotovili, da so opravili precej nalog. Udeležili so se tradicionalnega srečanja mla-zadružnikov Slovenije v Vranskem in med 40 ekipami osvojili četrto mesto. Sodelovali so tudi na Kvmh s tematiko o kmetijstvu. Omeniti še velja, udeležbo na tekmovanju oračev.
Kakšen pa je letošnji program? V načrtu imajo več poučnih izletov. Za prvega, ki bo v kratkem, se “Pripravljajo. Naj omenim, da pridno obdelujejo '4 arov zemljišča.
Iz leta v leto je več članov, kar je spodbudno, saj "Se ^anj mladih ostaja na kmetijah in to jim je nekakšen posreden stik z zemljo. Mlade iz Tešano-?	’ 'e I°> da se ne vključujejo mladi iz bližnje
Okollce-	Geza Grabar
RAZKR1ŽJE
Praznovanjem nagrade
Pred dnevom žena so tudi v Razkrižju Popravili proslavo. Pripravili so bogat kulturni P »gram, v katerem so sodelovali cicibani in šo-“21’ fo*Morna .skupina in mladi tamburaši iz ““ovne šole. Mladinci so pripravili recital, ob
W R zapel še domači moški pevski zbor, ob tej priložnosti so pripravili še majhno slo-esnost. KS je v lanskem letu razpisala tekmo-us,e Z,a naj,ePše urejeno domačijo. Komisija ' ?br8la šesL Gospodinjam, ki imajo naj-n-..2*8 uk za urejene domove, so podelili priz-
X nekatere pa so tudi pohvalili. A. S.
NA SVIDENJE? E«o
Rje ul^tem roistn/ "3 ,oze ie Janezu ob petin-4®dam„Uo? V Iljaaevc?hdxeVU iskreno slisnil roko-krite v ?’ da je now,.??’ -Ce vas zanima in še «» naj tej vasi, tek izpod zadnje hiše s slamo
Janko Stolnik
Sodar, kmet in glasbenik
Štefan Pal iz Lipe je po poklicu sodar, 73 let ima. Najraje izdeluje sode od 10 do i.000 litrov, pred leti se je ukvarjal tudi s kmetijstvom, dvajset let pa je bil tudi glasbenik.
Sodar je že več kot petdeset let. Dela je imel vedno dovolj; izdeluje sode in kadi, les pa dobiva predvsem iz Prekmurja; hrast, akacija, malina in kostanj. Največ dela ima v času trgatve, takrat pač dela ves dan in tudi ponoči.
,,Zdaj sem upokojen. Lahko rečem, da sem z delom zadovoljen, naročil imam celo preveč. Za izdelovanje tovrstne posode je potrebno veliko moči, pa tudi znanja in spretnosti.” Štefan Pal je še dodal, da rabi za večji sod tri do štiri dni, doslej pa, tako se spominja, jih je izdelal že čez dva tisoč.
Jože Žerdin
HOTIZA
Načrti za letošnje leto
Gasilci v Hotizi bodo dali poseben poudarek preventivi in družbeni samozaščiti. Organizirali bodo predavanje za gasilce — pionirje, uredili orodi-šče, v spomladanskih mesecih pa bodo budno spremljali pojave požarov, ki nastajajo pri sežiganju suhe trave, predvsem ob gozdovih. Ob pomoči občinske gasilske zveze Lendava pa bi radi kupili tudi gasilski kombi.	j. Ž.
DOKLEŽOVJE
Spodbudna premiera
Člani mladinske sekcjje KUD ,,Dane Šumenjak-Miran” v Dokležovjn so za konec zime naštudirali komedijo v petih dejanjih ,,Jepe s hriba”. Režiser Stanko Antolin je s sedmimi igralci in ostalimi na premieri v domači vasi dosegel izreden uspeh, zato so se odločili, da bodo s tem odrskim delom gostovali še v Lipi, Melincih, Ižakovcih, Lipovcih in morda še v Puconcih.
Metka Gregor
GANČANI
Ponovno oživeti kulturno dejavnost
Po daljšem premoru hočejo v Gančanih spet ustanoviti kulturno društvo. Le tu in tam so skušali kulturne korenine oživljati mladi Gančanci z veselimi večeri in odrskimi deli. Zadnje naštudirano odrsko delo je bila komedija Kadar se ženski jezik ne suče, ki so jo uprizorili leta 1978.
Da bi kulturno dejavnost v Gančanih spet oživeli, so na zadnji seji KK SZDL imenovali iniciativni odbor, ki bo pripravil pravila in drugo za ponovno ustanovitev kulturnega društva. Kot spodbudo za ustanovitev društva naj omenimo moški pevski zbor, ki že pridno vadi skozi celo zimo.
T. Horvat
DOBROVNIK
LITERARNI VEČER
Kulturni dom v Dobrovniku je sprejel prve obiskovalce. Tako so proslavili dan žena. V novih prostorih knjižnice in čitalnice (prizidek) so se zbrali ljubitelji poezije. Občinstvu so se predstavili pomurski pesniki: Varga Jdzsef, Szunyogh Sandor in Bence Lajos.
V prvem delu večera so obiskovalci zavzeto poslušali pesmi gostov. Predstavili so jih srednješolke: Valerija Somi, Helena Sekereš, Valerija Šabjan in Tibor Kovač.	Etelka Milinkovič
RENKOVCI
NALOGE ZA LETOŠNJE LETO
Na letni konferenci so se zbrali člani gasilskega društva Renkovci. V lanskem letu so ob razvitju društvenega prapora proslavili 50-letnico delovanja društva. Organizirali so tudi predavanje za vse vaščane o varstvu pred požarom. Za letošnje leto so si gasilci zadali, da bodo očistili vodnjake, sodelovali na sektorskih in drugih vajah. Organizirali bodo tečaj za izprašane gasilce, se vključili v program meseca požarne varnosti, izdelali obrambni načrt za vas Renkovci. Želja požarnikov, kakor vseh ostalih vaščanov je, da bi letos začeli z gradnjo vaško-gasilskega doma.
J. Žerdin
Edino obcestno ogledalo na Partizanski ulici v Lendavi je bilo do nedavnega še celo. Brezbrižnost? Kdo je odgovoren? Ogledalo danes samo kvari videz središča mesta pod slikovitimi goricami, j. £
ČREŠNJEVCI
Kulturna karavana za dan žena
Kulturno-umetniško društvo Peter Dan j ko iz Črešnjevec je tudi letos poskrbelo za kulturne prireditve za svoje (občanke) krajanke. Tako so že v soboto pripravili proslavo v gasilskem domu v Orhovcih, v nedeljo pa so priredili prvo proslavo že ob 12. uri v gasilskem domu v Zbigovcih in nato še ob 16. uri v dvorani vile Holt v Črešnjevcih. Povsod so bile proslave dobro obiskane, saj so jih krajanke že vajene kajti vsako leto jim kulturni zanesenjaki ob njihovem prazniku pripravijo nekaj kulturnih užitkov.
V kulturnem programu so sodelovali otroci črešnjevskega vrtca, mladinci in tamburaški orkester. Po proslavi v Črešnjevcih v vili Holt pa jim je KUD Peter Dajnko pripravilo veseli večer, ki se je ob zvokih ansambla Sorodniki zavlekel pozno v noč.	Ludvik KRAMBERGER
GORENJE-ELRAD
Proslava ob dnevu žena
Praznovanje dneva žena v delovni organizaciji Gorenje-Elarad je letos potekalo delovno, saj so bile proslave v delovnih prostorih, v stari tovarni, v novi tovarni na Meleh pa v jedilnici. Na obeh proslavah so v kulturnem programu sodelovali otroci z radenske osnovne šole, ki so se predstavili z igrico. Tudi domači oktet je sodeloval v kulturnem delu programa.
Vsem ženskam je sindikat podaril nageljček in značko za dan žena. Razen proslave je v tem času potekala v Elradu tudi likovna razstava ljubitelja Mirka Ribiča iz Maribora, ki je v jedilnici razstavil 22 likovnih del.	L. K.
. S9P konstruktor . maribor n. sol. o. gradbeništvo pomurje murska sobota n. soL o.
se s svojim proizvodnim programom vključuje v napore za povečanje proizvodnje mesa
a organizacija se je s svojim proizvodnim D„ *n uspešno vključila v razvojne programe ta^?^ju. PoUr?1?^ °Win in na širšem jugoslovanskem
1	n’*1 del v in te^a Pa se uspešno vključuje v izvajanje p, Razvili c Inozemstvu.
je Primes montažno konstrukcijo »PROGRAM
10	mesa- »n, a-Za 'zgradnjo vseh vrst objektov za proiz-$riniperutninarski hlevi ipd. Tipske in k ut?’35’ 14,35,16,35,18,35, vzdolžni korak ~~—Ko mnogokratnik tega števila. Konstrukcija
spada v montažnem smislu med montažne konstrukcije lahke montaže, saj lahko cca 1000 m zmontiramo v roku 5 dni.
Posebnost našega programa so še armirane betonske rešetke za govedo in svinje.
S tem programom gradnje je tako tudi naša organizacija prispevala svoj delež k racionalni izgradnji v kmetijstvu.
POMURSKI PROIZVODNI PROGRAM FARM
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
INDIJA IN BUDIZEM
Obred, ki pelje v blaznost
Budistično meništvo ie nonolnoma različno od krščanskega. Ni duhovništva ali kaste svečenikov obreda, ki naj bi bili posredniki med človekom in božanstvom in kljub obstoju hierarhične organizacije je budistični meniški duh zelo demokratičen. Ne glede na položaj ni bistvenih razlik med menihi.
Menih je mogoče postati z zapletenim obredom, ta spominja na dogodke, ki naj bi po izročilu spremljali Budovo odpoved svetu. Mladi, ki se odločijo za versko življenje. postanejo samanera (novici). Oblečeni so v razkošne obleke, spremlja jih praznično razpoložena množica deklet, gredo skozi vso vas. pozdravljajo sorodnike in znance ter končno vstopijo v.samostan. Tam jih izprašujejo in preizkušajo.
V Bangkoku so postavili lik Bude, doslej najvišji spomenik simbolu budizma na svetu. Skulptura je vlita v bron, podstavek pa je iz italijanskega marmorja.
da bi ugotovili niihovo tr-Jnost za verski poklic. Če jih ocenijo za primerne, se začno obredi sprejemanja: britje glave, oblačenje v rumeno meniško obleko, dodelitev novega imena in podobno. S tem trenutkom se zanje začne asketsko življenje, ki doseže vrh. ko menih sam postane Buda — Razsvetljeni,
Na velikem kitajskem . ozemlju pa je budizem razdeljen v veliko skupino verskih gibanj, ki jim je skupno hotenje spremeniti ga v organizirano vero z uzakonje-. nim čaščeniem. Najpomembnejša ločina je prvo
tno imenovana »Vera Belega lotosa«, kasneje pa »čista zemlja«.
Velikega pomena so tudi magične sestavine, ki širijo med preprostimi verniki prepričanje, da se vernik ne zveliča s krepostnim življenjem. ampak z avtomatično. magično dejavnostjo, določenimi dejanji, formulami. molitvami, s katerimi se obrača k Budi. Ta ga odveže vseh grehov in mu jih odpusti. Zalo, mora izreči
tako kesanje: »Mi. ki smo se tukaj zbrali zaradi čaščenja in molitve, skesani priznamo pred Budo, pred duhovi neba; zemlje in zraka, v prisotnosti sodniko-v podzemlja. da smo med časom svojim mnogoštevilnih življenj mogoče zagrešili mnoge prestopke ... Želimo, da bi bili naši grehi uničeni, tako da od njih ne bi nič ostalo. Vsi in z vsem srcem se darujemo Budi.«
Tudi na Japonskem se je razvil zelo zapleten in pester budistični obred, ki hoče zveličati vernika s tem. da požene vse svete sile vesolja. Te izraža mandara. beseda.
ki v sanskrtu pomeni »krpe«, zapleteno geometrijsko upodobitev, ki z zamotano simboliko nakazuje shemo sil in trenutkov, ko se kozmična zavest množi v neskončnem številu oblik ve-
Na mizo postavilo pred obredom kovinsko posodo, v m kateri je ogenj. V njej zažgo 1 lesene darove, makovo | seme. olje, kadilo in dišave, medtem ko pogače in rože  preprosto razstavijo po mizi I v čast božanstvu. Duhovnik | potem meče cvetove proti mandari in od tega, kam.cvet I pade, je odvisno družinsko I blagostanje ali ozdravitev  bolezni. Težko si je vse to predstavljati in tudi razu-  meti.
Tibetanski budizem je ohranil in obogatil zamotani  bajeslovni svet hinduistič- I nega verstva. Ko prodreš  vanj, se zgubiš v gozdu bogov. boginj, demonov, du- S hov. Ti liki niso v resnici nič I drugega kot podoba stanja  zavesti vernih v bajeslovnem okolju. Iz tega izhaja veliki j pomen ikonografije v tibe- I lanskem budizmu.
Čaščenje posameznih m božanstev je značilno za I ljudsko vernost, za dejansko. | mnogoboštvo. Eden izmed strašnih začetnih obredov  tibetanskega budizma je I obred »plešočega mrtveca«. I V njem duhovnika zapro v popolnoma temno sobo | skupaj s truplom. Zlekne se  nanj, da usta na usta, da bi ga  obudil s svojim dihanjem in z I ustreznimi formulami. Po I nekaj minutah se truplo I obudi, vstane in skuša pobegnili. Duhovnik ga tedaj I mora zadržati s svojo močjo. I pri tem pa še vedno drži usta I na ustih in opazuje njegove plesne gibe. Ko na koncu  truplo pokaže jezik, ga mora I duhovnik s svojimi zobmi I odgrizniti in ga shraniti, da bi iz njega naredil čarodejni I pripomoček. V tem trenutku | se truplo vrne v stanje smrti. 
V resnici pade pri tem _ obredu duhovnik v' stanje I globokega trhnsa, ki ga iz- | zove avtosugestija. V tem transu izpuli jezik iz ust tru-  pla. s katerim je zaprt. Nič I čudnega ni. da je ta obred  često pripravil tistega, ki ga — je opravljal, v blaznost.
ŠIBKI SPOL SO PRAVZAPRAV
Ženske in moški so si enakopravni. Tako velja v vseh civilizacijsko razvitih deželah, kjer so premagali tisočletne ,,moške” predsodke, rojene v sivi davnini. Enakopravnost seveda ne pomeni, da so si tudi enaki.
Znanost šele v novejšem času počasi začenja razumevati naravo teh razlik. Zakaj so moški boljši od žensk v abstraktnem,  matematičnem mišljenju, zakaj imajo ženske mnogo bolj zapleteno razvit samozaščitni telesni sistem, zakaj moški mnogo pogosteje podležejo spolnim deviacijam in sploh duševnim boleznim,	zakaj so
ženske bolj nadarjene za družabnost, a hkrati bolj kot moški podlegajo fobijam in depresijam, pa zakaj je več moških na obeh skrajnih polih intelektualnega razpona, se pravi, da je več nadpovprečno inteligentnih, hkrati pa tudi več podpovprečno?
Se vedno drži, da umre več moških kot žensk zaradi srčnih obolenj. Ne zaradi tistih, ki jih povzroča nesrečna ljubezen, mar-
— »Tudi v prejšnjem obdobju nam je zakuhala ljutomerska občina,« je globoko zavzdihnil svetnik območne vodne skupnosti Mura iz Murske Sobote Štefan Fartek na zadnji seji predsedstva PMS SZDL, ko je OK SZDL Ljutomer zadnji hip dala spreminje-valni predlog za kandidata za predsednika skupščine območne vodne skupnosti oziroma člana njenega izvršilnega odbora. Kaj hočemo, nekdo pač mora »kuhati«!
— Za čase, v katerih bi se še sam »rogati« razjokal, predlagam, da v duhu »šparanja« načrtujemo družine, v katerih bo oče zaposlen v Mesni industriji. mati v Muri, sin v Radenski, hčerka pa v Potrošniku in kateri od družinskih članov naj se po možnosti posveti kmetovanju. Če jih bo slučajno več. naj pač postopek »razm eščanja « p ri 1 agod i-jo. Šifra predloga je: naj živi privilegij!
— V trgovinah, gostilnah in še kje vodijo kar štiri sorte knjig: dnevno knjigo o prometu blaga, knjigo reklamacij, knjigo povpraševanja in knjigo pritožb. Kaj, ko bi uvedli še knjigo »poniž(a)nih in razžalje-
—brž— ,
MOŠKI
več zaradi pravih obolenj. Ne gre za večjo podvrženost zaradi zaposlitve, saj je znano, da je med zaposlenimi ženskami kljub vsemu manj srčnih bolezni kot med gospodinjami. Vse kaže, da so Ženske že po naravi bolj zaščitene pred tovrstnimi boleznimi. Pred najbolj pogostimi vrstami srčnih bolezni jih varujejo njihovi naravni spolni hormoni estrogeni, pomembno pa je tudi to, da odgovarjajo na stresne položaje biokemično in obnašanjsko drugače kot moški. Študije so pokazale, da ženske, ki žive podobno življenje kot moški poslovneži, se pravi, da žive v stalni napetosti, nimajo povišanega krvnega tlaka, srčnega impulza in ne tolikšnih količin adrenalina v organizmu.
Zakaj taka razlika? Strokovnjaki menijo, da je pogojen'a z dolgim evolucijskim pritiskom, ki mu je bil moški podvržen kot lovec in borec za samico. V takšnih
KISLI DEŽ UNIČUJE
JELKE
Že leta se jelovi gozdovi na enem od vrhov Zelenih gora v ameriški zvezni državi Vermont skrivnostno sušijo in odmirajo. Leta 1965 jih je bilo od nekdanjega števila samo še polovica, zato so botaniki in strokovnjaki za okolje temeljito preučili zadevo, da bi odkrili razlog odmiranja. Posebna skupina je analizirala življenje tamkajšnjih jelk, podnebje in sestavo prsti,‘a ni nič odkrila. Leta 1977 je opravila ponovne meritve in analize ter ponovno ugotovila, da pač jelke na vrhu Camels Hump (Kamelja grba) odmirajo. Razloga niso mogli odkrili.
Z nedavnimi odkritji o življenju škodljivem kislem dežju, ki nastaja zaradi izpušnih plinov in izgorelih plinov od fosilnih goriv, pa se je skrivnostno umiranje jelk pojasnilo. Znanstveniki so kot sumljivo izločili škodljivce, klimatske razloge, sestavo'prsti ipd., nazadnje jim je ostala samo novodobna šiba božja — kisli dež. Meritve so pokazale, da so padavine v Zelenih gozdovih 40-krat bolj kisle od navadnega dežja, megle pa celo stokrat bolj kisle od običajnih. Vse kaže, da so iglavci še najmanj odporni za kisli dež, vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da so odmirajoče jelke le prve žrtve. Škoda je dolgotrajna in bo prizadela tudi druge člene v sklenjeni verigi rastlinskega in živalskega življa. Vemo pa, da na koncu te verige še vedno stoji človek.
položajih je razvit hP^Sp reagiranje, medtem ko s« . kot središča družine razvile
no in družabno naravo, P so preverjali na Posk,^n\ kolikor je to seveda sploh .
Raziskovalci so ugotovili,. pri samcih - Poskusn'hLinlcijo na povezanost med (pridobivanje samice in oz ; oll. visokim krvnim tlakom } de vanjem ožilja.	moške
imeli tudi najvišje količi ga spolnega hormona testo v krvi, s čimer je prav to .^ji sredno povezano Pp-^jt škodljivega holesterola, r tudi pri ..človeških moških.	#10
Ženske so na ‘e pomembnem področju ziI. prednosti pred moškimi. to porinjene v podr^^'^tnep ko gre za sposobnosti abst mišljenja. Študije so P^^jej« moški hitreje in bolje n P i v vseh panogah, ki so po matematiko, medtem ko' bolj leže komunikativne ljefjt Ker pa je abstraktno^ sl pogoj za razvito imem-ponuja sklep, da ^0 Ke. ravi bolj inteligentni kol $
Zagovorniki enakosti .oflla vik in krik, zato so m .j®# začeli z obsežnejšimi Ena od takih je bHa ’ tero so zajeli okoli 10.0 Mllf Pri analizi podatkov sc' okolje, iz katerega so s njihovo naravno na^^-Lijggine. P matematike in druge ok . fh bi lahko vplivale na st rak tno talentiranost, P pri-vsemu temu končni re^.^osl kazal večjo naravno ta dečkov za matematiko. raZlag°-
Fiziologi imajo delne’	^0
Pravijo, da ženske ‘P zvečino drugo polovic kot moški. Že nakaj le A • ^sin da obe možganski PP enako usmerjeni. Lev bolj čustvene in intuits ’ grnttf medtem ko je desna odg bolj abstraktne stvari. j^1’1 je bolj angažirana pa bolj desna polutka m e pp
Seveda je to slišati z anostP' sto in tako tudi je, saj . y oSng kakor ni'raziskala, kaj vi tega. Govoriti o le vsekUkl1 možganski polutki Jepijani1 ° premalo za resno rozg ugotovljenih razlikah- merlio .
Ce za konec P^in sl^ ugotovitve Porodničar stikov, bi lahko nared1 ček, da je zares šibki  ^sk11' zaprav moški in n, Porodničarji navajajo, ^rodk0 ce spontano splavijo V porO^, moškega spola, daP. mV I1 umre več moških doj ženskih.
DA ZA INCEST?
Šestčlanska komisija švedske vlade je predlagala, naj bi parlament to jesen sprejel spremembe zakona o spolnih deliktih. Med drugim predlagajo, naj bi poslej krvoskrunstvo (incest) ne veljalo več za kazenski prestopek, ako gre za osebe, starejše od 18 let. S tem predlogom, če bo seveda sprejet, bi se onemogočilo vmešavanje države v prostovoljne spolne odnose med polnoletnimi osebami tudi v primeru, ko gre za sorodnike.
