Postno tekoči račun št. 24. (Conto corrente con la posta.) Posamezna stevilka 20 stotink. Stev. 47. V GORICI dar 22. novembra $922 L*tolk V. GORIŠKA STRAŽA 1 [\%jtx vsako sredo opoldne. z Slane za celo leio I2iir, za en me<-ec 1 L, za inozemstfo 20 L. Na naro61a birz dopo^lane na- r<čnine se : e oziramo. ¦• «-• Uredništvo tn uprrva: uL Vetturlnl 9. — — - OnonVORN! URFONIK: ROMAN CE.J. — — VI ste kot neurjc, val, ki s silo preko nas zamahne, rni smo kakor skala, ki vselej ostane f kadar val izplahne. Nefr.^nklraiu pjsma se ne sprejemajo. Oglasi se plačajo napre) in stanejo 6~ lir< v visočini enega cm v enem stolpu. — — List izdaja konsorci] »GORJŠKE STRA2E«. — — - — Tisk »NARODNE TISKARNE« v GoricL - Narod v duši evrst. Prizor, ki ga nudi danes italijansk«; politično življenjc, je za nas Slovence čudcn in nov. V italijanskem Ijud.srvu so vr.ši vcliko prcmikanje političnih sil. V j hipu, ko je bila po opasnih naporih zmn; j .ua fašizma tfotova, so sc začelc jjnesti v tahor fašistov trume iz drugih strank. Orjaske organizacije soeialistov so z o; nim sunkom uskočile h sovražniku. Ti? vSoči italijanskih demckratov, z razumni- stvom na čelu, so prešli pod.zastavo fa- j šizma. V noči od 29. na 30. oktobra, ko lihče niveč dvomil o zma^i fašizma, so dcsettisoči izprcmenili politično prcprU čanje in socialno naziranje .s tako Lihko? to, kot da preoblačijo srajco. In i esnično, oblekli .so lc črno srajco: Pod njo je (?stalo zajčje srce, ki ua noben prcvrat ixpremeniti nc more. Fašizem dcbro ve, da bodo ti dezertcrji ubežali pri prvi najmanjši nevarnosti. In čc jutri pri- dcjo Kitajci v italijansko dcželo, se bo skrivilo desettisoč hrbtcnic in ustnicc bodo /ablebetale cukreno prošnjo: Kitajsk i ckscelcrjca, dovolitc, da vam osnažimo škornje!! Na koristolovce in brezznaeaj- nežc tako bojno gibanje, kot jc fašizcin, računati ne smc in ne more. Trden in možat zrc na.š narod s slo? vcnskih gora in planot na zmešnjavo in prelevljanjc, ki so pojavlja v italijan? skib strankah. Našc Ijudstvo sc globoko zavcda cnc rcsnice: Sfranke gredo, narod osfnne! Stranke rastcjo, zmagujt:; jo, vladajo in ko dovršijo nalogo propa« dejo tako jjotovo, kot usalnie staro drcvo. Ncirod m ostane. Ker v vsaki slovenski duši je užgano znamenjc: Lc cno srce imam, to je slovensko in izpremcniti ga nc morcm, prodati ga nočcm. Zato to prcmikanje, ta beg iz tabora v tabor, ki ga opazujemo pri ¦ italijanskib stran« kah, nc najde posnemanja pri nas. Tara bežijo iz ene itaÜjanskc stranke v drtiijo italijansko stianko. Nikdo '^a ne prchaja iz italijanske?4a nnvoda v slo- vcnski ali nemški narod. In jjorje Italic janu, ki bi potcptal italijansko zastavo, zatajil svoj rod! Pravično maščcvanje bi ga. zadclo in fašizem bi bil prvi, ki bi izdajalca ubil kot garjevc^a psa! In prav bi storil! Ker človek, ki zataji svoj narod radi dcnarja, moči in časti, je vre« den splošne^a zaničcvanja in najtvše kazni! Zato bi vsi oni možjc, ki bi iskali mcd nami Slovenci prista.šev za fašizem ali cdnadnikov, našli par pristašcv !e inecl koristolovci. V vsakcm iiai"(,dii. sc iiajdcjo Ij.ndjc v.-jcb vrst. Celo med dvanajsterimi apo* stoli je bil en Judež. Kdo se bo eudil, če tudi med Slovenci iztaknejo par oseb, ki so pripravljeni prodati nc saino slovensko čast, ampak tudi lastno mater za cast in denar? Toda kakor je Kristus zavruel Judcža in «:a palmil v obup, tako bo narod obračimil s takimi in jim už^al za vsc case na čclo znak I nrodanccv. '1'clo naroda izloči ta strup in trdnejše ter okrepljeno - se bori na? prcj, dokler ne zma;4a nje^ova in božja pinvica! V rimski zbornici je v netek 17. t. m. fašistovski poslancc Giunta zaklical, I da :se tudi Slovenci pridružujejo fa* šistom. CJovoril jc; resnico. Tudi nekaj desctin izj»ubljcnccv slovenskc krvi je prešlo h zastavi fašizma. Naj fašizem ne , bo ponosen na te ljudi. Naj vcdo, da jih i je vcčni in licprciiiau'livi slovenski na- rod izobčil. Zavcdajo naj se, da tudi ( italijanski fašizein, zvest svojini nače- lom, globoko zanJčujc Ijudi, ki so zatajili svojo Mater. Toda .ijloboko se inoti t^ospod Giun? ta, ko izraža upanje, da bo slovcnsko Ijudstvo zavrglo svojo zastavo, poman? dralo ^robovc svojih dedov in postalo narod Judežcv. Vsem, ki hodijo h slos venskemu ljudstvu kupovat duše, ono ! s plemenitiin .ulasom odRovarja: Tu sem in tu osfancm! ] I Tak ponosen od/4ovor more dati le I Ijudstvo, v katerem so skritc vclikanske j moraine encrgije. Le pošten, značajen, I žclczen narod ostane zvest svojim ide* i alom. Ponos nani širi sree, ko se spomni; I mo na L,floboko in krenko življenje, ki je začelo udarjati po naših vaških dru.š-- tvih. Zdrava in značajna slovenska mladina si tarn krepi duševne sile. Kdor je videl v Svetem Križu na Vipavskem J stotine fantov in c'eklct, mož in zena, ki j so štiri večere poslušali slovensko bcjc* do in peli v ljudskcm zboru slovensko pescn, ta se je prcpričal, da tega ljud<= I stva nobena sila zlomila ne bo. V slo? venskih dušah se tvorijo mogočne sile, slovenska mladina si kuje značajc, ki jih noben naval nc bo strl. Naš narod je v duši čvrst. To iekle^ no krepkost izvira iz njegove vere v pravico, iz poštenja, ki si ga je naučil pri krščanstvu. V tern je na.se zaupanje i in zmaga slovenske pravice! Mariborska pisma. (Pošilja L. Z.) (Nadaljevanje). 3. O socialnem gibunju viničarjvv Viničarstvo koloiistvo v širšem ])o- menu je mala dedščina, mal ostanek icvdalne debe. Latinski besedi fendus bi odgovarjal — zajem. V srednjem veku so dajali vladarji svoji udani go* spodi zernljo v fevd —- v zajem, tako je nastalo plemstvo, in ta veiika zemljiška gospoda je pritegnila nasc kar največ zemlje s svoj em i podložnimi kmeti, ki niso lc obdclovali zemlje, marveč jo tudi branili prcd sovražnimi vpadi. Viniear* stvo-kolonstvo v cžjem ponienu jc prav- zaprav dninarstvo* delavstvo, ncposcdu* joči razred — kmetski proletariat. Viničarji so danes -odvisni lilap- čevski dclavci. Pod ncinško- avstrijsko hegemonijo politično in gospodarsko tlačeni, niso mogli priti do svojega izra« z, izobrazba jim jc bila zaprta šc do vce* raj. Ncmški graščaki, obramba društva Südmrak in Schujvcrein so nakupovali — po sistematično — izračunjcnem na? črtu za visoko ccno slovenske poscsti, ki so se vcd.no bolj krčila. Naselilisko? lonizirali so po Goricah nemske, pruskc kmctc, ki danes ncodvisni imajo v po* ! .scsti dobrsen kos našc severnc zemlje. | V neorganiziranem malem kmetstvu in v slovcnskcm viničarstvu so zabijali prve kolc za ncmški most. Uradništvo jc bilo nem.