Člani komisije so poudarili, da se zavedajo možnosti genetskih motenj pri otrocih, rojenih iz takih razmerij, vendar pa tudi ugota
vljajo, da je tveganje razmeroma zelo majhno in da ni znanstveno dovolj dokazano, medtem ko je dokazano, da prihaja do precej večjih genetskih napak pri otrpcih, ki se rodijo materam, starejšim od 40 let, pa vendar nobena zakonodaja na svetu takšnega rojstva nima za kazenski prestopek.
Usoda predloga je v rokah parlamenta, a že sedaj je, kot poroča Tanjugov Durbin, naletel v številnih okoljih na odpor. Navsezadnje jc prepoved incesta ena najstarejših civilizacijskih pridobitev. No, bomo videli, kaj bo iz vsega skupaj. Zrna pameti v predlogu gotovo ni mogoče povsem prezreti.
Preko 1400 Mongolov, ki živijo v kitajski provinci Junan je od oblasti zahtevalo, da jih priznajo za potomce velikega mongolskega osvajalca Džin-giskana.
drugje smo prebrali
Neki Arthur Knorr iz Kalifornije je v šestih mesecih pridobil na teži za celih 136 kilogramov. Ko je umrl, je tehtal 408 kilogramov.
XXX
V Browningu, mestecu v ameriški Montani, je 23. januarja 1916 padla temperatura od + 6,7 stopinj Celzija na minus 48,8 stopinj. Na srečo ni bilo človeških žrtev.
XXX
V nekem japonskem živalskem vrtu je poginila največja gorila na svetu. Tehtala je 285 kilogramov, kar je dvakrat več kot znaša normalna teža gori-
Sarajevska revija AS je 19-letno frizerko Ano Sasso iz Splita izbrala za »Miss
Ana je pred nedavnim v Londonu sodelovala tudi pri izbiri» Miss sveta« V hudi k?" (M 66 lepotic z vseh koncev sveta je dosegla osmo mesto. Najlepša med najlepši"1' postala črnopolta Mariasela Alvarez iz Dominikanske republike, lega Aninega . m naredil nas fotoreporter.	*
STRAN 12
VESTNIK, 17.1^
zg vsakogar nekaj
NESREČNO PREHITEVANJE
Barva je primaren modni izraz, je optičen signal. Poletje 1983 j zelo barvito. Na eni strani je važen nasičen kolorit z mehko svetlostjo, na drugi pa igrajo pomembno vlogo nežni, mehki pasteli. Pnljub jen kontrast črno-belo. Za poletno sezono se uporablja presenetljivo dosti črne barve. Crno-belo se uporablja kot kombinacija in tudi v obliki tkanega in tiskanega vzorca kot mešanica vzorcev. K črno-be o pikasti dedkovi srajci z belim plastronom spadajo malo skrajšane hla-
Po krajšem premoru se zopet uveljavlja vijoličasta barva z mnogi-nu odtenki, ki vlečejo na rdeče in modro. Se nikoli niso veliki stilni gi-roJt predložili tako množino modelov in detajlov kot za poletje 1983.
Osnovna tema za poletje 1983 je zopet stil-mix s tkaninami, barvami in vzorci z moškimi in ženskimi elementi na enem kompletu, s strogimi linijami nad razigranimi.	_ .	,
... Dolžine in linije. Tukaj se noče nihče opredeliti. Časi modnega diktata so minili. Super kratki miniji in bokarski shorts ozki ali široki *e radi skrivajo pod širokimi daljšimi krili z razporki, ki odkrivajo oge. Do meč segajoča krila so lahko večplastna in spodaj še hlače, so i;x° v z ^oboko nastavljenimi volani. Predvsem so narejena iz raz-tcnih tkanin in vzorcev.
t Krila so dolga z visokimi razporki. Stilni biroji, ki žele biti na gu, prikazujejo dolžine kril točno do kolen. Veliko kril sega po koleno, skoraj do členkov. Najnovejša so krila in hlačna krila s širo-(.-^'.Pr^e^nimi ali zapetimi stezniškimi sedelci. Veliko kril se odpira Predaj ali ob strani ali pa zadaj, čez shortse, minije in barvaste noga-tce ali čez še daljše krilo z ozkim volanom. Ozka krila so kratka m aj° razporke ali prehajajo v asimetrično širok volan. Krila po n°J.c.u andke imajo različne dolžine. Veliko je krožnih kril in balonastih modelov.
so krajše, mini shorts z zavihkom, pravi bokser shorts, ske capri in okrajšane cigaretne ali široke hlače imenovane za ” tsoko modo”. Najnovejše so široke, spuščene, malo skrajšane trakA^3 tudi z zavihki. Poleg tega klasične dolge hlače, s jo klin stran' ali pa preidejo v zavezano gamašo. Tem se pridru 1-ste k«aSte hla£e’ trenirke in norveške hlače. Hlače so pogosto kanra-’ Cdaste, pikčaste.	•	,.
. plašči za sezono pomlad poletje so lahki, veliki in široki -So tudi niški™ Stnikov in ob strani zaprti. V pasu pa stisnjeni, s širokim stez-roka^ PaSOm ali imajo tunel. Široki kimono plašči s polovičnimi
P-istajajo športnim hlačam ali pižamastim modelom.
tudi v v “ Prekomerno velike in prihajajo tako v sako krojih kot Mladnct^l'b Jtrtranjih plaščev s šal ovratniki in v srajčnih krojih, tkanine V Uzoni 50 lahko iz potiskanega denima ali lahke mrežaste jakne-n P°leg tega se Pojavljajo blazerji s kratkimi rokavi, safar vednn a množica giletov. Iz super lahkih tkanin so blazerji skoraj nOdv°redr>i z velikimi našitimi žepi.	,
Ovenim v enem ali dveh m°ških vzorc,h se noslJ° k žen' viso^^m staiee so resnično nove. Imajo zanimive izreze kot lahk0 Id'Jskc ali globoke V dekolteje, zaokrožene ah trikotne izreze pol«vni di drapirane in asimetrične, tudi s hrbtnimi dekolteji. bleX . so značilni novi prekomerno t-.oki šal ovratniki, široke ''rvi«,iUdl kontrastne, cik-cak trakovi, luknjičaste vezenineČrte ali
I dtatne . zavezovanje na izrezu ali ramah. Srajce so ali str g Uniform?'m°nom a'i raglanom z zavihanimi rokavi ah preproste Vrvicami nsralce- Romantični so še s čipkami obloženi korze i rokavi in Prevezani stezniki ali bluze, potem bluze z napihnjenimi put
Oble^^hmmi belimi ovratniki ter plastronom z bizarni.
Fratniki T Predlogi stilnih birojev nihajo od strogih z belim VolumnomPr,ek kmečkih ovitih oblek in oblek z volani z velikim grških ter mešanico več vzorcev prek dvojnih kril in h ač kratkimi P^anih tumk. Pametno delujejo dvoredne plaščne obleke s robom H;!ln srajčne obleke po vzorcu dedkovih srajc s spodnjim °bleke z JI°? straneh zaokrožen. Tem se pridružujejo ozke Pletene ^koltirane ?uikltn dekoltejem in visokim pasom. Za visoko poletje so z naramnicami pogosto asimetrične in s stranskim I ^'ami al? m na krilu ter srajčne obleke iz tkanine z barvastimi Sot°raste nM^P^^ke obleke, tudi v kimono krojih. Prav široke niškimi paSo^ke se stisnejo z večkrat prevezanimi ali širokimi stez-pričeniajo že na vratu. Poleg mnogih dekoltejev pri ?Vratnikov *laj0 tudi za obleke in tunike, se pojavljajo modeli brez iuknjičasto’ P°noyPo šal ali volan ovratniki, mornarski ovratniki z ^nogj motiJ^mno. ^edko je kimono ramen in raglan rokavov. Petrom „ ?° na tamenih zapeti ali zavezani s pentljo, napustki, as'metrič’ne rvicami, krogi in pentljami. Naramnice, 'deloma barvi kot v’ tv k0t reverB m podloga skoraj vedno v kontrastu tako v stezniški	°zki pasovi se nosijo k malo znižanemu pasu,
Pas- široke ho' S° $r°ki> zapeti ali zavezani, pogosto imajo čez še en ,n sPodniih ab usnjene blende so nameščene na izrezih, žepih ’n hlačam Naramnice z vzorci in pentljami spadajo h kn-
L napmi i_ .* Našiti žepi so lahko zelo veliki. Plasti se nadaljujejo, detajle z uniform.	Zvezdana Serecy
VfiS PRIPIS ST. 8
POZNATE SIR?
Sir so poznali že pred več kot dvema tisočletjema. Zapisi starih rimskih pisateljev pričajo, da so ga izdelovali in uživali že stari Grki, ravno tako pa tudi Rimljani in druga evropska ljudstva v mejah ali pa ob mejah rimskega imperija, kot na primer Galci, Kelti, Germani, kmalu po naselitvi pa tudi že naši slovanski predniki. Sir je torej znan v Evropi že od starega veka sem, izdelovali pa so ga iz ovčjega, kravjega ali kozjega mleka najbrž povsod tam, kjer so imeli zanj dovolj surovine.
Industrijsko pa so začeli izdelovati sir šele v novejšem času, in to najprej v zahodnoevropskih deželah, kmalu nato pa tudi drugod po svetu.
Pretežno večino sira raznih vrst dajejo v zahodnih deželah na mizo skoraj redno kot desert na koncu glavnega obeda. Samo nekatere vrste tako imenovanega mehkega sira uživajo pri zajtrku ali pa vmes med glavnimi dnevnimi obroki.
V našem zapisu seveda ne bomo naštevali vseh vrst sira, ki jih izdelujejo po svetu. Sir izdelujejo, na ta način, da , sesirijo mleko. Pri tem se sesedajo ne samo mlečne beljakovine (predvsem sirnin ali kazein), temveč z njimi vred tudi mlečna maščoba, mlečni sladkor, mineralne snovi in vitamini. Zaradi velike hranilne vrednosti teh sestavin zavzema sir eno naj-odiočilnejših mest med živili in je zato tudi zelo važen za prehrano prebivalstva.
Imamo trde in mehke vrste sirov. Poleg tega pa ločimo sir po odstotku mačobe v njem. Imamo torej posebno mastni sir s 55 odstotki maščobe v suhi snovi, polnomastni sir (45 odstotkov maščobe) tričetrtmastni sir (35 odstotkov maščobe), pol-mastni sir (25 odstotka maščobe), četrtmastni sir (15 ffistotkov maščobe) in pusti sir (manj kot 15 odstotkov maščobe v suhi snovi).
za avtomobiliste
Prehitevanje tam, kjer to ni dovoljeno, spada vsekakor med najhujše prometne prekrške v cestnem prometu. Mnenja so sicer deljena, praksa pa pove, da kar 40 odstotkov nesreč pri prehitevanju nastane zaradi tega, ker vozniki prehitevajo, kjer je izrecno prepovedano, za nameček pa še zelo nevarno.
Ce bi analizirali vzroke za nesreče pri prehitevanju, jih lahko razdelimo na sedem različnih.
BREZSKRBNOST, ki lahko vodi do neutemeljene LAHKOMISELNOSTI, kar se kaj rado zgodi na kakšni od cest z redkim prometom, ko nekateri preradi tvegajo, češ, saj ne bo nikogar nasproti. Morda boste imeli devetkrat srečo — desetič pa se bo prehitevanje končalo v bolnišnici ali pa na — pokopališču.
LAGODNOST pri pretikanju prestav je prav tako lahko vzrok za nesrečo, kajti kdor se pri hitrosti 50 kilometrov na uro loti prehitevanja v najvišji prestavi, nima skorajda nikakršne rezervne moči, da bi v primeru nuje „ potegnil” mimo prehitevanega vozila. Recept je jasen in enostaven: prehitevajte šele potem, ko ste prestavili v nižjo prestavo. Samo energično prehitevanje je dobro prehitevanje!
SLEPO ZAUPANJE v spredaj vozečega voznika lahko privede v nesrečo, kajti, če on prehiteva, mora biti cesta zagotovo prosta, si mislimo in se mu enostavno obesimo na rep, ne da bi sami kaj videli. To pa kaj lahko vodi do čelnega trčenja s težkimi posledicami, saj nasproti vozeče vozilo opazimo prepozno, tisti pred nami pa se
morda še ravno ,,za dlako” izmuzne.
BREZOBZIRNOST do za nami vozečih voznikov nikamor ne vodi! Ni prav, da namesto, da bi se s pogledom v vzvratno ogledalo prepričali, če se nam ne bliža ali nas že ne prehiteva hitrejše vozilo, enostavno vključimo smerokaz in zavijemo na levo stran vozišča. Toda vprašanje je, če bo vedno za nami vozeči voznik še imel čas in prostor zavreti.
NEPAZLJIVOST je vzrok za prometno nesrečo takrat, kadar voznik misli na vse kaj drugega, le na prehitevanje ne. Prehiteva avtomatično, ker pač avto tako lepo teče, mimogrede pa se še posveti pogovoru s sopotnikom, dokler kar naenkrat, običajno že prepozno, opazi Trasproti vozeče vozilo ... In ker ga sploh ni pričakoval, je zmeden, reakcijski čas je neprimerno daljši, razen tega pa je tudi reakcija skoraj zagotovo — napačna.
POMANJKLJIVO SAMOOB-VLADANJE je nevarno, še posebno v kritičnih trenutkih, ko vam
nasproti že drvi vozilo, vi pa ste še vedno na njegovem voznem pasu. Cim hitreje se morate vrniti na svoj . vozni pas, vendar volan preveč sunkovito in prezgodaj obrnete v desno. Posledice: bodisi, da boste udarili v odbijač prehitevanega vozila ali pa vas bo zaneslo s ceste.
Posebno pozornost je treba posvetiti dejstvu, da je tisti voznik, ki se znajde v Škarjah na odseku ceste, kjer je prehitevanje izrecno prepovedano z znakom ali pa z neprekinjeno črto, prometni grešnik najhujše vrste in, če že odnese celo kožo, se lahko upravičeno sramuje svojega postopka. V tem primeru gre za PŠIHIČNO MOTENE in DRUŽBENO NEPRILAGOJENE OSEBE, ki se tudi sicer v življenju težko prilagajajo družbenim normam.
Ob upoštevanju vseh navedenih nevarnosti je nasvet dokaj enostaven: brezpogojno je potrebna maksimalna koncentracija, in če že obstaja le najmanjši dvom o varnosti prehitevanja, se mu odpovejmo.
KAKO
OHRANITI MLADOST?
Biolog J. Arnold z univerze v Leipzigu je ugotovil, da je za ohranjanje mladosti zelo pomembno ravnovesje med živalskimi in rastlinskimi maščobami. Tisti, ki v prehrani uporabljajo samo rastlinska olja, se hitreje  starajo, kajti pri metabolizmu nenasičenih maščobnih kislin, ki se nahajajo v rastlinskih oljih, nastaja hipofurin. Ta povzroča staranje.
ENO ZA DRUGO
— Tako pa ne. Tale bankovec, s katerim hočete plačati pijačo, je ponarejen.
— Z vašim vinom je tudi tako...
SESTAVIL MARKO NAPAST	GEOMETRIJSKO TELO, 00-DEKAEDER	RAVNA POKRAJINA, RAVNINA	GRŠKA REKA NA PELOPONEZU	ITALIJANSKA AVTOMOBILSKA TOVARNA	HUDA MIŠIČNA BOLEZEN	NRAVO- . SLOVJE	TENIŠKI REKVIZIT
LADJA, KI LOVI Z MREŽAMI							
ZABAVIŠČE V VEČJIH MESTIH							
LETALEC. PILOT							
NATRIJ			ROMUNSKI POLITIK IONESCU PECIVO				
IZUMRLI SLOVAN				PEVEC KING COLE BITKA			
AVTOMOBILSKA OZNAKA JAPONSKE		PAS PRI KIMONU AZIJSKO LJUDSTVO				ORGANSKA SNOV ZA BARVE IN ZDRAVILA	ZGODAJ ZRELO SADJE
DELAVEC V STROJARNI							«
FILMSKA IGRALKA SAMOJLOVA							
GRŠKA ' ČRKA				PROSTOR ZA PEVCE IN ORGLE V CERKVI	VEZNIK PEVEC PESTNER		
RADIJ			DEBELE PALICE GERMAN TITOV				
IZVLEČEK IZ RŽENIH ROŽIČKOV							
JUŽNI SAD, LIMONA							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: krompir lekarna, javnost, ulanke, čir, ure, Asa, Ras, VT, Gott, N, ser, A,’ iver, ŠK, čitanka, aneroid, ro, Desa.
IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA
— Dragi, si res ti ob meni?
— Da, draga!
— Škoda! (D. Š., M. Sobota)
Ne vem, ali je čas, da vstanem, že premeknjen, ali pa lahko spim še naprej!? (I. S., Bratonci)
Boljše je lepe trenutke preživeti v sanjah kot slabe buden.
(D. S., M. Sobota)
1983
STRAN 13
O mami, dnevu žena...
(izbrane misli iz vaših prispevkov)
Mamico imam rada zato, ker me hrani, varuje, mi kupuje oblatila in druge reči. Najbolj vesela je takrat, kadar prinesem iz šole kakšno petico in ko sem pridna. Betka Rožman, 2. c
COŠ Gornja Radgona
Položaj žene je danes drugačen kot je bil nekoč. Ženska se lahko primerja z moškim, čeprav ne na vseh ravneh. Še vedno mora opravljati vsa gospodinjska dela, hoditi v službo in skrbeti za otroke. Skozi vse leto nudi svoji družino toplino in ljubezen.	Silvija Horvat, 8. b
OŠ Beltinci
Zvončki beli že cveto, v gozdu svetlem ptič žgoli. . . zate moja draga mamica!
Danes ti poklanjam ta Šopek belih rož, zate moja mamica, za osmi marec — dan žena.
Dragica BUrmen, OS Dobrovnik
Vsako jutro, vsak večer, vse dopoldne, vse popoldne vedno čujem mamin glas in vidim njen goreč obraz.
Suzana Lopert,' COS Beltinci
Cisto vsem mamam sveta
naj toplo sonce sije z neba!
Da zvezde jim sreče
ne ugasnejo nikoli  • •
Da ne bi bilo
njih solzno oko, da v srcu nič žalosti ne bi bilo.
Dež pa naj rože za njih zaliva, veter naj čisti jih, sneg pa pokriva. Cisto vsem mamam sveta pojem to pesem za 8. marec — dan žena . . .
Anita Žižek, 7. raz.
OS Salovci
Če kdo pogleda pregloboko v kozarec
Vsak človek ima dobre in slabe lastnosti. Nekateri se hitro jočejo, drugi se radi smejejo, tretji so nagnjeni k prepiru, četrti radi pijejo ...
Ko sem nekega dne gledala skozi okno, sem Zagledala človeka, ki je šel pijan po cesti. Da bi samo videli, kaj vse je počel! Bil je dobro ,,pod gasom”, toliko, da ni padel v jarek z umazano vodo. Morda bi se tam streznil? Pod pazduho je imel steklenico z žgano pijačo. Ko je šla mimo ženica s samokolnico, jo je skoraj podrl. Ženica ga je ozmerjala, njemu pa to ni bilo nič. Ce bi na cesti bila postavljena vratca za slalom, ki brez težav prehitel Stenmarka! Nenadoma pa se je spotaknil in čofnil v vodo. Menda se je v hipu streznil, saj se je hitro pobral in vzravnano nadaljeval pot, Z obleke se mu je cedilo, toda svojo steklenico je še naprej pestoval.
Ko je izginil za sosednjo hišo, sem razmišljala, kako se lahko človek v hipu spremeni.
Jasna Sendlinger, 6. r.
OŠ Kapela
STAR ČEVELJ PRIPOVEDUJE
Nekega dne sem bila pri dedku. Ne vem, kaj me je odvleklo na podstrešje.
. Vzpenjam se po stopnicah. Zgoraj sem. Čeprav je vse zaprašeno in nepospravljeno, je to zame čudežen prostor poln skrivnosti in presenečenj. Oziram se okrog sebe. Zagledam star, razcefran čevelj. Vzamem ga v roke in ga ogledujem. Sedem se na skrinjo in ga začnem spraševati: »Zakaj si tako razcefran?«
Odgovoril je: »Ko bi ti vedela, koliko hudega sem pretrpel! Najprej sem živel zelo lepo. Človek, ki me je naredil iz svinjske kože, mi je rekel, da sem najlepši čevelj, kar jih je naredil. Na to sem bil zelo ponosen.
Potem so me lepo pološčili in pazili, da se nisem umazal. Tako sem služil gospodarju dve, tri leta, dokler si ni priskrbel novih čevljev. Jaz, ubogi revček, pa sem bil dober le še za hojo po blatnih njivah,cestah in poteh.«
Malo je manjkalo, da ni planil v jok. Stisnila sem ga k sebi in ga tolažila.
Življenje na naši šoli
Obiskujem šesti razred celodnevne osnovne šole 17. oktober Beltinci. Naša šota je zelo velika. V šolo se vozim s kolesom.
Ob pol osmih se začne pouk. Med vsako uro imamo odmor. Takrat smo zelo živahni. V rekreativnem odmoru gremo ven, da se razgibamo. Pri malici govorimo s polnimi usti. Čeprav to ni kulturno, mnogi sploh ne upoštevajo učiteljevih opozoril. Mnogo učiteljev si prizadeva, da bi nam bila šola drugi dom. Marsikateri učenec nesmotrno ravna s šolskimi rečmi. S kosilom in malico smo zelo zadovoljni. Imamo tudi krožke. Na nižji stopnji imamo zobno ambulanto. Med odmori se večkrat lovimo po razredu. Imamo tudi pionirsko hranilnico, ki jo obiskuje mnogo učencev.