ško uli vsaj ncmčursko, ki je zivclo samo zase. — Ncmčurstvo jc bilo odločujoč faktor, ki jc imel vplivno bc^ sedo nad omahljivimi viničar.ji. Naša intcligenca jc vodila ' do najnovejsc dobc brezplodno konservativno nolitiko brcz rcclncga programa in brcz pravega smisla za socialnc problerne. Blestečc besede, hobneče frazc v rešcvaju narod* nosti niso zaicjfle pri kinctskemu .pro- letarijatu, ki jc strcmel najprcjc po go? spodarski neodvisnosti in osamesvoji- tvi. Pa tudi trezno računajoči socialni^ kulturni dclavci so bili prcšibki nap ram nemski sili in nemškemu kapitalu. Ljud* stvo jc bilo prcpuščcno samcmu scbi in ž njim sc je dalo napraviti cclo kupčija (viničarji so volili po gospodarjevi volji -— njih otroci so pohajali sole — po? nemčcvalnicc). Nevcdnost, ncznanje rnasc jc rodila ncznosne družabnc in socialnc razmere in socialno bedo tc masc (ki je še danes v marib. okoli.su). Pod nemškim bičem je trepetala sloven* ska, ponižna, strahopctna natura in pod takimi okoliščinami do krvi izscsani vis ničarji niso mogli razviti uspešnc orga* nizacije, ki je bila zadušena že v kali. Morala jc priti vojna in ž njo osvo* boditev scverne slovenske meje. Vojna jc princsla s seboj svobcdnejše gibanje vinicarjev, ki prepojeni s samozavestjo žc dvijfajo jjlave preko ncspodarjevih ramen, in sc zbirajo v sxojili organizacijali napn- vcd/Mjoč odločcn socialni boj. Moderno socialistiško gibanjc je vzbudilo ta boj. Podoben primer imamo v kolonskem gibanju, ki jc vzbudilo so* cialno vzajemnost — kolonsko solidary nost. Viničarji in koloni so scgli po najboljšem orožju — po samopomoči. Naši koloni, ki so razvili silno organic zacijo v skupnem kolonskem društvu, imajo svojo že uvcljavljcno kolonsko pogodbo; viničarji pa, ki so si ustanovili »Strokovno ort'anizacijo viničariev za Slovenijo« in ki snujejo šelc krajevnc strokovnc organizacijc, imajo svoj vini>- čarski red (viničarsko pogodbo). Za* snovali in modernizirali so ta viniear* ski red, ki pa ni šc snrejet še manj uza* konjen. Tc krajevnc viniearske organic zacije niso mcdscbojno združenc in dasi ncodvisno, so utclcsnjcne političnim strankam, narodno^socialistični in Slo? vcnski ljudski stranki. Namen organizacije je prccivsem varovati gospodarskc socialnc in kultur>- I nc interese svojih članov in s tern pripo= magati k zboljšanju njihovih dclavskih in mczdnih. razrncr. Svoj namen hočc doseči v prvi vr^ sti na pocilagi zahteve novega viničar* skega rcda, potcm pa tudi z zaščito svo* jih članov pri osebnih in gospodarskih • zavarovanjih, pravdnih zadevah in pri izvedbi agrarnc rcformc, s pospcšcvan^ jem zadružništva, medscbojnim podpi? lanjem v slučajib potrcbe in smrri. 'i'a svoj program udejstvujejo z u* spehom. Mladc moči: priprosti, a na« obraženi viničarjcvi sinovi vodijo in ši; rijo to gibanjc slovenjegori.ških vini* čarjev. Jzza viničarjevih bajt se dviga puntarski duh stisnjene pesti. Kmetje? -tiiiki grozijo, viničarji prihajaio na poučnc shodc z clebelimi gorjacami, da ncmotcno zboru jc jo pod milim ne? horn (v kremi pijcjo posestniki). Med drugimi malimi zahtevami je tudi: tant? jema 3% od vsega pri viničariji pride« lanega vinskega mošta, ako ne v nara* vi, pa v denarju. Da so viničarji — kos Ioni iz Brd, bi žc davno vsc nreobrnili in ovrgli sedanji krivični viničarski red. AlsonK Daudet: ZVKZDn. Zffodba provecalskega pastirja. (Prcvcl Sorli P.) Tistc case sem pasel na Liberonu. Celo tedne sem prebil v samoti, kamor ni zašla živa duša. Sam sarncat sredi pašni- I kov s svojini psoni in ovcaini. Lc porcd- ko sc jc pojavil puščavnik iz krorovja, isčoč zdravilna zclišča včasi sc je prika- zal črn obraz kakega ])ijeniGiitskeRa okr- ljarja. Bila so to tiha bitja, ki jim ie bila samota odvzela Kovorico. Kcr so izKiib.ili dar besede, jilt ni silila radovednost tja dol v bučečc mesto in vasi. Koinaj vsakih sti- rinajst dni jc prizvončkalo po strmini na- vzKor. Bil je zVonček mczga inojesca so- spodarja, ki mi jc prinašal živcž. Na str- ineni cbronku ic vstajala Rlavica decka, ki je sprcmljal mez^a ali pa rmdeča kapica stare tetkc Narade; cb teh prilikah sem se vedno vzradostil. Hitcl sem peprascvati kako je tain zd.olaj . . . krsti, poroke,., vse me je zanimalo, najbclj pa me jc za- nimala «ospodarjeva hčerka, goapodicna Štcfanka, najlepši ctrck desct rnilj na- ( okrojf. Da ne bi kazal prevelikc radovcd- nosti sem ravnodušno popraševal, kako obiskuje veselice in kaj dela. Ce mc vpra- šate, kako da so zanimale te reči mene i ubo.irc.ua pastirja v ^orovju, Vam povem : da sein imel takrpt 20 let. in da ic bila Štcfanka nekaj najlepscffa kar sem še v.i- dcl do tistill dob. Ncko ncdeljo sem pričakoval živež , do poznega večera. ZjiUraj sem si bil re- I kel: Vclika masa jc kriva tcmu; okoli poldncva pa jc nastala taka ncvihta, da bi mczckr ne bil mo^cl nikamor. Vcdel sem, da jc kriva liuda pot. Okoli trcli se jc zjasnilo na ^ori. Oora, mxikra sc jc čudo- vito bliščala pod solnčnimi žarki. Skoz šuštcnje listja in skoz šumcnjc naraslih pctokov jc prodrlo cinjjljanje mezjra tako vcsclo in praznično, kakor veselo in praz- nično more biti samo trlas velikonocnili ZVC11GV. Ni bil mali dcčck, niti tctka Norada, tcinvcč bila je, ... prosim Vas u^anitc kdo, . . . bila jc naša tfospodicna §tcfanka, ona saina, scdeča lepo ravno med kosara- mi, vsa cvetoča v, jforskcm zraku, očišče- ncin po ncvihti. Mulčck jc bil zbolel, tctka Narada na počitn[cah pri svoji deci. Vse mi jc pove- dala Štefanka stopaje na tla. Zakasnela se je bila kcr jc ^ašla; komaj bi ji vcrjcl to, kajti tako skrbno jc bila napravljena, s cvetličnim trakcm; skratka zdelo se je, da njena pot drži na plcsisčc in nc na strnio j^oro. Dražcstna stvarca! Moje oii so sc zagrizlc vanjo. Nikoli je se niscm vide! tako od blizu. Le včasi pozimi, ko jc bila živina dema, ko sem se vračal k večerji jc ona živahno korakala po dvorani, nc meneč sc za slnžinčad; skrbno napravlje- na, nekoliko ponc;s.na. Toda zdaj jc stala nrcd menoj in je stala samo zaradi mene. ! Zakaj bi tedaj izgubljal Klavo? ; Ko jc nobrala vsebino iz kcška si jc natanko cgledovala. vsc naokoli. Priviha- j la je nekoliko ncdeljsko krilo in vstrpila i v kočo, da vidi kak količck mi jc usojen. Jasli iz slamc z ovčjo kožo in mcj plašč na zidn, kljuka.sta palica, puška na kre- men; — to jc bila cela oprava. Njo jc za- nimalo. Tcrej tnkaj živis, m(;j nboj^i pastir- ček. Kako ti jc dolgčas tu samemu? kaj delaš? Na kokra niislis? Rad bi ji bil od^ovoril: »Na Tc ko- spodiinica!« In nič bi sc nc bil la^al, toda moja zbcjjanost jc bila taka, da nisem na- šcl besedice. Mislim, da jc opazila in s:c jc iia.ua- jivka radovala, podvojivši mi zbctfanost s svojo norcdnostjo. kaj obiskat? Najlažje bi prišla do tebe na Pa tvoja dobra prijateljica, tc pride kaj cbiskati? najlažjc bi prišla do tebc na j zlati kozki ali na vili zvezdi, ki plava po j vrhovili jjora. Ona sama, ki jc to Rovotila jc iz.ulc- dala kakor vila Zvczda, z nasmeskom na (.brazku, najrnjcnem nazaj; njena sila za odhod io jc dclal prikazen scknndc. »Zbo^om pastir!« »ZboKom irospcdinjica!« Tedaj je izjrinila s svojimi praznimi košarami... Ko je iz.ui.nila. za obronkcm navzdol se mi jc zdelo, da vsak kamen, ki sc iz- i drsne izpod zclczncu'a kopita mezjra in se zakctali nav^-dol, padc naravnost na mojc srce. Dolffo sem čutll to tcžko padanje. j Tja do tcmnc r.oči sem cstal na me- stu kakor c.kamenel, zamaknjen nisem sc | anal zffcniti, da bi nc predial teh lepih | I sanj. Proti večeru, ko jc jjosta modrina na- polnila dolino, ko so se ovce stiskale v stajo, sem začul klic poimenu tain od zdo- laj, kamor je bila iz^inila naša «ospodič- na. Pojavila se je.naenkrat pred menoj, ne vcč smchljajoča kot malo prej temvcč tre- soča sc od liiraza in straliu. Najbrže je na poti zadela na lmdotir- nik, ki jo jc hotel po.uoltniti. V tcj nočni uri jc bila le še misel na vrnitev pametna. Hljižnice nc bi bila sama nikoli dobila v tcmi, jaz pa nisem mo.ucl proč od živi- iie. Misel, da ostane čez noč v Rori jo je plašila, posebno pa skrb starišcv jo jc nad- lckrovala. Tolažil sem jo po svojih močeh. »V juliju so kratke noči, trenutek ni dober« sem incnil jaz skromno. Prizjfal sem velik ogenj, da si osusi oblc- ko, prcmočeno od hudournika. Pristavil sem mlcko, toda mala ni mislila ne na jed in ne na tonloto. Zapazil sem ji v očch dcbelc solze in tindi meni je bilo pri sreu, da bi bil najraje plakal. Tedaj pa jc nad la pozna noč na zem- ljo. Lc na visokih vršacih se je nekaj svet- likalo kakor rudeč prah, cV.-ti-t sopara od zahoda. Zažclel sem, da bi uospodiena vsto pila v kočo. Na svežo slamo sem bil polo- žil ovčjo kožo, ii voščil lahko noč, odšel in sedel zemaj pred vratmi. Bok1 mi jc nriča, da sem ostal spričo razpaljenih možuan idealist. Zdelo se mi je, da mi jc dodoljena vclika srcča kcr se naliaja tako blizu v tej skromni kočici hči nicjcua .trospodarja, kakor ovčica srcdi črcd.c, lc da je bila bolj ncdolžna in izro- čena moji skrbi. (Dalje prih.) KRNSKI DOGODKI. Slovenski mladeniči pred sodiščem. Cast Slovencev rešena. V četrtck 16. noveinbra se jc vršila kazenska razprava proti obtoženeem nidi poškodbe spoinenika na Krnu. Na obtožni klo])i scdijo: Smrekar Anton (star 16 let), Perdih Andrcj (li let), Keren Jo- sip (13 let); vsi trije so iz Drežnice. — Jvančič Ivan (23 let) in Bajt Veneeslav (16 let) iz Kamneua. Miklnš Josip (37 let) iz Ladretfa in Sovdat Ivan (17 let) iz Smasti. Predsedoval jc sodni svetnik dr. ' A. Vinci, obtožbo je vodil državni pravdnik odvetnik dr. Batti.u.ui; obtožence je pa za- Kovarjal odvetnik dr. FIcro. Razprava je pričela o 9. uri zjutraj tcr trajaia do 10. lire zvečer. BRANITriUriVl PRl:l)L()(iI ZAVRNJriNI. Branilelj dr. Fleuo je takoj v začetkn razprave stavil predle.u", da naj se zavrže strckovnjaško mnenje inženirja Marcuzzija. Na dru^i strani jv branitelj tudi predla.ual, da naj se iz ljubczni do stvari in do resnice, ki mora biti sodniku sveta nad vse, upoštevajo pri rapravi stro- kovna ninenja inženirja Peirama. inženirja Fiirsta in uradne komisije, ki jo je odpo- slal na Km «cneralni podkomisar v Oorici. Od razsodbe v pouiedr.i tell dveli prcdlo.uov je bil odvisen izid razprave. Iz razsodbe je pa razvidno, da sc je odločil sodni dvor obsoditi ebtožence. Po pnlurr neni preniišljevanju treh sodnikov je vra- tar javil občinstvu, da prihaja »tribunal«. Vsi navzoči v razpravni dvorani vstanejo ter čakajo, da najprej sedejo člani »tribu- nala«. Prcdsednik dr. Vinci prečita razsod- bo (; braiiiteljevili prediotfih dr.ja Flega, ki jih je, kakor jc samo po sebi umevno prej napadal državni pravdnik in javlja, da je sodni dvor branitcljcvc predloye za- vmil. S to razsedbo je bila dana tudi konč- iia razsodba, ki je pomcnila. obsodbo pctili obtozencev radi poškodbe spomenika na Knin. ZUNANJI: OKOLIŠ&NI: RAZPRAVK. V ulasilu fašistov »Popolo di Trieste« je izšel poziv, ki je epozarjal fašistc da se bo vršila 16. noveinbra razprava proti o- skruniteljein krnskcua spomenika. List je retil fasiste, naj paziio na goriške sodnikc, ki so naklonjeni Slovanom. Sodnij.a je skušala biti praviuna, kolikor je pač sniela. NASTOP PRKDSKDNIKA IN PONOS SLOVENSK1H OBTOZrZNCEV. Čc tudi se je vršila razprava v nezdravili pcliticnih razmerah in pod pritiskom javne- tfa ninenja, vendar moramo na tem mestii odločno obsoditi nostopanje preds. dr.ja Vincija nasproti slovenskim obtožencem in slovenskim pričam. Pri vseh izjavah slov. obtožencev je videl dr. Viirci nainen, da hečejo zakrivati, zavijati; .urozil jini jc, čcš da morajo gcvoriti resnico ter da ?-o njihovc izjave v nasprostvu s prejšnjimi izjavami V rcsnici pa so nastala vsa ne- sporazumljenja radi načiua njeuoveu'a iz- prašcvanja. Na druui- strani pa. morarno obaidovati odločnost in nevstrašenost na- šifi fan lev in ined niiini najmlajše.ea, Pei- diha. S samozavestjo, ki jo more imeti sa- me oni, ki ve, da je ncdolžen, so trdili šti- rikrat in petkrat isto. Tako n. pr. je od.uo- voril Sovdat.ua vprašan.jc predscdnikovo, ali jc bil na Krnu tcr ali je kriv? »Niscin, nisem in nisem. Ako bi v resnici mi piwz- ročili noškcdbo na Krnu. potem bi nc bill tukai.