Naša šola pa ima tudi slabo stran. Imamo
Zvonček
Prvič na plan zvonček pokuka, naveličan zime okrog se zasuka. Zvoni, zvoni. . . bratce, sestrice budi. A oni še spijo, v sanjah prelepih se mu smejijo.
Marjana Virag, 3. b OS Crenšovci
»Kako pa si prišel k mojemu dedku?« sem ga vprašala.
»Takrat je bilo še huje. Tvoj dedek je pomagal pri mojem gospodarju pri zidavi hiše. Takrat sva zopet nastradala, moj bratec in jaz! Dedek naju je imel obute. Bila sva takšna, da se skoraj nisva poznala. Takrat je dedek z nama odšel domov. Bratec več ni bil za nobeno rabo, zato ga je vrgel v peč, mene pa zabrisal na podstrešje. Tu pa so me vsega preglodale miši.
Koliko ljudi je hodilo mimo, pa se nihče ni zmenil zame, dokler nisi prišla ti.«
Razumela sem ga. Njegovo življenje je bilo težko. Pogledala sem na uro.
Kar dobro uro sva se pogovarjala.
»Adijo!« sem mu zaklicala in stekla po stopnicah. Spodaj so me že vsi nestrpno pričakovali in se spraševali, kje sem se tako dolgo zadržala.
Darja Bračko, 6. r. OŠ OŠ Kapela
papirčke, nered v garderobah, razmetane torbe in, kar je najbolj žalostno, mnogo učencev, ki taker® počenjajo. Mnogo stvari smo strli, mnogo je že bilo ukradenega.
So pa tudi pridni učenci. Pevski zbor sodeluje na vsaki proslavi. Na revijah se vsakokrat odlično odreže. V knjižnici si lahko vsak učenec sposodi nekaj knjig, ki jih mora vrniti pred iztekom šolskega leta. Pri šoli stoji čebelnjak. Z njim sej111! varjajo mladi čebelarji. Lani smo s skupnim močmi zgradili nov stadion.	
Vsi smo veseli lepe, velike šole, ki nam je drugi dom.
Danijel Žižek, OŠ Belnncl
Tudi jaz sem pionir Pred 40 leti je bila ustanovljena pionirska organi® cija.	kot
Tedaj so imeli pionirji drugačne pionirji sedanjega časa. Morali so pomagati P tizanom osvoboditi našo domovino. Zbiral1 oblačila, hrano, zdravila, orožje in ker je najbolj tvegano, prenašali so pošto. Pionirji so pogumni. Mnogi so tudi darovali življenja za bodo. Po vojni so pionirji pomagali domovino. Tedaj se je za pionirje začelo . življenje. Glavna naloga je bila učiti se. Se „ pionirji imajo druge naloge. Ta nalogan -0 še danes obstaja in je tudi glavna. Pionirji mo biti pošteni, olikani, natančni itd. f*'?nljoia organizacija se je tako razvila, da ima vsaka svoj odred. V vsakem odredu so proštov J dejavnosti, kjer se pionir sprosti, razvedri in . priden, doseže tudi uspehe ter se marsikaj na Naš pionirski odred se imenuje Jože Kramer-J okviru odreda delujejo številni krožki. . -mi
Obiskujem recitacijski krožek. Člani krožka skupaj s tovarišico pripravljajo prizorčke za nastope. Vsak prosti čas izkoristi vajo. To nam je v veliko veselje. Prisluhnejo radi tudi drugi učenci. Število Članov se hitroi saj se pripravljajo tudi novi učenci. aplavza na proslavi smo posebno veseli. Z ves obiskujem tudi dopisniški krožek, ker pišemo dogodke, zanimivosti in jih pošiljamo v razne piše. Vsakega objavljenega prispevka sefl1	0
vesel. V razredu imamo svoj pano, kjer zbrane vse prispevke, ki so bili objavljeni v piših. Sodelovanje v krožkih je samo ena i nalog dobrega pionirja.	učil,
Pionir se mora učiti, ker kdor se bo d o t* jrji bo koristil domovini, je rekel tovariš Tito. “ iz NOB so nam lahko za vzor. Pisatelji so napisali tudi mnogo knjig.	Janko v >
OŠ Edvard Ka j Murska Sobo14
Prevedel:
Vladimir Komidar
18
Če pa vam, gospod baron Dronte, izkažem posebno pozornost, vam moram reči, da je gospod oče vselej dodajal vašemu imenu besede, ki jih nisem niti voljan niti poklican ponavljati. Zlasti pa je bil stari gospod v dvomu, če mu je edini potomec in nosilec imena vreden, da rabi stari grb in naziv. To čustvo je prevladovalo v izrazu poslednje volje njegove milosti, ki je odredila, naj preide pečatni prstan, ki ga nosim sedaj na sv^ji desnici, od umrlega v mojo posest.
Iztegnil je suh prst z nohtom, kije bil črno obrobljen in mi pokazal prstan: v sardoniks je bil mojstrsko vrezan naš grb s tremi zlatimi vrtnicami. Nehote sem stisnil roko v pest. Notarje hitro pogledal na suknjeni poteznik zvonca, okrašen s steklenimi biseri in se zadovoljno nasmehljal.
Poklonil sem se in odšel proti vratom. Preden pa sem pritisnil na kljuko, me je poklical nazaj, češ da je nekaj pozabil. Teta, Aglajina mati, mi je ob smrti pred očetovo nesrečo volila zapečateno skrinjico, ki jo čuva, in ki jo namerava zdaj izročiti.
Pobrskal je pod povzdignjenim pokrovom pulta, mi dal podpisati potrdilooprejemu, nato pa mi je izročil škatlo, kije bila preoblečena v orumenelo svilo in ob robu zapečatena.
»Sedaj mi bo pa gospod Dronte oprostil, če se posvetim nujnejšim opravilom!«
Odšel sem iz sive sobe, globoko pretresen in žalosten zaradi trdote svojega očeta, kije segala celo onkraj groba. Ni mi bilo za denar. Nisem žaloval, ker sem prejel namesto treh imovitih vasi, miloščino petnajsttisoč tolarjev, da ne omenim številnih dobrin, ki so jih omenjeni stanovi prodali bogatemu Zochteju.
Zagrenila me je okolnost, da od vseh reči, ki so bile last moje matere, ni niti en sam predmet prišel v moje roke, 'čeprav bi se zadovoljil s holandsko uro ali pa s srebrno poročno čašo ali z jajcem iz sedmerega lesa, na katerem mi je mati krpala nogavice.
Tako sem izobčen in brez pokroviteljstva ljubezni moral misliti na povratek z dolge poti. po kateri sem jahal, in kije držala mimo pokopališča.
Nežni zeleni listi so poganjali iz vej obcestnih dreves in ostroge so mi zadevale ob prve cvetice, ki so rasle ob stezi. I/ zraku so žvrgoleli škrjančki in se izgubljali v sinji modrini neba. Bil je sončen dan, v meni pa je bilo mračno. Ko sem odpahnil železna vrata in vstopil v tihi vrt večnega počitka, da bi se za vedno poslovil od umrlega očeta, ki za tostranskega življenja ni bil imel zame dobre besede, sem se domislil odvratnega doživljanja z mlado deklo. Njeno kričanje in njena upornost sta me tedaj presenetila kot naročena igra samovoljne grobosti lastnikov, med katere naj. bi se tudi jaz uvrstil. Stud spričo igranega prizora one noči je bil v meni tako silen, da sem se hotel obrniti, ker nisem maral s tako umazanimi občutki stopiti na grudo, pod katero je ležal mrtvec. Po kratkem notranjem boju
sem vendar šel dalje v zavesti, da ne bo nikdar več obiskal krajev svoje nesrečne mladosti.
Razoglav sem hodil med železnimi križi, žarami in kamnitimi angeli. Še pravkar sinje nebo, so nepričakovano pre-pregli sivi oblaki. Utihnilo je petje tisočerih ptičkov, ki so sedeli po drevju. Okrog gričevje zavel hladen veterin razgrnil visoko svetlo travo. En sam sončni žarek je zlatil bližnji štirioglati nagrobnik ob stezi, in na katerem je bilo že zabrisano in komaj čitljivo ime. Poleg njega pa je bil izklesan izrek: »Non omnis moriar!« Ne bom ves umrl. Ta izrek mi je prodrl do dna duše, izžareval je nepopisno dragoceno uteho, ki mi je orosila oči s solzami radosti, srce pa napolnila z blagim upanjem. Te besede^ rimskega pesnika so mi bile dovolj znane še iz pouka zgodo-^ vine. Ponovil jih je Anglež Thomas Moore, preden mu je častitljiva glava padla pod rabljevo sekiro. Čudno je, da sem šele danes zaslutil in občutil globoki pomen izreka. Sončni žarek se je izgubil... Medla sivina bližajočega se pomladnega deževja me je spametovala. Zacepetal sem z nogo, da je zazvenela ostroga in se prebudil iz sanj, ki some hotele zanesti, kdo ve kam. Stopil sem k rodbinski grobnici, za katere težkimi, zarjavelimi vrati so poleg trdosrčnega očeta spali mati, ded, teta in moja ljubljena Aglaja.
Ganjen sem gledal grmiček vrtnic, ki ga je bila teta zasadila nekaj dni po dekličini smrti. Grm se je razrasel in veje so mu bile posute z drobnimi, nežnimi zelenimi listi. Poleti je gotovo žarel od rdečih vrtnic.
»Rad bi bil utrgal cvet s tvojega groba, Aglaja, in ga za vedno nosil s seboj!« sem tiho spregovoril in gladil rastlino. Mislil sem si, da so si utrle korenine pot prav do nje, tako da čuti dotik ljubeče roke. Potem sem se zdrznil... Na moji desni je poleg sveže zasutega groba čepel na kamen iti plošči, porasli z mahom nekdo, ki ga nisem bil nikoli pozabil. Odvratna obleka ali zunanjost sta me dokaj često preganjala v budnih sanjah.
Še vedno je nosil široki klobuk, okovano lovsko torbo in s svojimi rumenkastimi jastrebjimi očmi predrzno in posmehljivo bolščal vame. Nos mu je bil podoben jastrebjemu kljunu. Usta so mu bila zoprno našobljena.
»Evo me!« je bevsknil. »Še pred kratkim mi je bilo izkazano veselje, da vidim vašo milost.«
Nisem odgovoril. V suknjičevem žepu sem hranil nabit samokres in ga zgrabil za ročaj. v
»Da, da!« je blebetal možak nakremženega obraza. »Lovski oproda je tu, milostni gospod. Prisostvoval sem obešanju Friedricha Zabernikla, vendar sem še zadrževal v ozadju.
Prasnil je v 'smeh in oči so se mu v senci okrajcev zabliskale.
»Česa pa iščeš tod?« sem povzel.
Zasmejal se je, kakor da bi kdo stresel steklene črepinje. Pokazal je na odprto grobnico poleg mene, iz katere so grobarji zmetali pesek, kosti in rujavkasto lobanjo, katere so se še držali lasje.
»Nov plen, gospod baron. Čakam na glodalca duš ...«.
Pri tem je trepljal svojo torbo, iz katere je bilo slišati cviljenje.
»Ne klatite bedarij!« sem vzkliknil in se zgrozil. Na hce je kanila hladna deževna kaplja. Tedaj je spačil obraz, P°^lSaa z očmi, se zarežal in posnel strahotni krik Fessla Heinera, Ko y je oblila smrtna groza pred rabljevim zamahom.
»Pes!« sem zarjul, potegnil iz žepa samokres, bH8*0 j napel s palcem petelina, mu nameril naravnost v nagw . obraz in sprožil. Nisem se namreč mogel obrzdati. Ko s L modrikasti oblak dima v ozračju razkadil, sem videl vihraj. plašč oddaljujočega se možaka, ki je bežal med nagrobni . grmovjem ter se zoprno krohotal. Zdelo se mi je, da leta n drevesi in nad zidom velika sova.	„ s
Zaslišal sem vpitje. Pritekla sta grobarja, oborožen palicama, se ustavila pri meni in zahtevala, naj jim povem, kaj , je zgodilo, in zakaj sem streljal.	r ,ofH
Opisal sem jimamožaka s torbo, ki sem ga že nekoč z pri nepokopanem mrliču, opazil na nekem drevesu mrtitvijo kovača Fessla, sedaj pa spet zasačil pri zločin5 . podjetju. Streljal sem vanj, a ga nisem zadel, tako da se med begom še posmehoval.	, ja
Poslušala sta me mirno in resno. Stari grobArjepnzn ’ moža pozna in kakor jaz sovraži.
Vprašal me je po imenu in mi razložil:	maP0
»Gospod baron lahko stori, kar mu je ljubo, mi
zakonito pravico, da na licu mesta kaznujemo oskru ..^f svetosti tega kraja, odnosno prijavimo zločin sodišču, v ko a globa ni izplačana. Za streljanje na posvečeni zemljiJe plačati srebrni tolar.«	t
Odštel sem mu dva tolarja, vendar mi je enega	u^je
»Nisem upravičen sprejeti več kot je predpisano. Sko le, da spaki vaš strel ne more škoditi.«
»Mar menita, da je zmrznil?«	.-m z
Mladi grobar se je nasmehnil, starec pa je skomU^ rameni: »Če gospod v svojo kroglo ni vrezal križa, kar smeli opustiti, mu svinčeni ptiček sploh ni prizadejal bol pa naj bo orožje še tako brezhibno.«
»Čemu ?«	. a Jel
»Vidijo ga lahko edino tisti, ki jim je dana milost«, Je mladenič v besede. "Oče ga je pogosto podil s svežih 9 Ne vem koliko bi dal, da bi ga tudi jaz videl. Noč in da zaman prežal za njim.«
"Kdo pa je možak?« sem silovito vprašal.
»Izkušnjavec«, je rekel starec in se prekrižal.	-j
"Ali ie človek ali?«	, AalaPr°a
Nista mi odgovorila, temveč med rosenjem gjea revod‘ vhodu. Od vrat pokopališča se je pomikal mrtvaški SP Peli so in molili.	ha^'
-Sem si kar mislil, da se bo pojavil pri skopem Tor je zamrmral starec in stopil v jamo.	* ., poj8'
Ni jima bilo več mar zame. Ko sem ponovno zel snila, me je mladi grobar zavrnil »Naj gospod raje m° 'i^'.
Zmeden in potrt sem po stranski poti odhajal iZ P^gp^1 lišča. Krsto z mrtvim Torbachom so vprav tedaj nesli M jami
VESTNIK, 17.

STRAN 14
sport
ŠPORTNI ODRAZI
Rad delam na kmetiji in igram hokej
^Triindvajsetletni Ludvik koristilo. Tudi letos sem na rnOje zasebni kmetovalec spisku kandidatov za repre-HLepinec	---+ »	-	-
। ‘umo dejavnostjo ukvarja ze I deset let. S športom se je začel I ukvarjati v šolskem športnem I društvu v Markovcih in Sa-I lovcih, sedaj pa je član ho-l kejskega kluba Pomurje iz I Murske Sobote. Hokej na I .travi mu je bil ves čas osrednji 1 šport, rad pa je igral tudi no-I gomet. V svoji desetletni | športni aktivnosti je igral za I vse selekcije hokej na travi v I Sloveniji, minulo leto pa je I oblekel tudi državni dres na I srečanju z reprezentanco I Egipta v Zagrebu. S tem je 1 dosegel tudi status perspekti-I »nega športnika.
I — Kako pa združuješ delo na kmetiji in igraš hokej?
| »Oboje me veseli. Ob delu I na kmetiji, ki je večinoma celodnevno, najdem vedno | dovolj časa za treninge in tekme. Po končanem dne-I vnem delu treniran tek, dvakrat tedensko pa prihajam na treninge v Mursko Soboti, ob sobotah in nedeljah pa igram tekme. Poleg tega pa se seveda aktivno vključujem tudi v razne aktivnosti v domačem kraju. Z dobro voljo se da združiti delo doma in igrati hokej.« _____
Kateri so tvoji doseda-največji uspehi?
»Moj največji uspeh je vse-i ^.r uvrstitev v člansko ho-I iško reprezentanco Jugo-I	Sem se
I	reprezentan-
k • or mi je vsekakor veliko JUDO
mest Sobočanom
kkaz°jICe’113 katerem^’ turnir v judu za starejše mladince, člane n,®st. p S° Se Predsi? sodelovalo okrog 30 tekmovalcev in tekmovalk, tve. ’ so nastooT™*' -*Z ^^ke občine, ki so osvojili največ prvih , pi“ ‘udi tekmovala Cankove in dosegli solidne uvrsti-
(MS) ?55 kg: * • Valuka (MS), 2. Črnela (MS), 3. Ko-^kov^\ (Čakv do 60 kg: 1. Fajhtinger (MS), 2. Meničanin 2' $okl ro 3’ Horvat ^1^° (MS); do 65 kg: 1. Kisilak (MS), 2. Bajzek (Ljutom!Vukova) 1 ^“Vrbnjak (MS); do 71 kg: 1. Magdič (Ljut.), (Cak) in (MS); nad 71 kg: ’ Kranjc
V )> 2. Ivani?« 3' Vu^ko (MS) in Brunec (MS). Članice: 1. » 19. mar„J3- Bokan (MS)in pl°j (Lju.).
^Akacija a,Ca, bo v Murski Soboti II. pozivni turnir in republBko prvenstvo pionirjev.	O. Šooš
Strelci iz Gančan se
^iu dni	.*! k‘ ^teJe članov, se v zadnjem času vse
^to. Na^ finske « , pjših tekovanjih. Lep uspeh so dosegli v tekmo-konferen? Ske '*8e Murska Sobota, kjer so osvojili tretje v nes nisn Pu^ko k; 150 precei razprave namenili izgradnji strelišča za J^^r UsPeli dokrm?? 88 ^^i graditi že leta 1978, vendar ga še do °leg teoapren)alo, zatn urediti. Nekaj sredstev imajo na razpolago, bS 23 zr ? b°dodelali rtj°na7° na pom°č krajevne skupnosti Gančani. « ° ‘Udi i ^Hšče v i,- ‘Prostovoljno. Prav tako si bodo uredili pro-sodelovali ^r^bi osnovne šole. Dogovorili so se, da ni^’skur^ burska Soh<^V^h ‘ekmovanjih, ki jih organizira občinska ti a1!® za ^hodniki v a’Sam.‘ P3 hodo organizator strelskega tekmo-ari>go eki^'ski špon spon,eniku Stefana Kovača. Zaradi velikega za-- Po-	meravajo v tretjo občinsko strelsko Ugo vključi-
	T. Horvat

predavanje
Prv» Slo?3’ “h 15.30° k?ura ‘z Murske Sobote organizira v soboto, 19. v°dja -> eoska Žensk« i -V Prustorih tovarne Mura zanimivo predavanje diRn/P'.'l'fije Ms^ PJ.^lčnaodprava „PAMIR 1981”. Predavala bo zttivi, j® Frantar. Predavanje bo popestreno z 250 barvni-
F. M.
na Porezan
^re^Beltln“ Murske Sobote organizira skupaj s pod-»»te r3' Odhoo? T^pominski pohod na Porezen, ki bo v nedeljo, 27. rsk.^n« WevowT™1””® ob 400 uri (P® letnem času) z avtobusne po-v Bernik <Sta«iev. Prijave sprejemajo Marinka Jenč, Mu-“eih pa pri Baligačevih, Na kamni 6 do torka 22. marca
^>17	——
^^«ARCA1983
zentanco Jugoslavije. Za uspeh pa štejem tudi, če nastopim v slovenski članski reprezentanci. To bo vedno težje, saj se uveljavljajo novi igralci in ekipe v Ljubljani, Mariboru, Celju in v Pomurju.«

— Kakšni pa so tvoji načrti?
»Moja naj več j a želja je vsekakor, da še igram 'v reprezentanci Jugoslavije. Sicer pa mislim še naprej igrati hokej na travi za Pomurje. Mislim, da smo 'z vključitvijo v dvoranski hokej veliko pridobili, zlasti na tehničnem nivoju. V domačem kraju želimo ponovno organizirati hokejsko moštvo, kjer sem pripravljen mladim pomagati pri njihovi vzgoji. Se naprej bom ob delu na kmetiji igral hokej na travi, ker imam rad eno in drugo.«
F. Maučec
SMUCANJE
Prvenstvo
. SK Radgona
Smučarski klub Gornja Radgona je na terenih v Mežici pripravil prvenstvo kluba v veleslalomu pod pokroviteljstvom Radenske. Tekmovanja se je udeležilo 93 smučarjev. Zmagovalci v posameznih kategorijah so biU — ml. pionirke; Katja Ravnikar; ml. pionirji: Milko Skfbbaf; st. pionirke: Andreja Klun; st. pionirji: Bojan Segeri; mladinke: Suzana Sep; mladinci: Miki Nekrep; ml. članice: ‘Liljana KadišT ml. člani: Dušan Kosar; članice: Francka Sep; člani: Anton Vogan; st. članice: Erika Svenšek in st. člani: Janez SEDIVY.
ODBOJKA
Zmagale pionirke Beltinec
V telovadnici osnovne šole ,,17. oktober” v Beltincih je bilo občinsko prvenstvo v odbojki za pionirke, na katerem je sodelovalo 6 ekip iz soboške občine. Največ uspeha so imele mlade odbojkarice iz Beltinec, ki so brez izgubljenega seta osvojile občinski naslov. Rezultati: Beltinci:Puconci 2:0, Puconci: Petrovci 0:2, Petrovd:Beltin--d 0:2, Sobota II:Bakovci 2:0, Ba-kovd:Cankova 0:2, Cankova: Sobota 11. 2:0, Petrovci : Sobota II. 2:0, Pucond : Bakovci 2:1, in Beltinci: Cankova 2:0. Vrstni red: 1. Beltinci, 2. Cankova, 3. Petrov-d, 4. Sobota II, 5. Puconci in 6. Bakovci.