« Na vnrašanje predsednikovo ali so obtezenci vedcli, da je spomeuik ua Krnu se vsi ebtežcnci o'dpovonli: Vedcli sme, da jc bila veselica na Krnu 16. juniia, ni- smo sc pa brigali, zakaj jc bila veselica in nismo vedcli, da je bil nostavlicn spoinc- nik. Na vnrašanie pred?ednikovo nasproti Ivanneu in Paitu, zakaj sta se bala prcd vcu'ki. t^r mkai sta se skrivala, sta oduo- vcrila: RmcII tctra. ker so naiu vejaki i^kali in ker ie eden izmed niih na naju nemerjl s rurko! Jcto vrr^anie ie nrrdsednik stavil tiwli rriči Oolji RudeKr.1, na katero jc debil 1st! cdrcd tern do«o- ' dilo nekaj izrcdncMa. Sovdat je numrev ob ! tcj i>riliki tako značilno vriskal, kakor vri- skajo slovenski kmctje v trenutkih največ- jcua vcselja in zadevoljnosti: ečividno je bil o vesclje (numreč Sevdatovo) nad iz- vršcnini dejanjein (poškedbo spomenikov). ZASLIŠEVANJE PRIČ. | Zaslišano jc bilo 10 prič in izjave nc- k.itcrih prič, ki so bile pedanc pri preiske- vaincm sodniku so bile prcčitaiie. Izjave prič so bile v celoti, kakor je iiosebno de- bro izrazil branitelj dr. Fle^o samo nine- nja. Vsc izjave prič italijanske narednosti, ki so bile podanc proti slovenskim fantom, niso doprinesle niti naimanjse.ua dokaza. Predvsein niso mcjcla izpričati, da sta bila | Mikluš in Sovdat, ki sta najhujše ebsojena, splo/i na Krnu. Na vprašanje predseduiko- vo: »ali uiislite, da jc poškodbo spemenika povzročila strela ali pa človcška roka ter ali poznatc znake, ki jih povzroči strela n. pr. na kamnu?« so price italijan- ske nareduosti, ki so bile riizvcn enegu sami častniki in orežniki eduovorile: Bili smo na alpski frenti. Poznamo znake. To- da \r tem konkretnem slucajci je popolno- nia izkljuccno, da bi bila škoda povzročc- na p(} strcli. Saj sc na plošči peznajo udar- ci Stange ali pa kladiva. Prcdscdnik jc bil stemi izjavami zadovoljcn. NOV1 PREDLOG BRANITELJ A! Ko so bile vsc price zaslisane jc stavil d\\ Elcgo slcdcči predlog: Ker imam pri scbi kešček palicc z žico (drotein) in zaž- ganiini roza.mi iz iiapirja, del zvezdc, ki je bila na spemeniku in ki ga jc prinesla s se- boi uradna komisija, katero je poslal na Krn ,ucn. komisar v Gorici, na katercm zasledi laliko vsakdo znake strcle, zato Drcdla.U'am: Inz. Markuzzi naj se izjavi, ko si je eiiledal ta predmet, ali bi mogel še o- stati pri svoji trditvi, ki jo je pedal v svojem strekovnem poročilu, katero je bilo sc- stavljeno na pt^diagi fotografij, da je v-sak dyeni izključen, da jc poškodbc spomenika na Krnu pevzrcčila člevcška roka?!? Dr- žavni pravdnik sc jc tcnut predlogu preti- vil 6:s:: na ta uačin bi p(;tisnili skoz okno nekaj, kar smo takoj eb pcčetku razprave vrgli skez vrata. Sedni dver sc je edstranil! Po noiur- neni premisljanfci sc je vrnil in naznanil, da jc tudi trctji predict branitclja dr. Flc- KOta, zavrnjen. BESEDA DRZAVNECiA PRAVDNIK A. Nato jc državni pravdnik edvetnik dr. Dattijrgi zelo lepo govoril o junaštvu itali- janske vejskc in o čudovi-ti zmagi italijan- skc.ua vojaka. Italijanskemu vojaku-jima- ku v ppomin jc pnstavila hvalcžna domevi- na lep spomenik na Krnu. Spcmenik naj bi posvetil in evckovcčil svetc mcjc velikc demf vine-matcrc. Toda niinui! so samo štirje dnevi in sveto čustvd Italijana jc bilo encčaščcno po zlečincili. Ni dvema, da se- dijc na. ebtežni klepi tisti, ki so pvzročili . poškodbo spomenika na Krnu. T(,da ravno tako, jc jesno. da oni niso sami zasnovali tc.ua pc- klenke.u'a načrta. marveč da so bili »na- snntani« po ljudeh, ki večn« sovražijo in liujskaje nieti naši de.nicvini. Ta del govo- ra dvžavnc^a i:ravdnika jc b!l lep, dobro sestavljen in vldeti je bilo, da mu priliajajo besede iz srea. Teda v nadaijnjcm svejcui Kcvcru ie dekazal gesped državni pravd- nik ,da je v njem mno.^o bclj razvita uo- vcrniška «¦¦trail, neu'e i?a znanje pravnika in pred vsem spr.sebncst tcr cut dolžnosti in cdu'evorncsti državncua i:vavdnika, ki mu jo nalaga kazenski zaken, nainre: Dekaz, dekaz in dekazi. Take je pa držav- ni rravdnik same- kro urovrril, teda dnpri- ne""-l r.i niti naimanjšcua dekaz a za svejo trditev, da »ni dvema, da. sedije na ebte/.- ni klopi tisti. ki so pevzreeili pcškedbo.« V dekaz svejc trditvc navajamo samo slcdeče nicu'evc »dekaze«: Jasne jc, da so Miklnš, Sovdat, Ivančič in Bajt skttpno za- mislili zločin. Gotovoje, da so si dclo po- razdclili. Saj jc vendar iz sp]?ev razvidno. da so vsi iz ene vasi, da so bivaii na isti ulanini (Zaslap) in se posebno dokazuic mcjo trditev ekelnost, da je šel Ivančič pr.l ali ene uro daleč k Miklušu in Sovdatu po rapir, da bi si izvil ci.uarete. Tako on izjavlja. Toda kdo bo liodil I uro po |)a- pir za ci.uarelo? To je sinešno. Gotovo je šel k njeniii, da se ž njim pt.govori radi de- janja, ki so .ua lioteli skupno izvršiti. Ali pa! Saj |e Mikluš sam priznal, da jc nesiliz Kozljaka Stange! Danes so tc stance pred ^'ami, sodni dvor! Ugotovili ste, da so istc. Ali ne spoznatc. da so te štanue popolno- ma prikladne za tiste dclo, ki sta ga dc- jansko izvršila. Znaki na njih dokazujcjo, da so bile še pred kratkim v ])ckleuskem dein. In potem. ali ni značilcn hitri beg I- vančiča in Baita iz Krna, ko jn je srcčal stotnik Marconi? Šc več! ali si ni Ivančie obril brado? Ali ni Bajt sprcmcnil klobuk s kapo? Saj to tudi sami priznavajo! V svestu da jc vsc svojc trditve neizp'jbitno dokazal, je državni pravdnik i>redla.ual, da sc obsedijo vsi obtoženci in sicer: Sinekar na 1 leto in 7 meseccv zapora, Koren in Pcrdih na eno lcto in (> meseeev zapora; i Mikluš in Ivančič na dvo leti; Sovdat in Bajt na euo lcto. Polcu" zapora jc prcdla- ual tudi obsodbo na denarno gk;bo od 700 do 1500 lir in na povrnitev razprav? ' nih stroškov. OBRAMBA drja. FLKGA. Dr. Elego ^ovori jasno in jedriiato: Iz vsega srea se pridru/ujem patriotic* nimu ^ovoru in svetim eustvom državnc* ^a pravdnika. Vest, da je bil spomenik na Krnu poskodovan po človcški roki, je morala razburiti zdravo naravo \sa> \ ke.