Domačinke najboljše
V počastitev dneva zena je bil v Bakovcih odbojkarski turnir ženskih ekip. Med petimi ekipami so zmagale domačinke. Rezultati: SO : SDES 0:2; Bakovci: Beltinci 2:0, SO : Beltinci 0:2 in Bakovci :SDEŠ-2:1. Vrstni red: 1. Bakovd, 2. DEŠ Murska Sobota, 3. Beltirika Beltinci, 4. SO Murska Sobota, 5. ZŠ Rakičan.
FRANC ŠIMONIČ - invalid iz Lendave (drugi z leve) se je te dni udeležil priprav za evropsko namiznoteniško prvenstvo, ki bo od 3. do 11. oktobra 1983 v ZR Nemčiji. Priprave so bile v Umagu. Simonič je namreč olimpijski prvak invalidov in bo prihodnje leto branil ta naslov na tekmovanju v Ameriki.
NAM. TENIS
Zmagal Tone Ficko
Na predzadnejm turnirju najboljših namiznoteniških igralcev ljutomerske občine (odsotni so bili štirje igralci) je neprišakovano zmagal najstarejši Tone Ficko z 10 točkami pred Krznarjem, Magdičem in Miranom Fickom, vsi imajo po 6 točk.
T. F.
žlebič in Budinci
Mladinska organizacija Budina je pripravila v Markovcih namiznoteniški turnir, na katerem je nastopilo 8 ekip. Zmagala je ekipa BudinciI, pred Adrijahd in Hodošem. Med posamezniki pa je bil najboljši Vlado Želebič.
D. Jakič
STRELSTVO
Osem na državno prvenstvo
V Hrastniku je bilo republiško tekmovanje v streljanju z zračno puško za mladince, mladinke, člane in članice. Tekmovanja so se udeležili tudi pomurski strelci in strelke ter dosegli nekaj solidnih rezultatov. Osem izmed njih pa je izpolnilo normo za državno prvenstvo. Ti so — člani: Andrej Šiftar 365, Drago Bukovec 365, Karel Turner 362 krogov; Mladinke: Milica Šin^o 351 in Alenka Belšak 348 krogov; Mladinci: Ljubo Špindler 364, Stanko Kapun 363 in Dušan Špindler 362 krogov.
KEGLJANJE
Visok poraz
V četrtem kolu tekmovanja slovenske moške kegljaške lige je Radenska-Čarda iz Murske Sobote izgubila v Ljubljani z Gradisom. Rezultati 5318:5085 kegljev. Posamezno: H. Steržaj 798, Kovačič 813, Horvat 861, Drvarič 830, M. Steržaj 917 in Smodiš 866 kegljev. V naslednjem kolu igra Radenska—Garda v Ljutomeru s Triglavom iz Kranja.
Gradis	4 3 0 1	+ 626 6
Konstruktor	4 3 0 1	+ 283 6
Celje	4 2 0 2	+ 42 4
Triglav	4 2 0 2	— 82 4
Garda	4 10 3	—254 2
Tekstil	4 10 3	—615 2
SKL — ženske
Dve zmagi Pomurja
V nadaljevanju prvenstva v slovenski ženski košarkarski ligi je Pomurje iz'Murske Sobote zabeležilo dve zmagi: V Litiji je premagalo domačo ekipo z rezultatom 83:43. Strelke za Pomurje: Kardoš 24, Žitek 19, Šiško 16, Merklin 10, Škraban 8, Brumen 4, Maruša 2. V Murski Soboti pa je Pomurje premagalo Novo mesto z rezultatom 105:49. Koše za Pomurje so dose-, gle: Koren 45, Šiško 22, Zitek 12, Škraban 12, Benko 8, B0rc3, Babič 3. V naslednjem kolu igra Pomurje doma z Jesenicami.
Rogaška 18 18 0 1587:1058 36
Pomurje 18 16 2 1374:974 32
Kladivar	19	16	3	1445:1150	32
Comet	18	12	6	1118:1011	24
Metka	18	9	9	1238:1316	18
Salonit	18	8	10	1290:1408	16
Senožeče	17	7	10	1070:1143	14
Jesenice	18	6	12	1188:1275	12
Maribor	18	6	12	1105:1250	12’
Slovan	18	4	14	985:1262	8
N. mesto	18	4	14	1052:1337	8
Litija	16	1	15	884:1153	2
Straža: Pomurje
65:76
Soboški košarkarji so v Novem mestu po_ borbeni igri, kljub prednosti domačinov ob polčasu, uspeli zmagati. Strelci zadetkov: za Pomurje — A. Štihec 26, Rajbar 22, Sakovič 18, Marinič 6 ter Horvat 4.
V soboto bo Pomurje v 15. kolu igralo v Murski Soboti s Podbočjem.	tg
Kategorizacija strelcev
Na osnovi lanskoletnih rezultatov sta iz ljutomerske občine osvojila naziv perspektivnega športnika I. razreda Ljubo Špindler, II. razreda pa Franc Rubin. Naziv mojster strelec so osvojili: Ljubo Špindler, Franc Rubin, Stanko Kapun in Rajko Robnik. Naziv odličen štrleč je osvojilo 12, naziv dober strelec pa 5 strelcev.
R. K.
Prijateljski nogomet
Mura : Tešanovči 10:1 Nafta : Ojstrica 0:0 Bakovci: Gleichenberg 1:2
Beltinka : Mura 0:1
NAMIZNI TENIS - MRLZ
Zmaga in poraz
Začetek drugega dela tekmovanja v MRLZ je prinesel Sobočanom doma zmago in poraz, kar pa tudi ne čudi, saj so nastopili brez svojih dveh najboljših igralcev Vinčeca in Raka. Mladi so na trenutke zaigrali izvrstno, potem pa spet brez prave volje in zavzetosti, v svojih vrstah pa niso imeli igralca, ki bi bil sposoben potegniti ekipo za sabo. Brez polne angažiranosti in borbenosti pa se kljub kvaliteti igralca zmage v tej konkurenci ne morejo dosegati, lep vzgled velike borbenosti pa sta bili Sobočanom gostujoči ekipi, ki se nista predajali v nobenem trenutku. _____
V prvem srečanju proti Radniku so Sobočani odlično zaigrali na začetku tekme, ko so nepričakovano povedli kar s 4:0. Zalaznik je dosegel tri zmage. Močan je dosegel svoji prvi zmagi v tej konkurenci, eno pa je prispeval Kovač. Tudi v drugem srečanju s Pamučno industrijo so Sobočani odlično začeli, ko so povedli s 3:1, vendar je potem nastopila črna serija štirih partij, ki so jim prinesle poraz. Najboljši je bil tokrat Kovač z dvema zmagama, popolnoma pa je odpovedal Zalaznik, Močan pa je bil zelo blizu, da bi rešil izgubljeno srečanje. Kljub porazu so Sobočani še zanesljivo na rriestu v soboto in nedeljo
REPUBLIŠKA A LIGA
Sobočanke
Tretji krog moške in ženske republiške lige A je prinesel uspeh dekletom, fantje pa so popolnoma razočarali. Moški so igrali na Ravnah za uvrstitev od 1.—4. mesta in Sobočani so kljub popolni ekipi ostali brez zmage, kar precej preseneča. Edini, ki zasluži pozitivno oceno, je bil veteran Fridrih, poleg njega pa so igrali še Šercer, Veren in Benko. Z 2 točkama se Sobočani nahajajo na 4. mestu. Rezultati — SOBOTA—ILIRIJA 1:5,
REPUBLIŠKA B LIGA
Radgona že zmagovalec
V Žalcu je bilo odigrano III. kolo I. B republiške namiznoteniške lige za moške. Tudi tokrat je bila najboljša ekipa Radgone, ki je premagala vse tekmece in brez poraza vodi na lestvici. Radgončani so si tako že pred zadnjim kolom zagotovili prvo mesto in vstop v I. slovensko ligo. Najboljši igralec je bil Veren, ki ni izgubil
----ODBOJKA---------------------------------
Prvenstvo Pomurja
V telovadnici Partizana v Ljutomeru je bilo srednješolsko prvenstvo Pomurja v odbojki, na katerem je sodelovalo 6 ženskih in 4 moške ekipe. Pri moških je zmagala ekipa SCTPU Murska Sobota, pri ženskah pa ekipa SŠDU Ljutomer.
Rezultati — moški: ŠKŠ: SŠDU 0:2. SDEŠ : SCTPU 1:2. SŠDU : SCTPU 1:2 in SDEŠ : SŠDU 1:2. Vrstni red: 1. SCTPU Murska Sobota, 2. SŠDU Ljutomer, 3. SDEŠ Murska Sobota, 4. SKŠ Rakičan. Ženske — rezultati: ZŠ : SKŠ 2:0, SŠDU II : SDEŠ 2:2, SŠDU I : ZŠ 2:0, SCTPU : SŠDU 2:0, SŠDU I : SCTPU 2:1. Vrstni red: 1. SŠDU Ljutomer L, 2. SCTPU Murska Sobota, 3. SŠDU Ljutomer II., 4. Zdravstvena—šola Murska Sobota, 5. SDEŠ Murska Sobota in 6. SKŠ Rakičan. T. F.
---KARATE-------------------------------
Tretja mesta Sobočanom
V Mariboru je bilo tekmovanje severovzhodne Slovenije v karateju, na katerem so sodelovali tudi člani karate sekcije soboškega Partizana in dosegli solidne uvrstitve.
Rezultati — lahka: Anton Kočar 3. mesto, polsrednja: Ludvik Bojnec 3. m&io m poltežka: Jože Bokan 3. mesto. Vsi imajo pravico sodelovanja na republiškem prvenstvu.
Rokometašice Polane,Tl so po jesenskem delu tekmovanja v slovenski l*8i na petem mestu, se že nekaj časa vneto pripravljajo na nadaljevanje prvenstva. Ekipa iz jeseni: Stojijo od leve: Roškar (trener), Toplak, Vogrinec, A. Hozjan, Kavaš, J. Hozjan, Gomboč, T. Horvat, J. Vogrinec (predsednik), Čepijo: Virag, Gamze, Laslo, Utroša, Kociper in R. Horvat.
Foto: F. Maučec
pa jih čakata težki gostovanji v Jajcu in Vitezu.
Rezultati — SOBOTA— RAD-NIK 6:3 (Kovač—RadočajI.21:19, 21:14; Zalaznik—Turina 2TT57 21:12; Močan—Radočaj M. 21:14, 19:21, 21:5; Zalaznik—Radočaj I. 2L9, 21:12£ Kovač—Radočaj M. 14:21, 21:23; Močan—Turina 21:13, 21:19; Zalaznik—Radočaj M. 21:23. 21:18. 21:14: Močan—Radočaj L 21:23, 12:21; Kbvač^-Turina 17:21, 15:21); SOBOTA—PAM. INDUSTRIJA 4:5 (Kovač—Capan 21:14, 21:16; Zalaznik—Prstec M. 10:21, 23:21, 23:21; Močan—Prstec D. 21:17, 19:21, 21:14; Zalaznik—Capan 21:19, 21:12; Kovač—Prstec D. 18:21, 21:16, 18:21; Prstec M. 21:9, 16:21, 20:22; Zalaznik—Prstec D. 21:23. 21:11. 15:21; Močan—Capan 21:23,16:21; Kovač— Prstec M. 21:15,21:11).
Maribor Bagat SOBOTA
Vitez Radnik
Sloga
Jajce
Pam. industr. Partizan Sarajevo
11	11	0	81:18	22
10	9	1	64:25	18
11	8	3	55:44	16
1156 52:47 10
11	5	6	50:49	10
11	5	6	47:52	10
11	4	7	53:46	8
11	4	7	43:56	8
10	3	7	41:49	6
11	0	11	0:99	0
M.U.
uspešne
FUŽINAR 2:5, KEMICAR 0:5.
Veliko bolj uspešna so bila dekleta, ki so igrala v Ljubljani za uvrstitev od 5.—8. mesta. Uspele so premagati Triglav s 5:3, Olimpijo s 5:0 ter izgubile z Ilirijo z 1:5. Za ekipo so igrale Tanja Sinic, Polona Novak, Simona Gregor in Nataša Vogrinc in se z 10 točkami nahajajo na 6. mestu ter so si praktično že zagotovile obstanek v družbi najboljših slovenskih ekip.	M. U.
niti enkrat. Za Radgono so tekmovali: Ocepek, Veren, Varga, Žur-man, in Drozdek.
Rezultati:	Radgona:Maribor
5:3, Radgona:Žalec 5:1 in Rad-gona:lngrad 5:Q.
Radgona	9	9	0	45:15	18
Maribor	9	5	4	28:27	10
Žalec	9	4	5	27:31	8
Ingrad	9	0	9	8:45	0
ŠAH
Cigan prvak Radenske
Končano je bilo tekmovanje šahovskega društva Radenska iz Murske Sobote. Zmagovalec je postal Cigan s 6 točkami pred Igorjem Kosom 5, Bogdanom Harijem, Borisom Kovačem in Danilom Harijem po 4,5, Alojzom Kosom in Kuharjem po 4 točke itd.
STRAN 15
GOLJUFALI TUDI V POMURJU
pa dirka za devizami za vsako ceno nikamor ne vodi, dokazujejo tudi neprijetne izkušnje nekaterih bank v Sloveniji in na Hrvaškem. Le-te so zaupale skupini Zagrebčanov in so jim na podlagi predloženih dokumentov in deviznega pologa odobrile skupaj 200 milijonov dinarjev kredita. Goljufi so seveda denar dvignili, anuitet pa niso vračali.
ZAVAROVALNICA HLAČALA 10 MILIJONOV
Goljufi so obiskali tudi ekspoziture Pomurske banke. Devizna sredstva so prodali ekspozituram v Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru in Radencih. Na temelju odprodaje deviz v vrednosti 10 milijonov novih dinarjev so dobili 20 milijonov kredita, ki pa ga niso začeli odplačevati. Pomurska banka je zato zahtevala od Pomurske območne zavarovalne skupnosti Triglav, da ji v smislu določil v pogodbi o zavarovanju kreditov povrne škodo. Ta je to tudi storila. Banki je plačala okrog 10 milijonov dinarjev. Za prav tolikšen znesek pa je banka svojo terjatev poravnala iz deponiranih sredstev posojilojemalcev.
PONAREJENI DOKUMENTI
Kako je do tega lahko prišlo? V Pomurski banki v Murski Soboti so nam povedali, da so posojilojemalci iz Zagreba prišli v ekspoziture bank z deviznimi sredstvi, imeli so veljavne osebne izkaznice.
potrdila o zaposlitvi in višini osebnih dohodkov oziroma dokumente o obrtni dejavnosti. V banki seveda nismo vedeli, da so dokumenti (razen osebnih izkaznic) ponarejeni. Kot se je pozneje ugotovilo, je storilcem še največ pomagal v. d. direktorja v propadli firmi Indotehna, ki je izdajal lažna potrdila o zaposlitvi. Na nekaterih dokumentih je bilo črno na belem, da je prosilec še kako kreditno sposoben, saj so vsebina, žig in podpis potrjevali, da ima posameznik po 35 tisoč dinarjev osebnega dohodka. Tudi sam direktor je vzel 15 posojil v vrednosti 7 milijonov dinarjev. Le kdo ne bi verjel? Banka seveda ni šla preverjat. To ni dolžna in tudi nemogoče ji je. Pomurska banka je lani na primer odobrila posojila na temelju odprodaje deviz kar 3927 prosilcem!
3 MILIJONE 400 TISOČ DINARJEV KREDITA
,,Zagrebčani” so torej prišli do lepih vsot denarja. Vodja skupine je bil 49-letni Franjo Hiržin, ki se je sporazumel s šestnajstimi obtoženimi, da bodo na njegov račun in za njegove devize, prodane bankam, najemali dinarska posojila v dvakratnem znesku, menda za obnovitev njegove perutninarske farme v Zelini. Skupaj so Hiržin in njegovi pajdaši hrvaškim in slovenskim bankam odprodali dva milijona mark, skoraj petsto tisoč
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD V
MURSKI SOBOTI
OBVEŠČA STARŠE, DA BO
VPISOVANJE OTROK NOVINCEV
ZA ŠOLSKO LETO 1983/84 V ODDELKIH
1.	v Murski Soboti od 21.3. — 26. 3- od 10. do 15. ure, za otroke od
8. meseca do vstopa v osnovno šolo.
Vpisovanje bo v enoti Št. Kovača 19/b.
2.	v Rakičanu 28. 3. od 13. do 16. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo,
3.	v Lipovcih 29. 3. od 12. do 16. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo,
4.	v Dokležovju 30.3. od 12. do 16. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo
5.	v Bakovcih 31.3. od 12. do 16. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo
6.	v Beltincih 1.4. od 12. do 16. ure in 2.4. od 8. do 12. ure, za otroke
šilingov, več dolarjev, švicarskih in belgijskih frankov . . . Glavni ,,šef” — Franjo Hiržin — je dobil v Pomurju štiri kredite v znesku 3 milijone 400 tisoč novih dinarjev. Vsega skupaj (25 kreditov) pa je na območju Hrvaške in Slovenije vzel na temelju odprodaje deviz kar 18 milijonom 397 tisoč 732 dinarjev. Njegov ,,pajdaš” Želimir Stančič je v Pomurju vzel štiri kredite v skupnem znesku 2 milijona 500 tisoč, Davor Hiržin (Franjev sin) je vzel dva kredita v znesku 970 milijonov. ..Ostanek” kreditov pa so najeli drugi Hiržinovi sodelavci.
SODBA SODIŠČA: 20 LET ZAPORA
Pomurska banka in Pomurska območna zavarovalna skupnost imata že dlje časa sklenjeno pogodbo, na podlagi katere posojilojemalci lahko namesto porokov kredit zavarujejo. Torej v primeru, da posojilojemalec ne odplačuje anuitet, plača terjatev zavarovalnica. Kot smo uvodoma povedali, je Pomurska območna zavarovalna skupnost to tudi storila. S tem pa zavarovalničin denar ni izgubljen. Zavarovalnica bo namreč skušala udobiti denar od zagrebških goljufov. Ji bo to uspelo? Prav gotovo, vendar ne povsem, saj za nekaterimi storilci ni sledu, drugi imajo manjše premoženje. Tako tudi piščančja farma še zdaleč ni toliko vredna,
kot znaša kredit. Sicer pa so Franja Hiržina pred kratkim na zagrebškem sodišču obsodili na 20 let ječe. V Pomurski območni zavarovalni skupnosti so nam povedali, da lansko izplačilo banki za zavarovano škodo daleč prekaša vsa dotedanja. Poleg pokritja 10 milijonov (Hiržin in pajdaši) so lani na račun zavarovanja potrošniških kreditov izplačali še 1 milijon dinarjev, kar je pravzaprav malo glede na številne jemalce kredita'.
POSLEJ BOLJ PREVIDNI
Se bo primer Hiržin ponovil? V zavarovalnici pravijo, da v preteklosti niso mogli vplivati na banko in ji ,,odrejati”, s kom naj sklene pogodbo o zavarovanju kredita in s kom ne. Pravzaprav je ,,teritorialna klavzula” bila v predlogu pogodbe, ki so jo sestavili v Ljubljani, vendar so jo pozneje črtali. Pač zato, da ne bi omejevali najemanja kreditov na podlagi prodaje deviz. Torej je vsak, ne glede na to, od koder je prišel, lahko vzel kredit, le da je imel šop deviznih sredstev. Seveda je bilo potrebno priložiti ustrezne dokumente. Na ta način smo tudi v Pomurju zbrali veliko več deviz, kot pa bi jih, če bi bilo določeno, da lahko na našem območju dobe kredit le občani naših štirih občin.
Po novem so omejitve. Torej domača banka daje kredit le obča-
od 2. leta do vstopa v osnovno šolo
7.	v Krogu 4.4. od 12. do 16. ure za otroke od 2. letado vstopa v osnovno šolo
8.	v Gančanih 5. 4. od 12. do 16. ure, za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo
9.	v Martjancih 6.‘4. od 12. do 16. ure, za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo
10.	v Pušči 7. 4. od 12. do 16. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo.
Pri vpisu je pojrebno predložiti naslednja potrdila o dohodku iz leta 1982.
— poprečje osebnega dohodka zaposlenih staršev,
— otroški dodatek, vajeniške nagrade, štipendije,
— dohodki drugih članov skupnega gospodinjstva,
— potrdilo o pokojnini, invalidnini za osebe, ki to prejemajo
— potrdilo o preživnini (za nepopolne družine)
— potrdilo o katasterskem dohodku (za družine, ki posedujejo zemljo), — dohodek iz obrtne dejavnosti.
Zainteresirane starše prosimo, da vpišejo otroke v določenem roku, da bomo lažje formirali skupine.
nom, ki stanujejo oziroma delajo na njem območju.
S tem sestavkom ne obsojamo ne banke ne zavarovalnic. Hoteli smo le opisati primer, kam vse lahko pripelje gonja za deviznimi sredstvi. Resnici na ljubo je treba povedati, da so imele posamezne banke (tako tudi Pomurska banka)
od republike določeno,' koliko deviznih sredstev morajo zbrati. S sorazmerno ugodnimi pogoji ob najemanju kreditov s prodajo deviz so si mnogi denarno opomogli. So si tudi Hiržin in njegova skupina? Prav gotovo ne."
S SOBOČAN
1.	Razpisna komisija delovne skupnosti skupne strokovne službe SIS materialne dejavnosti občine Gornja Radgon , RAZPISUJE prosta dela in naloge: individualnega poslovodnega organa
— vodje delovne skupnosti skupne strokovne službe. Poleg splošnih pogojev, predpisanih v ZZD, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo pravne, eko nomske, družboslovne ali organizacijske smeri, ... — da ima najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na deli in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oz. P vodenju večjih organizacijskih enot,	In
— dajma družbenopolitične in moralne vrline ter pravile odnos do samoupravljanja,	. č
— da ima pravilen odnos do odgovornosti za gospodarje j z družbenimi sredstvi,	.