^a Italijana in vso italijansko javnost. V razburjenih razmerah je bilo naravno, da je oblast našla krivee, ker jih je mo? rala imeti in kaznovati. Toda dolžnost jc zahtevala od oblasti. da bi zadevo ta* koj in popohioma razeistila ter da bi sc dalo na podlagi kazenske razspravc sve* tim užaljenim eustvom popolno zado* stilo. To je bila tudi moja srena žclja, kot vsakega poštcncija Italijana. Danes so dncvi razburjenja za nami in mi mo* ramo hladno tcr mirno premisliti, da da? mo zadošeenje pravici! Žal, da so bili zavrnjeni vsi moji predlo.ui ter da ne morcm vsled te^*a uporabiti dejstev, ki bi jasno dokazali in nas prisilili k pri; znanju: Da je strela povzročila poškod= bo spomenika na Krnu ali pa da do da* nes na podlagi kazenske razspravc nc poznamo pravih krivcev. Državno pravd nistvo je bilo pozvano, da u^otovi na podla^i ncizpodbitnih dejstev resnico na poškodbi spomenika na Krnu. Toda kaj jc storilo to dižavno pvavdništvo? Zuhaj ni uvedla takoj sodne preiskuve mi Hcu mestii? Njegova ' cdina zaslu.Ua jc, da sc vrši danes proces na osnovi stiokovnega mnenja, ki ga jc podal in- žcnir Marcuzzi na podlagi foto.ijrafij in nc na tcrnclju o^lcda na lieu inesta. Sod^ ni dvor mora po krivdi državnej4a pravd niKa osnovati svoio razsodbo na strokov niasko rnncnje eloveka, ki ni bil niti iw Krnu. Strokovna mnenja pa, ki jih je podpiral moj prcdloLi so bila po sodnem dvoru zavrnjena. Državno pravdništvo oslanja svojo zahtevo po obsodbi vseh današnjin obtožcnccv, ki jih moram braniti z vso odločnostjo, ravno na stro* kovno mnenje inžcnirja Marcuzzija. Zas me pa porncni njei^ovo strokovno mrien* je, castiti sodniki, toliko kot ničlo, O- hramba bi morala biti sicer vcsela in zadovoljna, da ni doprinescl državni pravdnik dokazov za svojo obtožbo, to* da na druLji strani mora tudi izjaviti na podlagi današnjcga dcjstvenejja stanja, da je poškodbo spomenika na Krnu povs zročila strela, ali pa da ni do dancs do« kazano, kdo jc izvrsil poškodbo. Branitelj napada tudi razspravno postopanje, ker sc je s tem postopanjem žalil italijanski kazenski postopni red. Tako n. pr. pri zasliscvanju prič, ki bi morale poroeati v smislu zakona o dej? stvih, ki so jih vidclc, slišale, zaznale, nc pa oddajati po zaslu^i predscdnikovi strokovnih mnenj, ki pomenijo za me ničlo. Ravno tako sc jc žalil zakon tudi žc v prciskovalnem stanju. Po splošnih kritičnih pripombah I prcide k'za^ovoru posamcznih obto/.cn? ccv: Mikluš, Sovdi-it, Ivunčič, Bajt niso priznali, da bi oni poškodovuti sporne* nik na Krnu. Svcta dolžnost državne^a pravdnika je bila, da bi njihovo krivdo dokazal. Toda državni pravdnik ni ni* j Cesar do!;azal, ali vsaj morcrn absolutno trditi, da ni doprinescl državni pravdnik za svojo obtožbo proti njim za me in tu? di za častiti sodni dvor zadostnih do* i kazov. Kako tudi? Niti tcga nam ni do« kazal, cia sc jc »zločin« izvršil, kakor trdi v svoji obto/bi ravno 20. junija, ko so bili Smrekar, Per^ih in Koren na Krnu? Kdo naj nam dokaxe, da se je »zločin« izvrsil 20. ali 21. junija, ko so bili nekate* ri izmed obto/.encev na Krnu, in zakaj se ne bi lahko izvrsil v noči 76. junija, ali pa 17., 18. in 19. junija??? Castiti sodniki! Ako sc bomo ozira« li na teorijc, ker zamc vsi »dokazi« držav ne#a pravdnika niso dru.^o kot teorijc, potcm nisem vee s^otov, da ne bom tudi jaz scdcl na obtožni klopi tcr da nc bom cvcntuclno (mogoee) tudi obsojen. Trc« ba jc samo, da si kupim revolver, da #a oddam v popravo tcr da sc do^odi na tisti ulici, po katcri jaz hodim, zločin z revolverjem. (scveda ako bi me nc po' znali za mirncua Me.u'ov). Kaj drui>"c,ua sc je pripetilo mojim klijentom? Dva sta bila na Kozljaku, (Mikluš in Sovdat) ki sUi imcla slučajno pri scbi dvc štan^i? dru.ua dva sta sedcla na Krnu in vidcl ju je častnik in eden izmed nju je imcl men da tudi neko želczo pri sebi? Ne vet mo, kohko drugih ljudi je bilo tiste dni od 16. junija daije na Krnu, ki so imeli mogoče pri sebi Stange in podobno o? rodje? Pri nizburjenju, ki je vludalo po Kmskem doiwdku, je papalnoma ver- jetno, da bi bili vsi ti ljudje takrat osuni' ijeni radi »zločina«. poškodbc javnc]4:i spomenika, aretirani tcr da bi dancs po vsej vcrjetnosti sedcli na obtožni klopi. Na podlagi takšnih tcorij bi mo^li častiti sodniki kaznovati in zatvoriti polovico svcta. Moja teorija pa je ta, ßospodje sod- niki, da jc boljše, ako utcče sodni pravi* ci 99% krivih, kakor da bi bil samo eden po nedolžnosti obsojen. Kar sc tičc drui^ih treh: Smrekar j a, Perdiha in Korena pa moram omeniti, da jc državni pravdnik na krivem, ako jih obtožujc radi žcbljcv, zločina po.škod be na javnern spomeniku, ker sc jim v nobenem slučaju ne more pripisovati, da so imeli nam en, poškodovati spomc- nik. Rcsnica je ta! Žeblji so jim ugajali, ker so bili pozlaeeni odnosno medeni, njihova sveiloba jih jc mikala — saj imu eden 12 dru^i 13 let — zato bi jih mo^el k veejemu obtožiti radi tatvinc. Tatvi« na pa v tem slučaju tudi nc postoji, ker si niso prilastili žebljev, marvcč so jih pustili na lieu mesta. Zato v tern slueaju nc mevre biti sploh ^ovora o kakšncm zlo einu. Kar sc tičc njihovc prilasti^vc, spo- minskc knji^e, nožiča, in dru.^ih malen« kostnih predmetov je to tatvina, toda oni so v smislu kazenskc^a zakona pro* sti vsake kazni, ker so odncsli vsc prcd* mete na prcjšnje mesto, prcdno s(j bili po ojblasti zasledovani. Castiti sod! Kohčal sem! Na Vas pa jc, da pravično razsoditc ter prcdla? ijam, da se vsi obtoženci popolnoma o« prostijo. Po obrambi drja. Plc.ua, ki je radi neizpobitnc jasnosti in razumncjia do? kazovanja učinkovito vplivala, tako da bi moraii biti v normalnih časih in tudi v današnjih, ako bi bil zakon za vse c- nak in ako bi bil zakon to, kar bi moral biti, namreč nad vscmi politienimi raz= merami in pritiskom javne^a mnenja, oproščen tudi najhujši zločincc, sc jt-' sodni dvor oddaljil v posvetovalno dvo« rano za sodnikc. . RAZSC3DBA. Razprava jc končala ob 9"uri. Posve« tovanjc jc trajalo 1 uro. Ob 10 uri zvc« čcr je prcdscdnik sodni svetnik dr. Vin* ci raz^lasil razsodbo nad Slovcnei — ob^ toženci radi Krnskc^a doLjodka — obso* jeni so bili: 1) Smrekar na 7 meseeev in Id dni zapora, toda pogojno (to je kazen se mu oprosti, ako ne dovrši kakšncs^a zločina). 