— da ima organizacijske sposobnosti za uspešno vodenj skupne strokovne službe.
Dela in naloge se razpisujejo za 4 letni mandat.
2.	Zbor delavcev delovne skupnosti skupne strokovne službe SIS materialne dejavnosti občine Gornja Radgona, OBJAVLJA prosta dela in naloge:
— referent za stanovanjske zadeve, kreditiranje, družbeno pomoč in splošno pravne zadeve
Pogoji za zasedbo:
— višja šolska izobrazba pravne smeri
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj	. a
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sPr^le skupna strokovna služba SIS materialnih dejavnosti oboi Gornja Radgona, Trg svobode, Gornja Radgona, 15 °nl objave razpisa.	j
O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 30 dneh poteka roka za prijavo.
TEUlinCTOn I LJUTOMER n. sol. o.
 lilIlUlIInllJ 69240 LJUTOMER,PREŠERNOVA C.40
TOZD PROIZVODNJA VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE LJUTOMER b.o.
TEL.: (069)81-035, 81-615,81-625,81-635,81-645,TELEX: 35263 YU TSL.Ž.P. LJUTOMER
Novo -boljše -kvalitetno!
TEHNOSTROJ iz Ljutomera priporoča kmetovalcem svoje nove prikolice, enoosne in dvoosne. Nove prikolice omogočajo prepeljati več materiala in pridelkov v enakem času in z enakimi stroški. Vsekakor pa je izboljšana uporabnost in povečana nosilnost.
PRIKOLICA tip ETK 410, nosilnosti 4100 kg
Funkcijske prednosti so v naslednjem:
— izdelani in vgrajeni so poviški stranic, povečana prostornina
— poviški stranic se po potrebi lahko demontirajo
— odpiranje zadnje stranice s poviškom je navzgor
— stranski poviški se odpirajo navzgor, stranica pa navzdol,tako se
izsipani material ne strese pred kolesa stranic
— stranice so tesnjene za prevoz žitaric v rinfuzi.
VSE INFORMACIJE DOBITE V PRODAJNEM ODDELKU PROIZVAJALCA IN PRI TRGOVSKIH ORGANIZACIJAH S KMETIJSKO MEHANIZACIJO
PRIKOLICA tip DDK 400, nosilnost 4000 kg	|jh ih *
Tehnične izboljšave so v vgrajenih kvalitetnejših m.ater'iaCije^ dogradnji priključkov: vlečne kljuke, zračne in elektroinsta vleko naslednje prikolice.
GARANCIJSKI ROK JE 12 MESECEV!
IZREDNE^ UGODNOSTI NAKUPA!.
TEHNOSTROJ Ljutomer nudi 15 odstotni popust za prikolice in 20 odstotni popust za trosilce hlevskega gnoja pri plačilu z dinarji
deviznega porekla.
Plačilo opravite na osnovi predračuna TEHNOSTROJA v Ljubljanski
banki, ekspozitura v Ljutomeru.
Za tako plačane izdelke garantiramo takojšnjo izdobavo!
STRAN 16

izdeluje
i in ta «
17. MARCA 1983
Vh sodobno
s0 hlevsko..
---B—B—(ZDELUJEMO: MONTAŽA	IP J 1	1 OPREMO ZA
PROIZVODNJA	|	KMETIJSTVO,
PREVALJE, O O O , ”	VRATA ZA
INŠTALATER na"
tozd n	D,MNIKE
PROIZVODNJA Uf* > X t I Tel.: (0621 _
IZDELKOV	1861-330,851 161
— >«qcvALJE
I - -
IZDELUJ H-	... bokse za »
stojišča z rešetkami in za na » vlnje transpor-bokse za prosto zrejo, bokse za ^einpluzne ter je za spravilo gnoja -	P
Izdelujemo pa še obl°9® tca9 a gnojne jame, pokrove m vr



Pomurka -Tovarna mlečnega prahu
Vsi navedeni zdravilni činitelji	RA UFO I/O
opravičujejo zdravilno in die- IwlUl wltu tetično rabo pinjenca tako pri dojenčkih kot pri starej-	a
ših, ter pri določenih bolez- OUUUlCl nih. Dojenčkom ga dajemo za preprečevanje diareje. S svojo kislino preprečuje ne-i vnetja v dojenčkovem želodcu in pospešuje resorp-cijo kalcija in železa. Priporočajo ga živčno izčrpanim osebam in bolnikom, ki bolu-jejo za kardiovaskularno in-suficienco, edematozo, za r	kroničnim zaprtjem, za hiper-
vi S° v 9lavn ‘ '	tonijo, arteriosklerozo, za ob-
S°k° vretja TL V	navijanje mikroflore v gastro-
Dp:in '^toqioh,	intestinalnem traktu po tera-
® ludi kazein n0V’ nekaj PU’ z antibiotiki itd. Nekateri a- Zelo po- tuji avtorji ga priporočajo tudi pri zdravljenju akutnega hepatitisa. Zelo uporaben je tudi pri shujševalnih dietah.
Zaradi emulgirajočih sposobnosti je primeren za pripravo .	omak ter dodatek jedem na-
*aradi t...* mesto kisle smetane (hren z
^ierno693 učinka mL pripp ^MTOM"). P-di Vedn°st T« br° fi2iološk° • pravljen J v;' a f°sfoliPid ima Pr'Jetno kiselkast joč okus. Zelo ok
delovni organizaciji , TOVARNA MLEČNEGA PRA'
ki dela v okviru SOZD ABC POMURKA, smo pričeli s proizvodnjo pinjenca z dodatkom posnetega mleka, imenovanim ,,PIVIT”.
"PIVIT” je mlečno kisel na- varna pitek, ki je biološko zelo bo- - >~a $aL energetsko pa reven, saj vsebuje embalažna enota
^00 gr. \e 75 kcal.
„PWAT" vsebuje manj kot i % maščobe in 3,8 %
ioze. Biološko najvrednejše so beljakovine, ki jih je 3 %
• 151,:
membno je razmerje beljakovin in maščob, ki je kar 3:1 v korist beljakovin, kar med živili živalskega izvora težko
najdemo.
Pinjenec je bogat izvor tosio-'ipida lecitina, ki je odlično
poživijo in hrana za živce in
Vrednost. Ta toslolipld ima
raznovrstne tunkcije v orga- koruzo'
- toM' •
nizmu, kot so-, sodeluje Pr'
Prenosu in metabolizmu rastnih kislin, ima vpliv pri bio-ipških oksidacijah, pri Pre' nosu kalija in natrija, služi kot izvor holina za živčne ce-
pud'09 P" pjVlTOM' ,rn 'P pin osvezm
okusu žgane' z
sad? ' dodatkom sa
^NlT" z
'ice in sodeluje pri prometu vode.
pinjencu so prisotni tudi vitamini-. A, D, E, K in P? iaktor ter minerali-. kalcij, iostor, magnezij in žeiezo.
o
ZAHTEVAJTE CENIKE Vse informacije dobite: MPP Inštalater Prevalje, Prodaja, tel. (062) 851-161,851-330
PIVIT
MURS^
Polnili ga bomo v PVC — lončke po 200 gr. neto vsebine in ga prodajali po ceni 6,10 din za lonček. Cena je zelo pristopna, tudi v primerjavi z jogurtom (7,20 din) in kislim mlekom (7,62 din).
izvodnja*
NOVO’
OSVEŽILNI NAPITEK PINjlr^ z dodatkom posnetega tj w

pivi!
dodat, posnetega
TO JE ODPRTINA,
odlična toplotna izolacija
3 stekla, k=1,8-1.86 W/m2 K
2 stekli, k=2,25 W/m2 K
odlična zvočna izolacija 31,5-34,0 dB odlična zrakotesnost grupa C-P
odlična vodotesnost grupa C-P koeficient zračne propustnosti a = 0,1 m3/hm
vakuumsko impregniran in lameliran les

Dobre lastnosti INLES oken omogočajo prijetneje bivanje v vašem domu.
OKNA-VRATA
inles
a stavbnega
STRAN 18	VESTNIK, 17.
tonika
z UPRAVE za notranje zadeve v murski soboti
EKSPLOZIJA V GOSTIŠČU PRLEK Z nastopom lepega vremena acenjajo kmetijci pospravljati Don?i»a L's?e in drugo navlako »»navadi sežgejo, kar pa je lahko sodno. Prav zaradi tega velja Pozorni na večjo previdnost, Ls še, če delo opravljajo v
ko piha veter. Izkušnje iz 'J™e8a leta in prejšnjih obdobij dnost^kC?^0, se neprevi-“nost lahko hudo maščuje; česti so drevE^"’ so zaJph gozdno Skoda 's,Je nastala večja gmotna tZi,?tOnmo torei v«e, da to žarov nC Pnde gozdnih po-
materialna škoda pa znaša 50.000 dinarjev.
7. MAREC: Naslednja nesreča seje zgodila ob istem času, torej ob 22. uri, na regionalni cesti v Ren-kovcih. Vzrok: neprimerna hitrost in domnevna vinjenost. Tri osebe so se lažje poškodovale, gmotna škoda pa znaša 30.000 dinarjev. Iz Turnišča proti Renkovcem se je peljal z osebnim avtom Branko Gomjec iz Vanča vasi. V Ren-
PTT promet so z bagerjem odstranjevali drogove telefonske napeljave. Delali so na območju Šalovec. Delovni stroj je upravljal Mija Novak, 38 let, iz Murske Sobote, Karel Tanacek, 50 let, iz Černelavec pa je z jekleno vrvjo ovijal drogove, nakar jo je zapel za bager, ki je nato drog izpulil. Srečno so odstranili 25 drogov, ki so jih nato potegnili v bližino ceste. Kaže, da bagerist ni bil dovolj
V predzadnji številki smo med . drugim poročali, naj bi oškodovancu Š. L iz Gančan žena skrila motorno žago in brusilni stroj. Vest dopolnjujemo: ta dva pripomočka sta bila nekje »založena« in ju je žena našla.
Sedaj pa poglejmo prometne nesreče in druge dogodke, ki so se zgodili v času od 7. do 12. marca.
7. MAREC: Ob 10. uri se je zgodila prometna nesreča na regionalni cesti v Ključarovcih. Vzrok: izsiljevanje prednosti. Posledica: ena oseba je hudo poškodovana. materialna škoda pa znaša 3.000 dinarjev. Voznik traktorja Dušan Stanjko, 19 let, iz Gajševec se je peljal proti Lu-' kavčem pravilno po prednostni cesti. Ko je pripeljal v Ključarovcih v križišče s stransko cesto, Je iz smeri Grab pripeljal s kole-sotnzmotorjem Jože Slana, 60 let, 'z Bodislavec, ki ni upošteval Prometnega znaka stop, niti se ni prepričal, če je cesta prosta, zato je peljal pred traktor, ki ga je za-
7 MAREC: Ob *22. uri se je a-letni Milan Tapajner iz Radeje peljal iz Petanjec proti domu. Nečno se je pripeljal čez most na Mun. pozneje pa se je zgodila nesreča; zapeljal je na cestni rob-।  °d tam je vozilo odbilo na 'evo, nakar je zdrsnilo v jarek, ozntk se je lažje poškodoval.
Inšpekcijske službe so te dni pregledale higiensko-tehnične razmere v pomurskih kinematografih. Ugotovili so, da so kinodvorane slabo vzdrževane, prav tako pa tudi sanitarije niso povsod primerno urejene. Menda je najhujše v Šalovcih.zato so prepovedali uporabo dvorane, za filmske predstave, dokler jo ne uredijo. Tudi v Gornji Radgoni so inšpektorji ugotovili veliko pomanjkljivosti v tamkajšnjem kinematografu, zlasti sanitarni inšpektor, saj je bilo ugotovljeno, da so tla namazana z oljem, kar .pa ni dovoljeno. Kino fudi ni imel gasilnih aparatov, na kar je postal pozoren požarnovarnostni inšpektor, elektroenergetski inšpektor pa je ugotovil, daje električna instalacija slabo vzdrževana. Upravljalen radgonskega kina so določili rok za odpravo pomanjkljivosti.
V zadnjem času se povečuje zanimanje za ogled filmskih predstav. Zlasti vaške kinodvorane so Zelo zanemarjene, zato je tokrat inšpekcijski obisk pomemben prispevek k ureditvi stanja. To bo pripomoglo ne le k boljšemu'počutju obiskovalcev, ampak tudi k njihovi večji varnosti.
in kmetijske stroje pa so ob pravem času rešili. Ogenj so pogasili gasilci iz Lipovec in Murske Sobote. Telesnih poškodb ni. materialna škoda pa je ogromna: 120 tisoč dinarjev. Obstaja utemeljen sum. daje ogenj nekdo podtaknil. Storilcu so menda na sledi.
12.	MAREC: Voznik osebnega avta Dragutin Kerčmar iz Selnice pri Čakovcu se je peljal od Tri-mlinov proti Lendavi. Zaradi neprimerne hitrosti in delne opitosti je zadel mostno orgajo na potoku Ledava v Tomšičevi ulici v Lendavi. Sopotnik Zdravko Vrban iz Selnice se je hudo poškodoval, voznik pa lažje. Materialna škoda znaša 30.000 dinarjev.
13.	MAREC: V nedeljo ob 8.30 uri je odjeknila eksplozija v peči centralnega ogrevanja gostišča Prlek v Ljutomeru. Peč je popolnoma uničena, prav tako pa je škoda nastala v kletnih prostorih. Škoda po prvih ocenah, znaša kar 160.000 dinarjev. Vzrok še ugotavljajo. V peči so kurili z visoko-kaloričnim premogom in drvmi. Eksplozija je odjeknila kmalu potem, ko so zakurili. Š. S.
H HKBI MEEK	KBM » MB
Boj proti alkoholizmu
Organizacije združenega dela bi morale imeti širše programe boja proti H alkoholizmu in več storiti za preventivo na delovnem mestu. Sodobna in- I dustrijska proizvodnja namreč zahteva visoko stopnjo sposobnosti in zave- I sti delavca v združenem delu. Ta zahteva je toliko večja in pomembnejša v — danih socialističnih družbenih odnosih, kjer je neposredni proizvajalec istočasno tudi samoupravljalec. Z razvojem samoupravnih socialističnih od- B nosov v združenem delu se oblikujejo novi, boljši pogoji za organizirano  aktivnost, in to ne samo proti negativnim pojavom, ki prihajajo za nami  kot ostanek preteklosti, pač pa tudi proti tistim, ki jih s seboj prinaša sodo- ™ bno življenje.
Znanstveniki dokazujejo, da alkoholizem, narkomanija in nikotinizem B prinašajo združenemu delu veliko škodo, najpogoteje vplivajo na zdravje R delavca ter njegovo izostajanje z delovnega mesta, pojave zgodnje invali- I dnosti ter skaljene medčloveške odnose med delavci v združenem delu. " Zatorej je potrebno pri zagotavljanju programov boja proti alkoholizmu in drugim zasvojenostim v organizacijah združenega dela izhajati iz konkretne B situacije v vsaki OZD. Program bi naj temeljil na humanizaciji odnosov v I združenem delu, splošni zainteresiranossti družbe za socialno varnost člove- I ka, za njegov samoupravni položaj ter nenehno potrebo za samopotrjevanje * v procesu dela in pri rezultatih dela. Vsega tega ne bo, če v sestavino boja za stabilizacijo in varčevanje v slehernem okolju ne bo vključen program  boja proti alkoholizmu.
Več je potrebno v OZD. storiti za prepoved točenja alkoholnih pijač v I obratih družbene prehrane in uporabe sredstev reprezentance za alkoholne ® pijače, pa tudi za povečanje odgovornosti ter izboljšanje delovne discipline in za izpolnjevanje zdravstvenih ter drugih razmer za varno in produkti- a vnejše delo.
Stališča, priporočila in sklepe s tega področja je lansko jesen sprejela skupščina SR Slovenije, in to predvsem z namenom, da bi reševanje vseh _ družbenih problemov, ki jih povzročajo alkoholizem in druge zasvojenosti, R hitreje potekalo, ter da se zagotovi nadaljnje uresničevanje akcijskega pro- S grama boja proti alkoholizmu v SR Sloveniji iz leta 1973 ter sklepi II. * konference SZDL b .boju proti alkoholizmu in narkomaniji iz leta 1974. Torej resnično nič novega, samo stare sklepe je potrebno čimprej uresničiti. R
Filip MATKO R
kovcih pri hiši številka 14, ko je pripeljal v križišče, menda ni zavijal, temveč zapeljal naravnost, torej se ceste, kjer se je avto prevrnil na streho. Voznik in sopotnika Milan Mesarič iz Ižakovec 100 ter Marjan Mertuk iz Ižakovec št. 65 so se lažje poškodovali.
8.	MAREC: Tega dne ob 8.30 urije izbruhnil požar na tovornem avtu mercedes last Komgrada iz Ljutomera. Gre za vozilo, s katerim odvažajo smeti. Ogenj je prvi opazil voznik in obvestil gasilce. Požar je poškodoval hidravlični sistem, škoda pa znaša 10.000 dinarjev. Smeti so se vnele, ker naj bi nekdo med nje odvrgel žerjavico iz peči.
9.	MAREC: Delavci Podjetja za
previden, kajti ko drog še ni bil popolnoma privezan, gaje bagerist potegnil in je padel Tanacku na levo nogo m mu jo zlomil. Prepeljali so ga v bolnico.
10.	MAREC: Ob 13.30 je izbruhnil požar v mešanem gozdu v Kruplivniku. Zajel je mlado dre-vjenapovršini 1 hektarja. G motna škoda znaša 20.000 dinarjev. Domnevajo, da je goreti začelo, ker naj bi neki občan nič hudega sluteč odvrgel cigaretni ogorek.
11.	MAREC: Gorelo je tudi v Lipovcih. Ogenj je izbruhnil na gospodarskem poslopju Rozalije Tibaut v Lipovcih. Zajel je ostrešje dolgo 12 metrov, 4 tone sena in nekaj kmetijskega orodja, živino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube tete in svakinje
Veronike Deruarič
iz M. Sobote
izrekamo zahvalo vsem sosedom iz M. Sobote in iz rojstne vasi Bodonci, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k poslednjemu počitku ter ji darovali vence in cvetje. Posebna zahvala predstavniku KS Partizan za izrečene besede slovesa ter čč. duhovniku in pevcem za pogrebni obred.
Hvala za izraženo sožalje in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in z nami delili bolečino slovesa.
M. Sobota, 7. 3. 1983
VSI NJENI
V SPOMIN
14. marca je poteklo 10 let, odkar smo izgubili nenadomestljivega moža, ateka in dedka
Mihaela Bežana
iz Stavešinec
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem. in večni mir mi zaželite
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Sidney
VdRenoči d
aa ne bi mislili na tebe, naše rane so še odprte in se nikoli ne bodo zacelile.
Spomin na tebe lajša težke bolečine.
Tvojinajdražji.ž
ena Marija ter otroci Elizabeta, Marijana, Trezika in Slavko z družinami
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je 6. marca 1983 v 72. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek
Jožef Lehner

upokojenec od Grada
iežkih Gfk’<tlAUjemo vsem sorodnikom, sosedom,
^^renutkthbolečtnemžalostistaliobstrani.Pravlepahvaia
zah,, i vence in cvetje ter nam i^ekn soJbeSede, pevcem m ?^Pete žalosf V’duhovnikoma za cerkveni obred m po	Pomurka TOZD PG
® lmci in en^e govorniku Kočarju, kolektivoma D„ k Ficko in Vergan za vso ^oč, ter ?ta Lemerje, družinam Podlesek, ^avec. R boinj§nice v Rakičanu za
ler travnikom in med. osebju internega o^elka bolni n
°Sebna zahval cak.dvno oskrbovanje pokojnika v časui	J in vsem, ki ste ga
la Feriju Grahu in njegovim svojcem za š dnu poti.
v tako velikem številu opremljali na njegov J
ŽiSoČi:
Grad, 8. 3. 1983
Že,,a Regina kx ,
’ erka Marija z možem, hčerka Helena z možem ter vnuki Suzana, Irena, Jože in Iztok

Jože Kuhar
iz Vanča vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovane vence in cvetje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala sestrični Marti in Karčiju Horvatu iz Veščice št. 19, za vso skrb in pomoč v najtežjih trenutkih ter sosedoma Tereziji in Ruperu Žilavec za večtedensko pomoč v času njegove bolezni in ob smrti. Zahvala tudi družini Cigut iz Rankovec in tov. Evgenu Kerčmarju za poslovilne besede ob odprtem grobu,
Vanča vas, 15. II. 1983
Globoko žalujoča žena Marija, sin Jože z ženo Marijo, vnukinja Metka in mali Matejko

Povej, nam mož m očka dragi, zakaj odšel si v grob prerani in s sabo si odnesel srečo našo?
ZAHVALA
Težka in neizprosna bolezen nam je za vedno, komaj v 34. letu starosti, mnogo pezgodaj vzela našega dragega moža, očeta in brata
Jožefa Pucka
iz M. Sobote
Težko je spoznanje, da te ni več in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Naše misli so pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. Tvoja podoba ne bo nikoli zbeledela in ti boš vedno živel z nami.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi prerani poti.
Hvala zdravniškemu osebju ušesnega oddelka bolnišnice v Mariboru za nesebično pomoč v času bolezni, čeprav so vedeli, da so nemočni proti bolezni. Prisrčna zahvala med. osebju kirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti ter kolektivom TOZD Kartonaža, OZD Mura TOZD Perilo in Potrošnik skladišče. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku kartonaže za poslovilne besede ter učencem 2. razreda OS Edvard Kardelj iz M.