2) Pcrdih in Koren sta bila sicer tu* di spoznana krivim in obsojena, toda kazen sc jim je oprostila radi mlado« letnosti. 3) Mikluš je bil obsojen na 1 leto, 3 mesece in 500 lir denarne kazni. 4) Sovdat na 7 meseeev in 15 dni in 300 lir denarne ^lobe. Ivaneie in Bajt sta bila opro.ščena iadi nomanjkanja dokazov. Radi točnosti poročamo, da ni bil izmed obtoženccv nihčc do scdaj obso- j Branitelj vloži proti obsodbi v (jo? rici rckurz. V tem slueaju sc bo vr.šila razprava v Trstu. Potem nam ostane šc I Rim! Širite naš list! Domače novice. Jadranski Almanah za l 1923. Izšel je že tcžko pričakovani »Ja- dumski Almanuh« za 1. 1923, ki i>a jc u* rcdil dr^ Alojzij Res in izdala Naša za* ložba v Trstu. Je to najlcpša in nujzani« mivejša knjiga, kar so jih izdaii primor? ski Slovenci po vojni. Za dancs naj spo* ročimo lc hogato vscbino: Kolcdar. — Na pot. — Kultura in ci* viir/.ncija — Janko Kralj. — Naše ljud= s/co solstvo in učiteljska organizacija — Fran Mermolja. — Naše srednjc šolc — Robert Kcnda. — Gorišku Brda v sred; njcm \'cku -- Dr. Franc Kos. — Večenui poi —- Joža Lovreneič. —- Bezeg ob dt'- kletovem oknu — Alojzij Rcmec. — Na: šc vodne sile — Dr. Engelbert Besed* njak. — Strokovno kmetijstvo in za- družništvo — Jos. Rustja. — Tolminsku hnliulii — Ivan Prc.t»clj. — Skozi gaj — Stano Kosovel. — Ta beli svet — Pa= stu.škin. -- Materinstvo — G. B. — Na? cionulnu ideja — Božo Milanovic. — Ltpu na*a domovina — Janko Kralj. — Sh)\"jnska govorica — Janko Samec. — Rokodelska obrt na Goriškem — Polde kempcrle. — Čevljarska zudruga v Mir- nu - Fr. Mihelčič. — Zadrugarstvo u Istri — Jos. Grašič. — Nocoj — Henrik 1 Jebat. — Zavržena — France Bevk. - Pevski zbor Zvezc -—¦ Srečko Kumar. — O pctju po haših društvih — Vinko Vos dopivec. — Dvoje Ijubezni — Dr. Ivo šorli. — Mlekarstvo in sivarstvo na Go* riškem — M. Khivžar. — 0 novili kul- lurah — Just Ušaj. — Nabrežinski ka= innalomi — Arh. Anton Ra.uiovič. — Pesmi moža — France Bevk. — Zdvav- s/\'cnc zadeve v Julijski Krajini — Dr. Anton Brecelj. — Dijaška Maiica — »Balkan«. — Organizncija občinskih na? mcščuncev — Anton Trebše. — Brda — Alojz Gradnik. — Beneška Slovemjn — Ivan Trinko. — Idtija in njen rudnik ~ Mihael Arko. — Zgodovinsko raz- !>elo v Lokvi — V. Š. — Šolsko dništvo. — Ljubezen — Tone Bataj4elj. — Po: k-fje — Tone Batagelj. — Krajevno ime; noshvje — Dr. Henrik Tuma. — Simon (jregorčič — Dr. Jo.ža Glonar. Posve--- čenje Simonn Gregorčiču •-— Ivan Cans Kar. — Na uHci — France Bevk. — Na: rodne pjcsme istrskih Hvvata — dr. Sto* ian Brajša. — O knjižnicah — Peter Burkovič. — Cep'Uovan«. — Ivan Prc« Ljclj. — Zuprto oko — France Bevk. — i'rorticun 1919-1922 — Dr. Alcjzij. Res. ¦— Strani 206 + VIII velike o;-:minske in oscm krasnih umetniških prilog. Cena trcU) bros. 6.60 L. Dobe in naročajo sc v Trstu pri Štoki, Via Miiano 19 in pa v Goriei, knji^arna K. T. D. NO VE ODREDBE IN OBDAČEN.TE ZA ŽGANJKKUHO V uradnem listu »L'Osservatorc i'ricstiuo« je bila due 14. t. in. obljavlje- na naredba, s katero se razte^ne italis ianski zakon za ž^anjekuho tudi na Pri= üiorsko in sicer z nekaterimi spremenv bami, ki bodo v veljavi do leta 1924. Ta naredba zadene v veliki meri iiaše kniečko Ijudstvo in zato bo dobro, üa jo v ^lavnih potezah orišcmo! Italijanski zakon ne dovoljuje ne= obdačeiie kulie za domačo potrebo; Pač pa bo do leta 1924 izredno dovolje* na ž.uanjekulia za doinačo potrobo proti plaeilu poloviene.^a daca in sicer le za ono kolieino, ki je bila pred biv.šo av* strijsko upravo dovoljena, ne pa za svrho prodaje. Za 1 iter absol. alkohola se plača v Italiji 10 lir daca. Toraj za 1 liter 50% 2i>anja se bode plaealo 5 lir in do 1924 za domaeo potrebo toraj polovico tega. V dru^em členu te naredbe je res čeno, da se bo tudi naprej do leta 1924 pri odmeri kolicine pridelane.Lja alkos hola postopalo, kakor jc bilo navadno Pri nas v navadi, čeravno uredba naših kotlov in destilarij ne odsiövarja do^ ločbm italijanske.Lja zakona Ta naredba je po elenu 6 stopila z üne 11. t. m. v veliavo. Torai to tedaj ^o bile v veljavi še stare naredbe. Kakor je lahko razvidno, so s to nas [L'dbo |)(isebiio prizadeti viiiouradniki, ki ne bodo mogli z dobičkom skuhati svtjjih tropin za ž<^anje. To delo se ne Ho več izplačalo, ker je dac na ž^anje Previsok. Zato plaeujejo v starih me« .jali Italije podjetniki destilacijskih o* bratov tropine le 6 lir stot, dočim so Pii nas imele ceno od 30 — 40 lir. Konečno pa ima ta naredba tudi ^vojo dobro stran. Koliko manj sadja se bode skuhalo v naših ^orah v z.uanjc 'n koliko manj se ^a bode izpilo! S tern bodo naši sadjerejei prisiljeni uporablja* ti svojc sadje v koristnej.se izdelke za clovoštvo. /. U. ¦!- Trtc in sudiut drevescn na raciin Vojiw skodc. Kakor snio doznali, bo »De- ^elni kinetijski urad« v Oorici tudi letos ^ddajal trtc na vojno odškodnino in siccr iiiia na razpola^o: 50.000 laškeua rizlin.ua 'ia montisoli in rip. -rupestris; 6.000 trt 'cns.ke.ua rizlinjia na ripariji - Berlandieri: -5.000 trt rumenc .^rjianije na montikoli in Rip.-l^rl. 20.000 trt zelene rebnle na mon- tikoli in RiivRerl.; 10.000 trt slankamen- ke na nuwitikoli in Rip.-Bcrl.; 15.000 trt nialvazije na ripariji in Rip.-Berl.; 10.000 bele.ua sovinjona na montikoli in Rip.-I^rl., oOO trt bele.ua buruundeta; 80.000 trt mod re frankinje na Rip.-Rup. in Rip.-Berl.; 30.000 trt refoška na Ripariii in Rip.-Berl.; 20.000 trt merlota na Riparij i in Rip.-Berl.: 20.000 Kaberneta na Rip.-Rup. in Rip,- Berl.; 5000 trt Kraske.ua refoška na mon- tikoli in Rip.