Sobote.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
M. Sobota. 7. 3. 1983
Žalujoči: žena Anica, sin Jožek, hčerka Majda, brat Gusti in sestra Anica z družinama, oče, tast in tašča, ter ostalo sorodstvo
STRAN 19
Razpisna komisija pri TOZD Avtobusni promet Murska Sobota v sestavi DO Certus Maribor,
razpisuje prosta dela irfnaloge
DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	— da ima visoko ali višjo izobrazbo ter najmanj pet let izkušenj na odgovornih delovnih mestih v prometu,
— da ima srednješolsko izobrazbo in deset let izkušenj na odgovornih delovnih mestih v prometu,
2.	da njegovo dosedanje delo kaže, da je strokovno sposoben za organiziranje in vodenje temeljne organizacije,
3.	da je družbenopolitično aktiven, da se zavzema za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in, daje moralnopolitično neoporečen.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
Kandidati naj pošljejo prijave v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo".
Zdravilišče »Radenska« n. sol. o Radenci
objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja^TOZD Tovarna polnilne opreme prosta dela in naloge
1.	ZAHTEVNA KLJUČAVNIČARSKO MEHANIČNA
DELA 5 izvrševalcev
Pogoj: KV ključavničar ali mehanik s 3 letno prakso
2.	ZAHTEVNA REZKARSKA DELA 1 izvrševalec
Pogoj: KV rezkar s 3 letno prakso
3.	ZAHTEVNA STRUGARSKA DELA 2 izvrševalci
Pogoj: KV strugar s 3 letno prakso
4.	ZAHTEVNA ELEKTRIČNA DELA 1 izvrševalec
Pogoj: KV električar s 3 letno prakso
Poskusno delo traja 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 8 dneh po objavi na naslov:
Zdravilišče »Radenska« Radenci, kadrovsko socialna služba.
V 30 dneh po poteku objavnega roka bodo kandidati obveščeni o izidu izbire.
industrija montažnih gradbenih materialov
,,IMGRAD" industrija montažnih gradbenih materialov Ljutomer n. sol. o., TOZD Montažni gradbeni elementi Ljutomer n. sol. o., Ljutomer, Ormoška cesta 46
Delavski svet TOZD Montažni gradbeni elementi
razpisuje
na podlagi 138. člena Statuta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
VODJE TOZD
MONTAŽNI GRADBENI ELEMENTI
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih v zakonu, izpolnjevati še naslednje:
—	visokošolska izobrazba tehnične, ekonomske ali pravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali
—	višješolska izobrazba tehnične, ekonomske ali pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj.
Za opravljanje navedenih nalog bo izbrani kandidat imenovan za štiri leta.
Kandidati naj vložijo pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela nš naslov: IMGRAD Ljutomer n. sol. o., TOZD Montažni gradbeni elementi Ljutomer n. sol. o., Ljutomer, Ormoška c. 46, z oznako ,,za razpisno komisijo za imenovanje vodje TOZD-a", v 15 dneh od dneva objave razpisa.
Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
TEKSTIL LJUBLJANA TOZD PLETILSTVO Prosenjakovci
objavlja
prosto delovno mesto v proizvodnji netkanih tekstilij
VODJA IGLIČASTEGA STROJA
Pogoj: Ključavničar-strojnik
Rok prijave: 10 dni po objavi na gornji naslov.
s®-«
Po sklepu odbora za delovna razmerja pri IMP TOZD BLISK Murska Sobota se razpisuje prosto delovno mesto.
- VODJA PRODAJNO-NABAVNE SLUŽBE V MONTAŽNI DEJAVNOSTI
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje. — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske oz. teh nične smeri in 5 let delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo vlogo z vsemi potrebnimi dokurn®^1 KADROVSKI SLUŽBI PRI IMP PMI TOZD BLISK Mun SKA SOBOTA Bijedičeva 3, najkasneje 15 dni po ot3J v Vestniku.
DO ,,Ljutomerčan"
Kmetijstvo in predelava n. sol. o. Ljutomer 69240 Ljutomer — Kidričeva ulica 2	'	,
Delovna skupnost skupnih služb
Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb objavlja dela in naloge
PRAVNIKA
Kandidati za opravljanje teh del in nalog morajo izpolnP vati sledeče pogoje: — višja pravna šola
— 2 leti izkušenj na delih in nalogah pravnika.
Za objavljena dela in naloge se združuje delo za čas. Kandidati za sklenitev del in nalog so dolžni v 8 dni po objavi prostih del in nalog vložiti prošnje z žili o izpolnjevanju pogojev na delavski svet DSSS J mer, Kidričeva ulica 2.	.
Izbira bo opravljena v 15 dneh po poteku razpisnega o izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbir1-Za dela in naloge pravnika je zagotovljeno stanovanje-
ISKRA COMMERCE LJUBLJANA TOZD SERVIS
za zdrav pridelek
CUPRABLALB
Z plus
zaščitno sredstvo—fungicid v prahu
CUPRAFLOW
zaščitno sredstvo—fungicid v tekoči koncentrirani suspenziji
Najbolj učinkoviti sredstvi za škropljenje proti peronospori na hmelju in na vinski trti, proti kodravosti breskev (v času mirovanja), proti krompirjevi plesni in plesni na paradižniku.
AVTOSERVIS
KARLO SOS
Veščica 4/e 69000 M. Sobota Tel.: 069/23-507 Servis, rezervni deli, prodaja vozil
STRELSTVO
Republiško prvenstvo v Murski
Soboti
V organizaciji Občinske strelske zveze Murska Sobota in pod pokroviteljstvom ABC Pomurke bo v soboto, dne 19. marca 1983 ob 8.00 uri, na strelišču v Murski Soboti republiško prvenstvo šolskih športnih društev. Na tekmovanju bo sodelovalo nad sto pionirjev in pionirk, ki so izpolnili norme na regijskih tekmovanjih.
F. M .
PZC M. Sobota TOZD Zdravstveni dom G. Radgona
objavlja licitacijo
vozila kombi VOLKSWAGEN, leto izdelave 1974, izklicna cena 80.000.— din.
Javna dražba bo v sredo, dne 30. 3. 1983, od 12. do 13. ure. Ogled je možen od 10. do 12. ure.
objavlja
prosta dela za nedoločen čas, s 2-mesečmm P05* delom, za potrebe servisa v Murski Soboti
SERVISERJA,
za popravljanje RTV in gospodinjskih aparatov
Pogoji:	p-p/
—	končana poklicna šola za KV elektromehanika a11 mehanika
—	1 leto delovnih izkušenj v stroki
—	opravljen vozniški izpit B kategorije
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju
Ijejo v roku 8 dni po objavi na naslov: ISKRA COM
CE FILIALA MARIBOR, Partizanska 11.
/\^ALPETO^
SOZD „ALPETOUR"
TOZD HOTELI BOHINJ	In
 sta dela
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosw naloge:
A) ZA NEDOLOČEN ČAS, S POLNIM DELOVNIM ČASOM _
1.	VODJE HOTELA POD VOGLOM - poskusno delo 3 me«® pogoji: — srednja strokovna izobrazba	. costi^™
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vodenju 9
obrata
—	znanje 2 svetovnih jezikov	tov
2.	KURJAČA CENTRALNE KURJAVE (vzdrževalca ob
Voglu) — poskusno delo 2 meseca	raks°
pogoji: — končana 3-letna kovinarska šola z večletno P
—	izpit za kurjača centralne kurjave	tinS|<ih
—	sposobnost samostojnega vzdrževanja g°s' tov
3. KONTROLORJA V TOZD - poskusno delo 3 mesece pogoji: — končana srednja šola gostinske ali ekonom5
—	5 let delovnih izkušenj na področju kontrole
—	moralno politična neoporečnost	,
B) ZA DOLOČEN ČAS, S POLNIM DELOVNIM ČAŠO  SEZONA 1983
4.	VEČ RECEPTORJEV pogoji: — končana srednja šola (gostinska šola) — najmanj 3 leta delovnih izkušenj
*	— znanje 2 svetovnih jezikov
5.	VEČ KUHARJEV IN NATAKARJEV pogoji: — končana gostinska šola — delovne izkušnje zaželjene
6.	VEČ POMOŽNIH DELAVK (čistilk, sobaric, pomivalk) pogoji: — končana osnovna šola
— delovne izkušnje zaželjene

Pod 4, 5 in 6 kasneje možna zaposlitev za nedoločen Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjen nih pogojev v 15 dneh od objave, na naslov: Alpetour Bohinj, Ribčev laz 50, 64265 Bohinjsko jezero.	dn0V
Kandidate bomo obvestili o izbiri najkasneje v 30 dne objave.
te
\
VESTNIK, 17.
STRAN 20
Radijski in televizijski spored od 1 8. do 2 4. marca
PETEK
SOBOTA
NEDELJA PONEDELJEK • TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA i MURSKA SOBOTA
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
17.00 — Aktualno v petek, 18. marca, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.55 Tv v šoli: Tv koledar. Nemščina. Odmor. Zanke-uganke. Glagolica. Poročila. 10 35 Tv v šoli: Zgodovina. Risanka, Zlatibor, Sončna energija. Risanka, O vidu in sluhu. Vedeži-nevedneži (do 12.35), 16.15 Poročila. 16-20 Smučarski poleti, posnetek Iz SP v Harrachovu. 17.20 Pihalni orkestri: Godba milice. 17.55 Arabela. češkoslovaška otroška serija, 18.25 Obzornik. 18.40 Pred izbiro poklica: Poklici v vrtnarstvu. l9.10Risanka. 19.20Ctkcak. 19.24Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 tv dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 L Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nadaljevanka, 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 Zrcalo tedna. 21.25 Nočni kino: Smrtni poljub, ameriški film. 23.05 Poročila
Oddajniki H. Tv mreže:
17.25 Tv dnevnik. 17.45 Plavica. otroška oddaja. 18.15 Izobraževalna oddaja. 18.45 Narodna glasba. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Okno v glasbeno delavnico. 20.45 zagrebška panorama. 21.00 vidiki, dokumentarna od-\ “aja. 21.50 Nočni kino: Psi-1 ca. francoski film (do 23.25).
\	ljubljanska banka
j	D—
- všoli, 16.40Y soh. 17.40 Potočila, l^-Razlikica. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika občin Rijeke. 18.45 Obramba in zaščita. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Galaktika, 21.00 Zabavno glasbena oddaja. 21.45 Dnevnik. 22.00 Kultura srca. 23.30 Poročila
^ke ja '3"00 6pojS?Dokum, 17-25 J7-«) pP; anska re-^ančekz'0 SpencPeci- Pec-
18.00
8«ra V? v sliki 7n ,8<Občnika, < 2l-00 Znan°-15 Dežela
^ma"džara(flf2'20 Monic,
i^ŽARSKA
d^v^ogi^
TV reci \‘mina|ka. tv dHevn?1" 21 25 tuP?red Ju-23.05 T eje' 22-55
^1 ^arrashow PV|ce. 18oo slikarski ^tovni
°bert0 cSddajavž'ivam' pred
22 23 Gi.
17.00 — Aktualno v soboto, 19.00 marca, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00	— Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 17.00 (telefon 21-232)
TV LJUBLJANA
8.00 Poročila. 8.05 Zverinice iz Rezije: Volk. Petelin in botra Lisica. 8.25 Pedenjžep: Narodne z- Ladkom in Milanom. 8.45 Mladi virtuozi: Violončelo. 9:05 Mali odred, otroška nanizanka Tv Skopje. 9.35 Arabela. češkoslovaška otroška nadaljevanka. 10.05 Mali svet, otroška serija TV Zagreb. 10.35 Vesolje: Vztrajnost spomina, poljudnoznanstvena serija. 11.35 Bistre vode: Sana. 12.00 Našiolimpijci: Vmesni čas — portret Bojana Križaja. 12.40 Pariške kulturne diagonale. 2. oddaja. 13.25 Poročila (do 13.30), 14.55 PJ v nogometu — Radnički— Željezničar, prenos Beograd, v odmoru Propagan-juna oddaja, 16.55 Poročila, 17.00 PJ v košarki, v odmoru .... 18.30 Galaktika, ‘ameriška nadaljevanja. 19.15 Risanka. 19.20Cikcak. 19.24Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.55, Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 ,La Gammick. kanadski film. 21.25 Propagandna oddaja. 21.30 Tv teka: Leto 1958-2. del. 22.45 Poročila
Oddajniki 11. TV mreže: 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zabava vas Ljupka Dimitrov-ska-Kalogjera. 20.30 Poezija: Slobodan Pavičevič.21.05 Poroči la. 21.10 Človek in čas. dokumentarna oddaja. 21.40 Športna sobota. 22.00Zadnji viri, dokumentarno glasbena oddaja (do23.00)
TV ZAGREB
9.00 TV v šoli. I3.40 Nogomet: Radnički — Želje-zničar. 15.30 Sedem TV dni. 16.00 Poročila. 16.05 TV koledar. 16.15 Rezerviran čas. 17.00 Košarka. 18.30 Živeti z naravo, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Valentina, (film). 21.45 Dnevnik. 22.00 Po vaši izbiri. ^3.30 Poročila
TV AVSTRIJA
9.00 J utranja poročila, 9.05 TV v šoli, .10.35 Dopoldanski koncert, 11.55 Nočni studio, 13.00 Opoldanska redakcija. 14.25 Paž iz hotela Palast (film), 16.00 Iz parlamenta. 17.00 Risanje, slikanje. oblikovanje, 17.30 Flipper. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 V soboto zvečer. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki. 20.15 V Avstriji je vedno sezona. 21.50 Sport. 22.10 Alan Price show
TV MADŽARSKA
8.00 Šolska TV. 8.40 Ponovitve. 9.55 Hokej na ledu: Madžarska—Bolgarija. 14.45 Smučarski poleti. 15.50 Pregovori. 16.35 Mladost Karla Marxa. 18.25 Madžarska pusta. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Filmski koktajl: Gospod izvesolja; Breki in ostali: Pokličite Evansa; Risanka; Ministre vseved; Rokomet; Igrive doge. 23*25 TV dnevnik.
TV KOPER
14.55 Nogomet: Niš: Radnički—Željezničar, 16.45 TVD novice, 17.00 Skoki: Harrachow: Svetovni pokal — Smučarski Poleti, 18.00 Film — ponovitev, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — Vodi Roberto Colussi, 20.30 Mladi policaji — serijski film, 21.15 1, 2, 3, — rock, 21.45 TVD danes, 22.00 Navihanka, celovečerni film — Igrajo: Franca Gonella, Alan Collins, režija: Alfredo Rizzo.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne. 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00	— Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon 21-232)
TV LJUBLJANA
8.50 Poročila, 8.55 Živ žav> otroška matineja. 9.40 P. Turrini-W. Pevny: Alpska saga, avstrijska nadaljevanka, 11.10625,oddajazastikz gledalci, 11.30 Domači ansambli: Henček in njegovi fantje, 12.00 Ljudje in Zemlja. 13.00 Poročila (do 13.05), 14.30 Strahotna resnica, ameriški film, 16.00 Rokomet Kolinska Slovan—Me-taloplastika, prenos (za JRT 2) v odmoru ..., 17.20 Poročila, 17.25 Naš kraj: Moste pri Komendi, 17.40 Športna poročila. 17.55 Sestanek v Nebotičniku, 18.55 Ne prezrite. 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.22 TV in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 G. Feher-S. Pavic: Mrtvi se ne vračajo, nadaljevanka TV Novi Sad. 21.00 Športni pregled, 21.30 Izviri, dokumentarna serija TV Zagreb, 21.55 Poročila
Oddajniki II. TV mreže: 15.30 Serif na Divjem zahodu, ameriški film. 17.00 Nedeljsko popoldne, 19.00 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zagrebški sejem jazza ’82. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Ura z Agatho Crhristie, TV nadaljevanka (do 22.05).
TV ZAGREB
1020 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddajat 13.00 Jugoslavija. dober dan. 13.30 Kruh skozi stoletja, 1425 Narodna glasba. 15.00 Čas fresk. 15.30 Šerif na divjem zahodu (film). 17.00 Sestanek brez dnevnega reda. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Slike iz leta 1941 (dramska . serija). 21.00 Športni pregled. 21.30 Potopis. 22.00 Dnevnik
TV AVSTRIJA
11.00 Tiskovna ura, 12.00 Vzgojna oddaja. 15.05 Modra laguna (film) 16.45 Listamo po slikanici. 17.05 Lutke, 17.15 Mojster Eder. 17.40 Čelade.k. 17.45 Klub seniorjev. 18.30, Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Portret Walterju Berryja. 21.15 Dedinja (film). 23.10 Šport
TV MADŽARSKA
8.05 Sola za vsakogar. 8.35 Spored za otroke. 14.00 Spored prihodnjega tedna. 14.25 Smučarski poleti. 15.30 V nedeljo popoldne. 17.10 To je delavstvo. 18.00 Delta, znanstveni magazin. 19.00Teden. aktualne reportaže. 20.05 Pokličite Evansa. kriminalka. 20.50 Družabna igra. 21.30 Klavirski koncert Gy. Cziffre. 22.30 Poročila
TV KOPER
17.00 Serijski’ film, 17.30 Skoki: Harrachow: Svetovni pokal Smučarski poleti, 19.00 Prisluhnimo tišini — oddaja s slušno prizadete, 19.30 Stičišče — tednik — TV dnevnik, 19.45 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Roberto Colussi, 20.30 Rimske zgodbe — Celovečerni film — Igrajo: Toto, Vitorio De Sica — Režija — □ianni Franciolini, 22.25 Sedem dni, 22.35 Glasbena oddaja.
17.00 — Aktualno v ponedeljek, 21. marca (šport), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
8.35 TV v šoli: TV koledar. V osnovni šoli Ju raj Dalma-tinac. Na Pagu. Makedon-ščina. Odmor, Ustvarjalne igre. Galerija sodobne umetnosti v Zagrebu, Poročila, 10.35 TV v šoli: Ivan Cankar, Risanka. Polarni predeli. Šola. Risanka. Alice v čudežni deželi. Na konicah prstov (do 12.30). 16.20 Kmetijska oddaja TV Zagreb. 17.20 Poročila. 17.25 Smogovci, otroška nanizanka TV Zagreb-. 17.55 Sodobna medicina: Kožni zajedalci, 18.25 Obzornik. 18.45 Evropska rock glasba. 1. del. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55- Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 J. Mortimer: Nazaj k očetu.
angleška drama.
21.20
Glasbeni magazin. 22.15 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik. 17.45 Baš Čelik, lutkovna serijah 18.15 Kakšno igro igram, izobraževalna oddaja, 18.45 Glasbena oddaja, 19.00 Te-lesport. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Znanost in mi, 20.45 Zagrebška panorama, 21.05 Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nadaljevanka, 22.00 Hit meseca, zabavno glasbena oddaja (do 22.30).
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
8.35 TV všoli. 16.50 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Baš-Čelik. (lutke). 18.15 TV. koledar. 18.25 Kronika občin Bjelovara. 18.45 Evropska rock-glasba. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Kvit-posel (drama). 21.00 Izbrani trenutek. 21.10. Para le le. 21.40 Poezij a. 22.10 En avtor, en film. 22.25 Dnevnik
TV AVSTRIJA
9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Morilci iz Kili, mandžara (film). 11.55 Oče in sin. 12.00 Iz parlamenta, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci. pec. 17.25 Prometna vzgoja. 17,30 Luna. luna. luna. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Ljudje in živali. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki: 20.15 Šport v ponedeljek. 21.05 Nero Wolfe. 21.55 Večerni šport
DRUGI PROGRAM
18.00 Znanost danes. 18.30 Kmečki general. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Živinozdravnikove zgodbe. 21.10 ^chilling. 21.50 10 pred 10. 22.20-Hrabri (film).
TV MADŽARSKA
Ni sporeda
TV KOPER
13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku, videoteleks, 17.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku, videoteleks, 17.30 TV šola, 17.55 TVD novice, 18.00 Film — ponovitev, 19.30 TVD — stičišče, 19.45 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Silvio Stancich, 20.30 Inšpektor Bluey — serijski film, 21.15 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija, 21.30 Ponedeljkov športni pregled, 21.45 TVD danes, 22.00 Film — ponovitev, Lepotna kirurgija.
17.00 — Aktualno v torek, 22. marca, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Iz domačega glasbenega arhiva, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
9.05 TV v šoli: TV koledar. Fašistične sile napadajo Jugoslavijo. Odmor. Dnevnik 10. Od Odese do Leningrada. Poročila. 10.35 TV všoli: Keniija. Risanka. F. Kafka. Govori Jara. Ribnikar. Risanka. Poklic skladatelj. Po Drini od Bajne Bašte do Ljubovije (do 12.30). 16.30 Šolska TV: Poklicno usmerjanje: Zaključna dela v gradbeništvu. Dobro videti in biti dobro viden, Projekcija zemljepisne karte, 17.35 Poročila. 17.40 Zverinice iz Rezge: Psi, mačke in miši, 18.00 Naši zbori: Kranj (iz arhifa RTV Lj 1974), 18.25 Celjski obzornik. 18.40 Kratek film. 18.55 Knjiga. 19.10 Risahka. I9.20Cikcak. 19.24 TV tin radio nocoj, 19.26
do zrna, 19.30 TV
Zrni
dne' rtik. 19.55 Vreme, 19.57 Prof agandna oddaja, 20.00 Mia lost Karla Marxa. vzh< dnonemška nadaljevanka. 21.00 Propagandna oddaja. 21.05 Aktualno, Oddajniki II. TV mreže: 16.4^ Košarka (L tekma II.
(slov, kom.), 18.15
kol:
Odpfrta knjiga, 18.45 Evropska točk glasba, 2. del, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Narodna glasba. 20.45 Spomeniki revolucije. dokumentarna oddaja. 21.35 Zagrebška panorama. 21.50 Glasbena oddaia (do 22.20)..