-Berl. in nekaj namizuih vrst, kak(,r n-.id. žlahtnine, augustane, bei. mp- škata in salaniane. Za vsako cepljenko se bo vračunalo na račun vojne škode 1 L 30 cent. Za one cepljenke, ki se jili bo prev- zelo se-le po Novemletu, bo treba plačati v uotovini še 5 cent, od trte. Trt se ne bo (iddajalo numj od 500 in ne več od 5000. Prošnje se mora vložiti na dež. kinetijski urad v Oorici potom davčne^a oddelka l)ristojneua civ. komisarjata, slično kakor za živino in sadna drevesa. V prcšnjah naj sc ne pozabi navesti imc, priimek, očetov- stvo, materinstvo prosilea z dru.uhni podat- ki. Isto velja tudi za eddajo sadnili dre- vesc, ki s slodečih vrst: 3.000 breskev vr- ste: majska roža n Asden; 10.000 lirušk vrste: artlanka, pastorka, berjrainota. maudalena itd.; 10.000 jablan vrste: kanad ska reneta, parmenka in belfler; 4000 češ- pelj vrste: doniača laška in klaudija; 14000 niurv ])lemcnitc veroneške vrste. Drevesca se bodo oddajale in zaračunale po 3.50 L za breskvc in jablane, 4 L za hruške, 3 L za češplje in 2.40 L za nuurvc. Drevesc sc ne bo oddaialo manj, kakor 50 na vsakega prosilea. Čc se drevesca pre- vzamejo še-le spomladi, bo moral vsak prejeinalec doplačati v ^otovini za vsako drevesee šc 25 cent. Drevesca so zelo lepa in zdrava in na Kmctijski soli si jili lahko vsakdo ojeleda. Goriške novice. ! Mt'stni svet odstopil. Večina uori- skeu'a incstne.ua sveta jc na pritisk faši- stov dne 15. t. m. odstopila. Župan .u. Bon- ne je odložil posle, na nje.uovo mesto je priscl kniisar. Ootovo je, da se s to nasilno kršitvijc (jbčinskih pravic velika večina mcstncu'a prebivalstva nc strinja. -I- Splošno slovensko žemko drustvo v Oorici objavlja: Matcrc, Očctjc! Šolska vodstva so letos prepovedala učitcljstvu izdati se^riarn šolskih otrok v svrho obda- ritve pri ^nožičnici«. Zato si moramo ta seznaiu uapruviti same. Vabimo torej vsc malere ali očete solskiii otrok na sloven- skih ra:'rcdih in onih slovenskih otrok, ki v 1. in 5. razredu obiskujejo slovenščino, da sc Primase v društvenili prostorih: Iruovski i>om I. nadstr. vhod Corso Ver- di in siccr: v soboto, due 25. t. in. od 9. do 12. in od 14. do 17. urc v nedeljo, drie 26. t. in. oc« 9. do 12.; v ponedcljek, due 27. t. m od y. do 12. in od 14. do 17.; v torek, dne 28. tm. od9. do 12. in od 14. do 17. urc da povedo svoje ime, stan, in izrazijo svo- jc želje in r-oticbc, krledc božičnih darov. H- //. sestanek Splošnega slovenskega šenskega društva v Go rid. V nedeljo, dne 19. t. in. se je vršil v splošno zadovolistvo 'Jošlih članic. Temcljito in ])oučno prcda- vanjc u'.cnc Martelančeve v pomenu žen- skih (jricanizacij je vscm u.uaialo in jfotovo si vsaka želi slisati se mncuokrat kai slie- lie^'a. Odbor drnštva pa sc nadeja, da bo- do ti scstanki vedno boljše obiskani in da prod re misel o potrebi in koristi našc or- uanizacijc do slcdnje koče. Le v sarnopo- moči in vztrajnem delu je nasa rešitev! -'¦- (jorišfci dramatični krožek. V so- boto. dm 25. novembra 1922. v dvorani »'I i'v;. I-'oniciA, »Navadcn človek«, šala v treh dejanjih. Spisal Branislav O. Nušič. F'"slovcnil Fr Oovckar. — Oscbc: Arsa Miličcvič, tr^oyce; Marija, njcuova zena; Dušan, Zorka, njuna otroka; Vičentije Pe- trovič, visii luradnik v p.; Sofija Dainnja- ncvičcva, udova; Žarko, nj'cn sin; Jovan- čc Mici, tr«:ovee iz Ja.uodinc; Persa, nje- .uova žena: Nikola, slujra Miličevičcv. — Oodi se blizu velikeua mesta na poscstvn Miličcvičevcm. Prvo dejanje v vrtu, dru- go v hiši in tretie pred hiso. Čas scdan- icst. — Ccnc: Sedcži I. rcda Lir 8, scdeži II. rcda Lir 6, sedezi 111. rcda Lir 4. Sto- jišča Lir 2. — Clani O. S. 0. plačajo po- lovičnc ccnc, ako knpijo vstopnice pri dnevni blauaini nroti članski izka^nici. — Pričetck točno ob 20. uri in pol. H Usmiljenim sreem! Kakcr vsako leto sc narncrava prirediti revnim šolskim (;trokom »božičnica«. S tidnijn prcpri- čanjcm, da kra ni človcka, ki bi se mu naša revna šolska deca nc smilila in ki bi nc o'.itil potrebe in želje napraviti našiin nia- lim božično veselje, sc obračamo z iskreno prosnjo do vsch onih, ki jih v kratkem Dcsctijo nabiralke s pclami, da vsak po svoji najboljši možnosti žrtvujc prispcvck. bedisi v denarjij, bodisi v blagu in p^loži ta svoj dar z vedrim oelom, ljubeznivo ro- ko in besedo v ta prekoristni, prepotrebni, plemeniti namen. V imenu nasc nadebud- nc mladine prisrčcn: Bo^ platij Splošno slovensko žensko društvo v Gorici. Veliki semenj s\\ Andre ja v Gorki (;bcta biti letos posebno zanimiv. Zveza tuk. obrtnjkov jc sklcnila postaviti kioskc za trgevce. Semenj bo trajal od 4.—10. dc- ccmbra, oddelki sc bodo nahajali na slcde- čili tr.uih: na Travniku, Stolnem trjcu, na Kornju na Placuti na Ribjem in Scncncm tr.uu. Udeležba bo «otovo izredna od vsch strani dežele. Podrobne informacije dajc Zvcza indmstrijeev v Gorici (Corso V. Em. 10-1).__________^^ DopisL SOLKAN Okrožna kot trgovska sodnija v Gorici odd. III. je z odlokom z dne 6. noemvbra 1922 pod štev. Firm 650 Cons. V. 221 /L odobrila pravila novoustano- i vljene Konsumnc zadru^e v Solkanu. Novoustanovljeni konsum si je nadal častno nalo^o, dobavljati ljudstvu zdra^ vo in ceno bla^o. Članom, ki bodo od* daljcni od zadružnej4a skladišča, bo za* druga dostavljala naroeeno bla.Uo na dom. Zadružni delež znasa L. 100.—, ki se pa lahko vpiača v inesecnih obrokili tekom cne.Ua leta. Pri vstopu mora nlas čati vsak elan najmanj L. 15.— na račun zadružne^a dcleža. S poslovanjcm prične zadru^a v kratkem in sicer v hiši št. 63. Radi teffa se yljudno vabijo vsi, ki mi- slijo pristopiti k novoustanovljnemu konsumu, da se zjylase pri krR. Josipu Strukelj, ključ. mojstru in Antonu Ju.q, tri^ovcu. IŠRANICA. V t'ukajsnji kuratni ccrkvi sta bila due '13. novembra poročcna: ,u". Frančišek Bajt, učitelj iz Li.ua nad Kanalom in Aloj- zija Mufferl, oba iz duhovnije: Marijino Celje. Novoporcčcncema naše iskrene čc- stitke. — Shod sv. Katarine bo letos v soboto, dne 2\ inovembra. Tridncvnica prične 23. t. m. Čč. gg. soscdjc so najuljud- neje povabljeni. SV. LUCIJA OB SOCJ. (Smrinu kosa.) I Umrl ic v Drobočniku dnc 14. t. in. pesestnik Anton Kofol v najlepši moški dobi, 38 let. — Kal bolczni jc dobil v tri- lctnem vojncm ujctništvu — v Italiji, kjer jc mnoRo prcstal. — Bolczcn ga je mučiki skozi tri leta; a vkljub tcmu sc jc silil z delr.m, dokle.r ni prav obncmogcl. — Za- pustil je mlado vdovo, in dva nedorasla otroka. — Naj počiva v mini! sil<;m je svirala mladeuiška g(>dba iz Ažlc, '. lepe koračnice. Due 19. t m, se je vršilo v I Vidmu zborovanje predsednikov mladeni- j skill organizaciji. Predaval jc tudi .uori- omenjeni inžcnir Nino Mantovani in sicer [ u »Sloyenskem v.orašanjii«. Sobratom Furlanom snio jako hvaležni, ker skušajo | ^anesti med nas zavednost in dull kato- liške oruanizacijc, katercua