TV ZAGREB
9.05 TV všoli. 15.20TV v šoli. 16.10 Poročila. I 16.15 Sončna krila. 16.45 Košarka. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika občin Osijeka. .18.45 Evropska rock-glasba. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Signali. 20.50 Obljubljena dežela (film). 22.30 Dnevnik
TV AVSTRIJA
9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Paž iz hotela Palace (film). 12.00 Veselje z zabavo. 12:10 Šport v ponedeljek. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci. peci. pec. 17.25 Tudi hec mora biti. 17.55 Spanček Zaspanček, 18:00 Moda. 18.30 Družinski magacin. 1'9.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Ljudje, mnenja, moči. 21.00 Miza in postelja (film)
DRUGI PROGRAM
17.45 TV v šoli, 18.00 Usmeritve. 18.30 Kmečki general. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrijski kviz.21.05 Dallas.21.50 10 pred 16. 22.25 Klub 2
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA Tv MADŽARSKA
8.05 in 14.05 Šolska TV. 15.55 Življenje letom; za upokojence. 16.30 Sefov sin. ameriški film. 18.10 Glasbene vilice, spored Studia Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Offenbachove norčije. L del francoske nadaljevanke. 20.55 Studio 83. kulturni tednik. 21.55 Uredništvo Reflektor: Rekviem za pedagoga. 22.25 TV dnevnik.
TV KOPER
13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku, Videoteleks 17.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku Videoteleks, 17.30 Tv šola, 17.55 Tvd novice, 18.00 Mladi policaji — serijski film, 19.00 Obzorja, 19.30 Tvd — stičišče, 19.45 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Silvio Stancich, 20.30 Sedem barab — celovečerni film — Igrajo: Bruno O’ya, Irena Karel — režija: Aleksander Scibor-Bylski, 22.00 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija, 22.15 Tvd danes, 22.30 Dokumentarna oddaja.
Aktualno v
17.00
sredo, 23. marca, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
9.25 TV v šoli: TV koledar. Odmor. Poštni nabiralnik. Šolska zadruga. Poročila. 10.35 TV v šoli: Večni gozd. Risanka. Naše oči. Slike iz življenja. Risanka. Zdrav duh v zdravem telesu. Ve-deži-nevedneži (do 12.30). 17.35 Poročila. 17.45 Ciciban. dober dan: Oblaki, sonce, dež in veter — L del. 17.55 Zapisi za mlade: Ubald Vrabec. 18.25 Gorenjski obzornik. 18.40 Mozaik kratkega filma. 19.10 Risanka. 19.20Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 35 mm — Filmska delavnica ob sovjetskem filmu. Križarka Potemklin. 22.30 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Arabela. otroška nadaljevanka. 18.15 Kultura govora. izobraževalna oddaja. 18.45 Zeleni kabaret. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Gibljive slike, oddaja o filmu. 21.00 Pismo neznanke, francoski film (do 22.30).
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
9.25 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Arabela. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika občin Siska. 18.45 Zeleni kabaret. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Zabavna sreda, 21.05 Glasbena dogajanja. 21.50 Dnevnik
TV AVSTRIJA
9.00Jutranja poročila. 9.05TV v šoli! "10.35 Mali in veliki lopov (film). 12.10 Risanka. 12.15 Ljudje, mnenja, moči. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Lutke. 17.30 Čebelica Maja, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Policijska postaja I. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 .Naslednje leto ob istem času (film).
DRUGI PROGRAM
18.00 Dežela in ljudje, 18.30 - Kmečki general. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Igor Stravinsky: Rake-jev napredek — opera. 21.40 Kavarna Central
8.05 in 13.45 Šolska TV. 9.50 Ponovitve: Delta. Družina Hamr: Glasbeni film, i6.30 Risanka. 17.00 Nogomet: Madžarska—Bolgarija, kvalifikacija za olimpijske igre. 19.30 TV dnevnik. 20100 Pravni primeri. 20.40 Umetnina tedna: S. Hollosi: Ličkanje. 20.45 Berenice se da ostriči, ameriški film. 21.25 Glasba ... 22.25 TV dnevnik.
TV KOPER
13.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku, Videoteleks, 17.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku videoteleks, 17.30 Tv šola, 17.55 Tvd novice, 18.00 Film — ponovitev, 19.30 Tvd — stičišče, 19.45 Z nami pred kamero — oddaja v živo — vodi Silvio Stancich 20.30 Košarka — jugoslovansko prvenstvo, 21.50 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompas-.om Jugoslavija, 22.05 Tvd — danes, 22.20 Inšpektor Bluey — serijski film.
17.00 — Aktualno v četrtek, 24. marca, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
9.05 TV v šoli: TV koledar. Življenje v vesolju?. Odmor. Geometrija. Pitagorov izrek. Risanka. Poročila. 10.35 TV v šoli: Segrevanje in hlajenje. Risanka. Vrnitev k morju. Poročila. Risanka. Raziskovalec. Po Drini od Bajne Bašte do Ljubovije (do 12.30). 16.15 Šolska TV: Poklicno usmerjanje: Zaključna dela v gradbeništvu. Dobro videti in biti dobro viden. Projekcija zemljepisne karte, 17.20 Poročila. 1725 Vesolje: Enciklopedija galaktike, 18.25 Ljubljanski obzornik. 18.40 Mladi za mlade. 19.10 Risanka. l9.20Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Tednik. 21.00 L Petrič-H. Netibauer: Tako je godel Kurent, balet. 2 L25 S poti po Indiji: Dežela tisočih resnic, dokumentarna serija. 21.50 Poročila:
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik. 17.45 Nekega poletja, otroška serija TV Skopje. 18.15 Znanost. 18.45 YU rock skozi čas: Pepel in kri. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Ruzzante — predstava »Komornega teatra 55«. 21.15 Zagrebška panorama. 21.50 Oddaja iz kulture (do 22.00).
TV ZAGREB
9.05 TV v šoli. 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Eno leto. 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita. 18.45 Yu-rock skozi čas, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Politični maga-cin.,21.05 Kvizkoteka, 22.05 Dnevnik
TV AVSTRIJA
9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV všoli. 10.30 Modra laguna(film). 12.05 Risanka. 12.15 Klub seniorjev. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci. peci. pec. 17.25 Prometna vzgoja. 17.30 Mini-kinsi. 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Ob 100-letnici Karla Marxa. 21.45 Matere. 22.40 Šport
DRUGI PROGRAM
17.45 TV v šoli. 18.00 Popotovanje po Avstriji.' 18.30 Kmečki general. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Naj govorijo rože,21.50 10 pred 10. 22.20 Klub 2
9.00 in 13.50 Šolska TV. 16.05 Filmi za otroke. 16.45 Rekreacija. 17.00 Pedagoški forum. Delati. ne pa tarnati! 17.40 Tele-šport. 18.05 Javljamo s parlamenta. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kot razvezan snop, nadaljevanka po romanu Gy. Šarkezija. 20.55 Panorama, svetovnopoli-tični magazin. 21.55 Ob razstavi. 22.25 TV dnevnik.
TV KOPER
13.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku, Videoteleks, 17.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem ieziku, Videoteleks, 17.30 Tv šola, 17.55 Tvd novice, 18.00 The Collaborators — serijski film, 19.00 Iz mednardnega centra Ca’del Liscio v Ravenni, 19.30 Tvd stičišče, 19.45 Z nami pred kamero, 20.30 Visoki pritisk — Glasbena oddaja, 21.30 Obzorja, 22.00 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija, 22.15 Tvd danes, 22.30 Kdo pozna umetnost?
1983
STRAN 21
prodam
KORUZNJAK, skoraj nov, štedilnik in peč na trda goriva ter enofazno kompletno vodovodno črpalko prodam. Ana Cagran, Partizanska 56, Murska Sobota. M-916 VINOGRAD, primeren za gradnjo vinske kleti, prodam. Sebeborci št. 3. M-918
MOPED TOMOS 14 TL, ugodno prodam. Moravci 81. M-920 PREDSETVENIK RAU, nov, 220, po stari ceni prodam. Tišina 31/A. M-922
MOTOKULTIVATOR FERRARI, 8 KS in vlečno frezo, 60 cm, prodam. Anton Fuis, Vrtna 3/11-14, telefon 21-295 v večernih urah. M-924
KOMBI PEC (italijansko), prodam. Smodiš, Petrovci 70. M-925 TV SPREJEMNIK PANORAMA, čmo-beli in kombinirani štedilnik z jeklenko (2 elektrika, 4 plin), prodam. Karel BenČec, Stara ulica 3, Murska Sobota. Ogled po 16. uri. M-927
ŠKODO 105 L, letnik 1979, prevoženih 36.000 km, ugodno prodam. Janez Mencigar, Cankova 29/E. M-930
TV SPREJEMNIK ISKRA, črno-beli, ekran 61, ugodno prodam. Podlesek, Predanovci 19. M-933 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (4 plin + 2 elektrika), prodam. Naselje Ljudske pravice 42, Murska Sobota. M-934
LOVSKO PUŠKO 16 x 16 (češko), prodam. Gradišče 51, p. Tišina. M-935
MOTOKULTIVATOR GOLDONI s frezo prodam, škerlak, Cerne-lavci n. h., telefon 22-957. M-936 30 AROV VINOGRADA s hišo in kletjo v Gradiščaku pri Martinu na Muri, zelo ugodno prodam ali dam v najem. Kristina Ftičar, Hotiza 37. M-938
KOSO ZA TRAKTOR STEYR, 15—18 KS, prodam. Martjanci 75. M-939
KRAVO, staro osem let, kontrola A, dobra mlekarica, prodam. Melinci 88. M-941
STARO, LESENO HIŠO ZA PODIRANJE ter globoki in športni otroški voziček prodam. Ogled po 16. uri. Naslov v upravi lista. M-942
BUČNO OLJE (delano 24. II. 1983), prodam. Cvetkova 14, Murska Sobota. M-945
OJAČEVALEC ZA KITARO S SOLTOM TUBE 60, prodam. Franc Husar, Bakovci, Ribiška 6 pri kavarna Park Radenci, pri skupini KRI. M-946
TRAKTOR STEYR, 15 KS, prodam. Slavko Novak, Lukavci 32. M-947
DVOOSNO PRIKOLICO, 3 t, skoraj novo, prodam. Sagaj, Lukavci 34. M-948
TELEVIZOR črno-beli in moped avtomatik, starejši tip, prodam. Franc Granfol, Bakovci, Mladinska 28. M-949
BETONSKE SOHE ZA BRAJDE PRODAM. Tropovci 22/B. M-953 KVALITETNO SENO IN OTAVO PRODAM. Polana 24, p. Puconci. M-955
GOZD (33 arov), prodam. Naslov v upravi lista. M-956
SOD in črpalko za gnojnico ter enoredni sadilec za koruzo, prodam. Tropovci 34, p. Tišina. M-957
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in 15 arov zemlje, blizu Murske Sobote, prodam. Naslov v upravi lista. M-960
SILAŽNI KOMBAJN in OLTOV PLUG prodam. Lipa 123. M-96I BMW 1602 PRODAM. Telefon 21-040. M-962
ŠUPO (30 m dolgo, 6 m široko), primerna za gradnjo, prodam.
Noršinci 33, p. Martjanci. M-963 FORD ESKORT, letnik 1974, ugodno prodam. Ogled po 14. uri v Lendavi, Riharjevo naselje 43. Informacije po telefonu 75-360. M-966
avtoklepar* tvo-a vtuUčarst vo ravna!na miza-komora zaščita vozil-vleČna služba
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktoija in glavnega ure-
dnika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gbnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinaiji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in'tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470,00 din, polletna 235,00 din, letna naročnina za inozemstvo 1.100,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 630,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Dragemu JOŽETU HOZJA-NUiz Žižkov, ki je na delu v tujini, želijo za dvojni praznik vse najboljše, trdnega zdravja — žena, otroci ter vsi ostali domači. Lepe želje so namenjene tudi sinu Jožetu za njegov praznik.
KOSO ZA ZETOR 47 in nove rezervne dele za OPEL KADET, letnik 1969, prodam. Cezanjevci 17/A, p. Ljutomer. M-967 KVALITETNA DRVA, gnoj, primeren za vrtove in vinograd ter seno prodam. Brezovci 40, p. Puconci. M-968
GRADBENO PARCELO, 5 km od Murske Sobote, na lepi legi, prodam. Naslov v upravi lista. M-969 VINOGRAD (10 arov), cepljene sorte, staro osem let, v Centibi, prodam. Možna gradnja kleti, dovoz do parcele. Informacije: Tri-mlini 11, p. Lendava. M-971 KORUZNI SADILEC ZA VPREGO PRODAM. Petrovci 52.
M-973
KROJAŠKO-ŠIVILJSKI STROJ z elektromotorjem, znamke singer, malo rabljen, z raznimi kombinacijami šivanja in moško kolo ROG, standardno, v zelo dobrem stanju, prodam. Trstenjakova 26, M. Sobota, telefon 21-453. M-974
AUDI SUPER 90, starejši letnik, zelo poceni prodam. Telefon 22-173. M-964
NOVA, visokopritlična hiša (9,20 x 8,85 m), voda, trifazni tok, centralno ogrevanje, s takoj vseljivim enodružinskim stanovanjem in garažo, ugodno naprodaj. Hiša je z ograjenim vrtom (1000 kv. m), je 100 m od asfaltne ceste pri Gornji Radgoni, v obmejnim pasu. Točnejše informacije dobite po telefonu št. (089) 786-784 BDR in iz Jugoslavije (994-989). 78 67 84.
Kicati od 19. do 21. ure. M-725 TAM 2001, vozen z B kategorijo, prodam. Gornja Bistrica 108. M-872
MOPED 14 M, nov, ugodno prodam. Ogled vsak dan. Drago Škodnik, Kuzma 56. M-873
SENO (500 kg), prodam. Marija Lončar, Krog 154. M-874
AVTO WARTBURG DE LUX PRODAM. Bakovci, Poljska 14. M-875
OSTREŠJE ZA HIŠO PRODAM. Lucova 37, p. G. Petrovci. M-876 PLETILNI STROJ PRODAM. Daneta Šumenjaka 7, Murska Sobota. M-878
ŠPORTNO ŠKODO 110 R, letnik 1974, registrirana do marca 1984, prodam. Krašči 25, p. Cankova. M-879
ŠKODA1000, letnik izdelave 73, generalno popravljena, ugodno naprodaj. Cankova 19. M-881 TRAKTOR IMT 560, 450 delovnih ur, prodam. Ivan Holer, Dražen vrh 32, p. Zg. Ščavnica. M-882
OPEL KADET BERLINA, letnik 1978, prodam. Naselje Veljka Vlahoviča 5, Murska Sobota (ob gimnaziji). M-883
ZASTAVO 750, obnovljeno, prodam. Franc Vereš, Murski Petrovci 12, p. Tišina. M-884
ŠKODA 110 R CUPE, letnik 1974. prodam. Frizerski salon Večeslav-ci. M-887
TOVORNI AVTO MERCEDES, 6 t, prodam ali zamenjam za traktor ali osebni avto. Sedonja, Sodišinci 35, p. Tišina. M-889
TRAKTOR, nemški tip, 19 KS, v dobrem stanju, s koso in jermeni-co, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-890
SENO in korzo na storžih prodam. Kerčmar, Vučja gomila 146. M-891
MALE PUJSKE, stare osem tednov, prodam. Slavic, Puconci 47. M-892
DROBILEC, „šponik”, omoda, vinske sode, vino, seno, slamo, sani za vprego, jedilni kotiček, globok otroški voziček in druge predmete prodam. Telefon 22-604.' M-893
8-VALNE PLOŠČE ANHOVO, ŠKODO 100 L in obračalnik za kosilnico BCS prodam. Gomboc, Pečarovci 42, p. Mačkovci. M-895 LADO 1200 PRODAM, šanca, Domanjševci 149. M-896
VW 1200, letnik 1976, brezhiben, prodam. Geza Džuban, Moravci 71. M-897
Dragemu sinu in bratu JOŽETU Sl NIČU iz Puževec, ki služi vojaški rok v Prizrenu, ob praznovanju 20. rojstnega dne in godu iskreno čestitajo ter želijo dobrega počutja v no vem okolju, predvsem pa, da bi se zdrav in srečno vrnil v domači kraj — oče, mama, ter sestre Erika, Vilma in Sida z družinami.
BUKVI ZA PODIRANJE PRODAM. Oglasite se v Andrejcih 38 p.- Martjanci M-898
MOPED TOMOS SPRINT ELEKTRONIK, 50 ccm, prodam. Sercerjevo naselje 11, Murska Sobota. M-899
ŠKROPILNICO ZA TRAKTOR TOMO VINKOVIC, 200 1, prodam. Viljem Lepoša,.Bakovska 2, Murska Sobota. M-900 RENAULT 4, letnik 1970, dobro ohranjen, ugodno prodam. Franc Recek, Dol. Slaveči št. 48/A, telefon do 14. ure: 78-605. M-901 FIAT KOMBI S KESONOM, nosilnost 1130 kg, ugodno prodam. Žižki 61/A, telefon 70-049. M-903 FIAT 850 IN OPEL REKORD (po delih) ter audi 100, registriran, ugodno prodam. Satahovci 39 M-905
ROČNO slamoreznico, krompir IGOR, seno in slamo, prodam. Kuronja, Panovci 13. M-906
ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH, 200 1, prodam. Lipovci 183 M-907
KOSO IN ' JERMENICO ZA TRAKTOR STEYR/28KS, pr^ dam. Gančani 197. M-908
KOMBAJN, silažni kombajn in dvoje oltove pluge prodam. Stefan Maučec, Gančani 80. M-909 AMI-8, tudi po delih, prodam Rakičan, Tomšičeva 8. M-EH BREJO KRAVO PRODAM. Murski Črnci 24, p. Tišina. M-910 DVOOSNO PRIKOLICO in prikolico za prevoz živine prodam Alojz Prelog, Veržej 37. M-911 TOČILNIK ZA MED na štiri satnike, novo, razzno orodje za čebelarstvo in montažni leseni čebelnjak za 18 AŽ panjev prodam. Ogled ob sobotah: Pintaričeva 17, Gornja Radgona. M-914 VIBRACIJSKI STROJ (francoski), za masažo, prodam. Avgust Lovrenčič Renkovci 133 n Turnišče. M-915
KOSO ZA URSUS, skoraj novo, prodam. Puževci 34. M-917 TRAKTORSKE VILE za spravilo sena in koso za traktor steyr, prodam. Godemarci 8, p. Bučkovci M-OP
ROTACIJSKO KOSILNICO, skoraj novo in obračalnik za priklop na kosilnica, prodam. K. P. Kapca 107. Le-98
KOŠARE (100 kom.), prodam. Cena po 150 din. Franc Kramberger Radvenci 33, p. Sp. Ivanjci. M-MM
AMI-8 SUPER, letnik 1976, registriran do januarja 1984, po ugodni ceni prodam. Lukavci 68 ah informacije dopoldne po telefonu 069 82-517. In-106
AUDI 80 L, letnik 1969, dobro ohranjen, poceni prodam. Buče-čovci 11, telefon 069 82-552 — dopoldne. In-106
LESENO STISKALNICO 2,5 x 2 m, dobro ohranjeno, prodam. Anton Kocjan, Slamnjak 32, p. Ljutomer. In-104
KITARO JOLANA, malo rabljeno, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. Le-94
VOZNO KRAVO, staro sedem let, brejo sedem mesecev, prodam. Stanka Lipovec, Mekotnjak 6, p. Ljutomer. In-110
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, kompletno, staro šest mesecev, zaradi selitve, prodam. Frida Rojnik, Postružnikova 10, Ljutomer. In-111
GOZD PRODAM. Središče 38 p Prosenjakovci. M-978 SKOBELJNI STROJ „STAN-DARD” in zastavo 101, kleparsko . obnovljena, registrirano do oktobra 1986, nujno prodam. Maučec Tišina 6. M-979
BETONSKO ŽELEZO, 10 in 6 mm, gips plošče 300 x 120 x 1 cm za oblogo sten in stropov (16. kom.), kompresor TRUDBENIK E4 NF 2010, letnik 1980, PESKOVNIK SAPI MAMUT 3, uvožen, letnik 1980 in opremo za peskanje, novo, prodam. Franc Dvanajščak, Radomerje 25/A, p. Ljutomer. In-103
OLTOVE PLUGE PRODAM. Karel Cahuk, Križevci 95 v Prekmurju. M-975
KOSO ZA TRAKTOR STEYR, 28 KS (žaba), prodam. Dobrovnik 155. M-976
STROJ ZA HOBLANJE, širina 300, domače izdelave, prodam. Filovci 48. M-977
kupim
MOTORNO KOLO BMW ali ZtlNDAPP ter prikolico za motorno kolo, kupim. Iztok Takač, Kersnikova?, Maribor. M-894 ČEBELE NA SATJU aH kompletno naseljene družine (AŽ) panjev, kupim. Janez Ferenčič, Krog 154/A. M-921
GRADBENO PARCELO V BLIŽINI MURSKE SOBOTE KUPIM. Naslov v upravi lista. M-928 NEMŠKEGA OVČARJA, lepega, z rodovnikom ali brez, starega do dve leti, kupim. Mekotnjak 36/B, p. Ljutomer. M-OP
sobe
OPREMLJENO SOBO oddam solidnemu moškemu. Ciril Metodova 11/A, Murska Sobota. M-954
Niti rekel nisi zbogom, niti roke nam podal, grenka smrt te je vzela, a v naših srcih boš ostal
ZAHVALA
Nepričakovano, tiho in brez slovesa, nas je v 54. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče. brat in svak
Franc Lutar
iz Turnišča
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem ih znancem, kistenaffl v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter g pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala ing. Alfredu Lienhartu in sodelavcem iz Avstrije, OŠ Štefan Kova , SŠGT Radenci. DO Gorenje — Varstroj, TOZD Planika, Mesna industrija, PM P^J — OM Podlehnik, predstavniku KS, g. župniku za cerkveni obred in pevcem za odp^1 žalostinke.
Turnišče, 8. marca 1983	• -
Žalujoči: žena Marija, sin Jože, hčerka Marija, sin Ciril, in hčerka Irena z dnižina*®’’ sin Franc z ženo, sin Stanko, hčerki Nada in Lidija, brat, sestri ter ostalo sorodst*
Ko sonce posije, vse rožce, zbudi, jih v šopek naberem, naj grob ti krase, vsaka naša solza, bo tvoj grob hladila, dokler tudi črna zemlja nas ne bo pokru
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 52. letu starosti za vedno zapustila draga sestra in teta
Marija Ciček
iz Renkovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znan' predstavniku KS. g. kaplanu, pevkam iz Turnišča, g. dekanu iz Cezanjevec ter Vs . ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti ter ji poklonili vence in <Ne} Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: brat Ivan z ženo Marijo, sestra Ana z možem Jožetom in hčerko
Že leto dni te zemlja k / v gomili tihi mirno splS-srce ljubeče več ne biN in ti se več ne prebudiš
V SPOMIN
18. marca mineva žalostno leto, odkar je prenehalo biti srce dragega moža, očeta, starega očeta in brata
Aleksandra Felduarija iz Sela
Ta dan krute resnice ho osla! v naših srcih neoozaben. Odšel si tja, kjer ni t ne bolečine. S solznimi očmi gledamo tvoj grob in se zavedamo, da te ne bo ni*u”
med nami. Ostal pa boš v naših srcih do konca dni.  „ nj^111 Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate, mu na grob prinašate cvetje m n prižigate sveče.
V tihi žalosti vsi tvoji ki smo te imeli radi

OPRAVLJAM VSA
ELEKTROINŠTELATERSKA
DELA
kvalitetno in po konkurenčni ceni. Cenjenim strankam se priporočam.
IVICA KOSTOVlC elektroinštelaterstvo
Veščica 4/C, telefon 23-855
DEKLE SPREJMEM NA STANOVANJE. Z. Velnarja 21. M-965 MLADA DRUŽINA s triletnim otrokom nujno išče enosobno stanovanje ali garsonjero v Ljutomeru. Naslov v upravi lista. M-981
zaposlitve
AVTO SERVIS FORD sprejme v redno delovno razmerje avtomehanika. Veščica 4. pri Murski Soboti, telefon 23-507. M-950
VESTNO ŽENSKO, ki bi bila pripravljena gospodinjiti starejšemu upokojencu, v Radencih, iščemo. Naslov, na upravi lista. M-983 KV KUHARICO ali gospodinjsko pomočnico, samsko, zaposlim. Informacije: Mladinska 5, Murska Sobota. M-984
GOSPODINJSKO POMOČNICO ali čistilko ter PK ali priučeno natakarico, iščemo. Gostilna Dominko, Odranci, telefon 70-066. Le-97 ŽENSKO ZA VARSTVO 8-ME-SEČNEGA OTROKA IŠČEMO. Ponudbe na naslov: Tomšičeva 12 ali informacije po telefonu 22-078. M-987
KV ali priučeno natakarico sprejmem za določeni čas. Gos® GAJ, M. Sobota. M-943
fazno
DREVESNICA STANKO SPUR, SATAHOVCI 52, obvešča, * K začel s prodajo sadnih sadik, in okrasnega grmičevja. Za obisk se priporočajo. M-912
LES AKACIJE zamenjam za borove „roženice”. Petanjci 1, P-na. M-913
1 AR ZEMLJE V MURSKI SOBOTI ALI OKOLICI, primeren » vrt, vzamem v najem. Franc Skuhan, Lendavska 19/B, M. Sobota. M-931
TRAKTOR STEYR 190 zamenjan za manjšega 188 s. koso. Ludy1* Cahuk, Križevci 59 v PrekmiWu-
M-959
ZDOMEC - POVRATNIK, star 60 let, nekadilec, nealkoholik, n® obveznosti, skoraj upokojen, 2 lepimi prihranki, želi spoznati zensko, dobrosrčno, staro od 50-^“ let za skupno življenje, brez obrez nosti, po možnosti s stanovanje^ Vse ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati na upravo lista pod hfro-„V DVOJE JE LEPŠE”. 
M-970	^r
V NEZNANO SE JE ZATEKLI LOVSKI PES, pasme ostrog' ptičar. Vse informacije ’P** na Trstenjakovo 26, M. Sobota,1 lefon 21-453. M-972	, .
V NAJEM ODDAM starej»^ veje in svinjske hleve, P0^ adaptacije, primerno tud« obrtnike, za dobo 15 Irt-Babinci 18, p. Ljutomer. In-105


STRAN 22
ZAHVALA
Boleča je resnica, da nas je v 79. letu starosti za vedno zapustila naša predobra mama, stara mama, babica in sestra
Barbara Deutsch
roj. Donoša iz Tešanovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate jem in zna • ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami m nam 1 sožalje. Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostin e m gov ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: VSI NJENI
V SPOMIN
Povej nam žena in mama draga, zakaj odšla si v grob prerani in s sabo si odnesla srečo našo?
19. marca minevata dve žalostni leti, polni bolečin, odkar nas je zapustila naša araga žena, mama in stara mama
Marjeta Kuzma
s Krajne
e čas in ne solze ne ublažijo težke bolečine ob krutem spoznanju, kako težko nam je brez tebe. S solzn Tvoja prerana smrt je pustila v naših srcih veliko praznino in globoko rano.
'nu očmi gledamo tvoj grob in se zavedamo resnice, da te ne bo nikoli več med nami. Listala pa boš v naših srcih do konca dni. Hvala vsem, ki seje še spominjate.
Žalujoči: mož in otroci z družinami
Smrt se izlila jev bledo obličje, , pogled je zaplaval v neznani spokoj, ni več trpljenja ni bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni nas je v 70. letu starosti za vedno zapustila draga mama, stara mama, tašča in sestra
Helena Kuzma
s Krajne
lzgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso pomoč j^na 2 ,	in tolažbo v najtežjih trenutkih.
au"ovniku a zdraYniškemuin strežnemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice, za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne
besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Ah. kako nam sonce milo sije, ker smo vedno žalostni, smo najdražje na svetu izgubili, tebe oče. dedek, ljubljeni.
ZAHVALA
Tiho in mirno kot je živel med nami, nas je v 83. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, stric, svak, vujec in pradedek
Vinko Rajnar
iz Murskih Črnec
Prisrčna hvala vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala g. župnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinkeln predstavniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
Žalujoči: sinova Karči in Alojz z družinama, hčerka Draga z družino ter hčerka Šarika, Terezija in Anica z družinami iz Canade ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob tragični, boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata in starega očeta.
Janeza Stefaneca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, znancem in sosedom, ki so sočustvovali z nami, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo kolektivu ZGEP Pomurski tisk, pevcem, godbenikom in duhovniku za pogrebni obred.
Prav posebna zahvala govorniku tov. Kolarju za toplo izrečene besede ob slovesu.
Vsem še enkrat — iskrena zahvala!
M. Sobota, Zagreb, 4. 3. 1983
Žalujoči: žena Vida, sin Janez, snaha Silva in vnukec Črtomir v imenu vsega sorodstva
VSI NJENI
Povej nam žena in mama draga, zakaj odšla si v grob prerani in s sabo si odnesla srečo našo?
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama
Verona Baša
roj. Sobočan iz Kamovec
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
V SPOMIN
18. maTca mineva osem let. odkar je prenehalo biti srce dragega moža
Jožeta Cigana
iz D. Bistrice
Pt'aznim^'jČ^jenje grenko, pusto in prazno. Tvoja prerana smrt je pustila v mojem srcu ne bo JV |.okožalost. S solznimi očmi gledam tvoj grob in se zavedam resnice, da te ‘koli več pri meni, ostal pa boš v mojem srcu do konca mojih dni.
Hvala vsem ki se ga še spominjate!
. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustila draga mama.
.	babica in prababica
Žalujoča: žena Terezija
ZAHVALA
Ana Bakan
iz Filovec
.’•^ho Se zahv r	'
P°spremi]i na 'J11' sor9dn*kom. botrini, dobrim sosedom in znancem, ki so jo kraljujem ?	1 zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
b' župniku za	Sobote za zdravljenje na domu. tov. Malačiču za poslovilne
£	grebni obred, pevcem za odpete žalostinke in delavcem Pomurja za
“Wi-h,-.	darovani venec.
erke Kristina Te ••
režija, Marija in Bariča, ter sinova Jože in F rane z družinami ter ostalo
?ahv;
sorodstvo
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom. prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami ter nam izrekli sožalje.
Hvala zdravniškemu osebju internega oddelka, posebno dr. Kološevi za nesebično pomoč v času njene bolezni. Prisrčna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in delovnemu kolektivu Gozdarstvo.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Kamovci. 5. 3. 1983
Žalujoči: mož Štefan, sin Izidor z ženo Treziko, hčerka Frančiška z možem Janezom ter vnuki Izidor, Janez in Vesna.
K je si mama, kje je tvoj nasmeh, kje je roka tvoja.
ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Po težki bolezninasje v 74. letu starosti za vedno zapustila draga mama, stara mama, sestra in sorodnica Julijana Horvat
roj. Bedek iz Boreče
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo tolažili v času težke bolezni ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Prisrčna hvala zdravniku Kiršnerju za lajšanje bolečin, g. župniku za pogrebni obred, pevcem in tov. Kovačecu za poslovilne besede.
Boreča. 1.3. 1983
Žalujoči: sinovi Štefan. Jože in Karel z družinami ter hčerki Veronika in Terezija z družinama
1983
STRAN 23
sliki iz naših krajev
v besedi ii
Začeto smelo nadaljujejo V krajevni skupnosti Tišina, ki zajema kar osem vasi in naselje T imov — prebivalcev je nad 3600 — dosledno plačujejo krajevni samoprispevek. Ponekod se izteka, v nekaterih vaseh pa se že pripravljajo na referendume. Predlagajo naj bi bili prispevki v prihodnje bolj enotni. Zaposleni, ki jih je kar 1200, naj bi prispevali dva odstotka od osebnih dohodkov, kmetje pa dva tisoč dinarjev od hektarja obdelovalne povšrine. V Pe-tanjcih celo nekaj več, v Bo-rejcih pa se dogovarjajo, da bi imeli referendum predčasno. Rabijo precej denarja za prizidek in adaptacijo vaškega gasilskega doma, pa tudi za komunalno dejavnost. Vzdrževanje poljskih cest jih ne stane dosti. Vsaka vas ima svojo gramoznico, le da je vse preveč tistih, ki vanje odmetavajo vsemoaočo ropotijo, tudi dotrajane gospodinjske stroje. Tu bi radi končno naredili red. Tudi ribiči se strinjajo s predlogom, da bi za območje krajevne skupnosti določili enotno odlagališče in poskrbeli, da bi jih občasno odpeljali na Dinos ali Surovino.
LANSKi USPEHI SO SPODBUDNI
Lanski uspehi so spodbudni. Z združenimi sredstvi so, poleg drugega, uredili okolico
Predsednik sveta- krajevne skupnosti Tišina — Alojz Flegar je optimist. Dosti uspehov je za njimi, medtem pa že snujejo nove načrte.
zadružnega doma in kulturno dvorano na Tišini, adaptirali vaški gasilski dom v Petanj-cih, prizidali dom v Vanča vasi, posodobili dvorano v zadružnem domu v Gradišču in poskrbeli za novo vodno črpališče v Murskih Črncih. Tu pa je še vrsta uspehov pri komunalnem urejanju vasi in sploh okrog skrbi za urejeno okolje.
Po tistem kar so naredili lani, so že malce nestrpni okrog napeljave telefonov, za katere so začeli denar zbirati že pred tremi leti. Skoraj staro milijardo bo stalo vse skupaj. Na območju krajevne skupnosti imajo 40 številk, ča kajo na 160 novih, v Borejcih bi jih radi imeli kar 31, čeprav doslej niso imeli nobenega.
PRESKRBA IN OBRT
Dve trgovini so imeli pred leti na Tišini, zdaj pa imajo samo eno in še ta je utesnjena. Dogovarjali so se o gradnji samopostrežne trgovine, vendar nekoliko predolgo, zato bo potrebna potrpežljivost Pogrešajo tudi obrtnike, od tehničnih do vodovodnih inštalaterjev do zidarjev. Tu se ni nič premaknilo na bolje.
KRAJEVNA SAMOUPRAVA
»Krajevna samouprava je dobro razvita, vse od zborov občanov nap'rej,« je dejal predsednik sveta krajevne skupnosti Tišina Alojz Flegar, tudi delegatski sistem se je uveljavil. »Zatika se pri združenih delegacijah. »Združene delegacije imajo zdaj skupaj s krajevno skupnostjo Gede-rovci. Predlagali so, naj bi imela vsaka krajevna skupnost svoje delegacije, pa doslej iz tega še ni bilo nič.«
Janko Stolnik
Kurirčkova pošta v občini
Kurirčkova po št Tj e te dni potovala po radgonski občini. Prvi sojo sprejeli učenci osnovne šole Radenci, in sicer minuli petek od tišinskih kurirjev. Po prisrčni slovesnosti. na kateri je mladim spregovoril tudi borec Bojan Červič. so torbo ponesli dalje in jo še isti dan predali pionirjem z osnovne šole Kapela.
Tam so pošto varno shranili do ponedeljka in preden so* jo tudi oni ponesli po skrivnih poteh.dalje. so imeli pestro proslavo. V ponedeljek je Kurirčkova pošta obiskala vrtec na Janževem vrhu in osnovne šole Gornja Radgona (obe osemletki), Apače in Stogovce. v torek Spodnjo Ščavnico. Negovo in Videm ob Ščavnici, v sre-
do pa so jo pionirji radgonske občine predali vrstnikom iz občine Ljutomer. in to z ugotovitvijo, da so svojo nalogo uspešno opravili. Občinski svet pionirjev pa je za ta mesec začrtal še več drugih akcij, med katerimi bo tudi akcija »Ilegalec«.
J. G.
Tudi v Salovcih so slovesno sprejeli Kurirčkovo pošto in obudili spomin na junaški boj naših narodov in narodnosti proti okupatorjem naše domovine. Mladim je o tem spregovoril predstavnik zveze borcev Murska Sobota Matija Serak. (Foto: J. G.)
— V Dobrovniku so minulo soboto pripravili osrednjo proslavo v počastitev madžarskega kulturnega praznika, ki je posvečen 15. marcu, obletnici revolucije (1948), in največjemu madžarskemu pesniku Sandorju Petofiju. Slavnostni govor sta imela Jdszsef Varga v madžarskem jeziku in Ema Brumen v slovenščini. .»Naša mladost je bila lepa, ker smo živeli s Titom, naša prihodnost je svetla, ker živimo v svobodni domovini in stopamo po jasno začrtani poti. Zato naj 15. marec, kulturni praznik pripadnikov madžarske narodnosti ne bo parada naše ošabnosti zaradi uspehov, ki smo jih dosegli, naj bo to dan, ko se vsi skupaj in vsak zase
„SKRB” ZA TURIZEM
Na prvi skupni seji konference delegacij zbora združenega dela, predsedstva občinske frontne organizacije in predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov je beseda tekla tudi o stanju na področju turizma v radgonski občini. O tem, kako je na tem področju, od katerega si v republiki in občini obetamo precejšnji devizni izkupiček, je spregovoril predstavnik občinskega izvršnega sveta. Pri tem je navedel tudi program, ki bi naj bil osnova za večje uspehe v turizmu. Pa pustimo le-tega, čeprav bi ga morali pričeti že izvajati, zaenkrat ob strani. Skrb za razvoj turizma so najbolj ilustrativno izpričali nosilci te pomembne panoge. Seje se namreč ni udeležil nihče ...	vp
TISKOVNA KONFERENCA V RADEN'
PO DEITU
Odločitev je padla že 11. oktobra lani, ko je Radenska razdrla pogodbo z zahodno-nemško firmo Kajo, s katero je 11 let sodelovala v proizvodnji napitka, znanega doma in na tujem pod blagovno znamko Deit. Hkrati so se odločili, da uvedejo lastno znamko in začno s proizvodnjo novega osvežilnega napitka pod blagovno znamko Stil.
Da je prišlo do odpovedi pogodbe, je več vzrokov, osnovni pa tiči v dejstvu, da se je Radenska, kljub nekajkratnim posredovanjem in opozorilom. nahajala v neenakopravnem položaju s podružnico zahodnonemškega partnerja v Avstriji. Posebej niso našli skupnega jezika pri izvozu deita na konvertibilna tržišča in prodaji surovin za deit.
Kot je bilo rečeno na nedavni tiskovni konferenci v

Kajo.
Hoteli so jo sicer že 1976. vendar razmere tega niso dovoljevale. V zadnjih nekaj letih je Radenska svoj« proizvodnjo osvežilnih napit' kov toliko tehnološko izp°' polnila in si zagotovila lastno oskrbo s surovinami, da seje lahko osamosvojila. Računa, da bo s tem prihranila najmanj 25 milijonov šili«' gov.
Sicer pa so primerjalne analize obeh osvežilnih napitkov. deita in stila, ki jih Je opravil zagrebški prehrambeni institut, pokazale, da F nov napitek kakovostnejši^ prejšnjega, kar le še poWJe pravilnost odločitve Rade? ske. so podčrtali na tiskovni konferenci.
Splošnoizobraževalni oddelek Pokrajinske in štu j . knjižnice v Murski Soboti je pripravil razstavo obj .J® smrti Karla Marxa. Razstava bo na ogled v avli knji"1
Z gobelini in drugimi ročnimi deli se je Ema Lazar iz Mar-kišavec začela ukvarjati že takrat, ko sta bila z možem Ko-lomanom vrsto let na Švedskem. Bogato zbirko ima. nrodala pa je le dva primerka. Nekaj hrani za doma, za darila najdražjim, pa tudi na Švedsko je poslala nekaj primerkov. »Utripi strojčka se bodo še slišali,« je povedala Ema.
js-
Nov soboški vrtec
V novem stanovanjskem kompleksu ob Lendavski eesti so v ponedeljek predali namenu nov vrtec — oddelek vzgojno varstvene organizacije Murska Sobota. V njem bo prostora za štirideset otrok od treh do petih let. v dveh skupinah, zanje pa bosta skrbeli dve vzgojiteljici z varuhinjo. Na 136 kvadratnih metrih površine sta urejeni igralnici, garderoba, sanitarije, kuhinja — delilnica in shramba, investicija pa je znašala 5 milijonov dinarjev.
Novi vrtec je vsekakor pomembna pridobitev v času omejenih investicij., poudariti pa kaže, daje prvi tovrstni objekt za dnevno varstvo otrok v stanovanjskem naselju. Sredstva zanj so prispevali tudi občani sami neposredno, med malčki, ki imajo v novih, lepih prostorih urejeno vzgojno varstvo pa so predvsem tisti iz krajevne skupnosti Lendavska, saj je v novem stanovanjskem naselju največ prav mladih družin s predšolskimi otroci.	B. Bavčar
Najbolj prisrčni so bili na krajši slovesnosti ob otvoritvi novega vrtca v stanovanjskem naselju Lendavska — sever malčki vzgojno varstvene organizacije Murska Sobota, ki so zaigrali, zaplesali in zapeli na ploščadi čez katero bo vodila pot iz igralnic na zelenico, ki bo predvidoma urejena še to pomlad.	Foto: A. Abraham
IZ PORABJA
Piše: JO
le še nekaj sto knjig
pri Mohorjevi družbi v Celju v redni knjižni zbirki (Naši kraji 5) izšla tudi knjiga z naslovom SLOVENSKO PORABJE. Gre po dolgih dolgih letih za prvo knjižno delo izpod peresa kakšnega porabskega Slovenca, in sicer sta avtorja FRANČEK MUKIČ in njegova žena MARIJA KO-ZAR-Mukič. ki sta si s študijem na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pridobila tudi kar dobro znanje iz slovenskega knjižnega jezika. Najbrž bi v Porabju in sploh med rojaki na Madžarskem težko našli še koga s tako dobrim poznavanjem materinegajezika. Poleg tega pa. kot sta dokazala s to knjigo, imata tudi žilico za pisanje.
Franček se je po prvih poizkusih v pesništvu in nekaj krajših novelah tokrat prvič lotil zahtevnejšega, daljšega knjižnega dela. Tako je nastala povest (če ji lahko tako rečemo) z naslovom POTEPTANI ČEŠNJEVI CVETOVI, v kateri je orisal življenje v letih pred L svetovno vojno v svoji rojstni vasi Gornji Šenik v Porabju. Takrat so ljudje še trdo garali na zemlji.
»Števan (glavni junak, op. p.) je bil kljub utrujenosti še' buden. Po glavi so mu'rojile najrazličnejše misli. Zakaj mora toliko garati? In kakšen smisel ima to garanje? Se zato žene od zore do temne noči, da mu oče ob nedeljah da za kak kozarček vina?«
Števan sicer najde tudi svojo srečo. Poroči se z dekletom iz vasi, s Frančiško z Meleknoga vrejeka. se preseli na njen dom' in živi človeka vredno življenje.
»Veš. Frančiška, da sem zdaj zelo srečen?!« je rekel Števan. ko sta sedela pod velikim orehom na dvorišču Franciškine rojstne hiše na Melekenom vrejeki. Frančiška mu je ob teh besedah ne-' žno in ljubeznivo pogledala v oči.
revščino', in zato sklene i Ameriko. Tam mu gre dobro. Žena pa povije drugega «tr°VnoVabi-jo po šestih mesečin I naj pride tudi ona za nJ bosta tako hitreje potreben denar. Lran . (0(ja res odpravi nadolgo.P ’ po moža ne najde več