žalibog mi na . Beneškem nimamo. Beneška Slovenija. V 1>RI:ŠČAH so imeli sv. misijon v najliujši dobi ricinoveua olja z nepričako- vano dobrini vspehoin. Prid.uala sta č. č. o. o. Zdravlič in dr. Knavs. SV. LENARD jc gotovo najbolj na- prcdna župnija na Beneškem. Med tein ko v okolici spiio spanje zaspane.ua, v Sv. Lenardu iiogmnno naprednjejo. Tarn ima- jo svojo Hranilnico'in posojilnico, ki jc cdina v šcmpctcrskcm ckraju, tarn imajo kensumno društvo, ki kljubujc vscm kon- kurencam žc iz predvojne dobe, tain ima- jo mlckarno, ki jc cdina na Bcncskcm, tarn imajo družbo Marijinih hčera in sedaj so stopili še en korak naprej: r.istanovili so še »mladcniški krožck«. V nedeljo, dne 12. t. m. so imeli veli- ko slavncst o priliki bla.uoslova zastavc, ki so jo Kospe in gospodične iz sv. Lc- narda poklonile oruaniziranim mladcni- čem. Pri sv. maši so peli sami mladcniči krasuo Tomadinovo latinsko -mašo. Po maši sc je vršilo zborovanje na prosteni ob navzecnosti stevilne.ua ljudstva. Zasto- pane so bi[e mladeniške organizacije iz Vidma, iz Čedada, iz ^empetra in iz Ažle z zastavami. Govorili so državni poslanec advokat Biavaschi,. kanonik monsiu'. Gori, .uospod Pevcrini, ki so vsi vspodbujali slo- vensko mladino k oruanizaciji in posebno povdarjali kako jc furlanska mladina na- klcnjcna slovcnski. Inžcnir Nino Manto- vani, tajnik katoliške visokošolske furlan- skc mladine jc hotel tudi dejanstveno po- kazati to naklonjencst s tcm, da jc imel navdušen y:ovor v slovenskem jeziku, ka- tercua se je v primeroma kratkem času naučil. Ta nastop furlanskc.ua mladcniča je jako dobro uplival na ljudstvo, ki jc imc- lo prvič priliko spoznati kako še tujci spo- stwjejo naš jezik, med tem ko se ji mnogo- krat doinačini sramujejo. Tcmu .uovoru jc slcdilo navdušcno ploskanje. Shod jc končal z obhodom in skupnem kosilom, ka- fere.ua se jc vdeležilo črez osemdeset ,uo- stov in mladcničev. Pri cbhodu in med ko- Prosvetna zveza. z. Izobruzcvulni tecuj y Cerknem pri- redi »Prosvetna Zvcza« v nedeljo, due 26. novembra. Tcčaj sc začne v nedeljo zju- traj z inaso, ob 8. uri in traja v nedeljo celi dan in v ponedcljek ob 6. uri zvcčcr do 11. lire. Pri tcčaju jrovore najboljši dru- štvcni voditelji iz Gorice in sodelujcjo pevski in dramatski zbor iz Cerkna in ldrijc. Pozivljani vsa društva v ccrkljan- skem okrožjci, da sc teua velepomembnc- xa tcčaja «otovo udeleže. Zlasti so vab- lieni vsi odborniki in odbornicc! Na ve- sclo svidcnje v nedeljo! z. Gorenje-vipavsko okrožje si jc pri «istanovncm obenem zboru v Vipavi, ki sc je ob polnoštevilni udclcžbi vršil v ne- deljo, dnc 19. nov. cno.ulasno izvolilo na- slcdnji okrožni odbor. Okrozni predscd- nik Iffnacij Brcitenberger, kaplan v Vipavi. podpredscdnik Ivan Lavrcnčič, župan v j Vrhpolju, tajnik .lancz Lavrcnčič, trgovcc v Vrhpolju, bla.uajnik Alfonz Volk, pos. na Slapu in odbornik Joško Božič, roscstnik drustveni predsedniki in sicer za Vipavo k. H Budanj. V širši odbor spadaio še vsr Rafael Prcmru, za Slap g. Av.u. Poljšak, 7-a Sturijc jr. Jos. Brccelj, za Budanje kr. Jan. Debcvec, za Vrhpoljc kr. A. Papež, za Col ,u\ Bajc Franc, za Podra.uo .u. Gustav Koller, za Gočc s. Pavlič Ivan, za St. Vid u\ Jožcf Premni in za Ustjc jr. Fakuč Franc. Pri tem zborovanjci se je pokazalo živahno zanimanje za prosvetno delo in sklcnili, zelo važni sklcpi za pedrobno de- lovanje. Okrožnem odboru, v katerem so najdeiavncjši drustveni voditelji, zclimo ' veliko uspehov in blauoslova! z. Okrožni odbor za srednje-vipavsko okrožje sc jc ustanovil v nedeljo, dne 19. nov. pri Sv. Križu. Ustanoviicua zbora so sc udclcžili zastopniki iz Batui, Sv. Križa, Kamenj, Štomaža, Vel. Žabeij-Skrilli in Ustja. V ožji odbor so bili enojriasno izvo- ljcni naslcdnji .uospodic: okrožni pred- scdnik jr. Leopold Palk, nadučitelj v Lo- kavcu, podpredsednik Ložar Jožef, po- scstnik iz Vrtovina, tajiiik Ivan Rcjcc, žup- 11 ik iz Sv. Križa, bla.uajnik Anton Birsa, l>os. iz Batuj. V širši odbor spadajo pole.u imcnovanih še vsi drustveni predsedniki [ in sicer gjr.: Pavlič Leopold za Sv. Križ, Rustja Franc za Kamnjc, Rustja Franči- šek za Skriljc, Bratina Franc za Štomaž, Mcrmolja Bojromir za Bafrijc in Trolia Stanko ?-a Vci. Žabljc. — Udeležcncf so pokazali veliko zanimanje za »Prosvetno Zvezo;< in se z navdusenjcin. zavzcli za j njen program. j z. Podragu. V nedeljo nas je obiskal jr. tajnik Prosvetne Zvcze iz Gorice in imel zanimivo prcdavanje. Tejra predavanja sc jc udclcžilo veliko štcvilo članov in članic. Po prcdavanju jc i)el izborni i>cvski zbor pod vodstvom jr. pevovodje Trcšta. Vsi «a- dovoljni in veseli žclinjo, naj bi predavanje obrcdilo lepili sadov in nai bi nas Prosvet- na Zvcza zopet knialu obiskala. z. Sturije. V tukajšnjcm izobražcval- ncm društvu jc predaval v nedeljo jr. taj- nik »Prosvetne Zvcze« iz Gorice. Preda- vanja snio bili zelo veseli. V nedeljo, dne 26. nov. pa prcdava do maši zopct odpo- slancc »Prosvetne Zvcze« jt. dr. Bitcžnik. Vabimo članstvo k polnoštcvilni udcležbi. z. Kamille V nedeljo jc priredila »Pro- svetna Zveza« v našem društvm prvo prc- davanje. Govoril jc jr. dr. Bcsednjak iz Gorice. z. Avcc. Željno snio pričakovali ])i ¦ vc.ua predavanja nasc »Prosvetne Zvczc< iz Gorice. Gosp. dr. Munihu snio hvalcžni za poučno prcdavanje. V kratkem na s\ 1- denje! Darovi. V SOLKANU so durovali: »Jugoslovenski dezertev«: ,6 mlcčnili konscrv, 20 kljr. riža, 20 kljr. makaronov. 20 kljr. icčmcna^, 10 kosov mila in 10 ciko- rij. (jospa Nardin 10 L, Jožcfa Štrukelj 1»! L, Al. Knez 20 L, Jujr 10 L, jCatarina Mar- kič 20 L, Tcrczija Makuc 10 L, preö.' u-. dekan Jakcb Rcicc 10 L, N. N. 25 in dnijri šc 300 L 95st. Solkanski kmetje so daro- vali 412 kljr. krompirja, 25 kljr. ječmena. 10 kljr. fižola in nekaj rcpe in turščicc. Kmecki zadružnl knnsorcij Cons, agricolo Cooperativo di Gorizia GORICA - CORSO VERDI 29 (nasproti Trgovskemn domu) ponujn vsako množino Tomazeve žlindLre: po najnižji in brezkonkurenčnih crnnli. — V zalogi ima tudi PHOSFORNO KLAJNO . . . . APNO na živino. .... Oklic. Na zahtcvo oskrbništva ccrkvc na Sv. Gori, zastopancR-a po odvetnikn dr. Karolu PodRornik v Oarici se potoni kr. prcturc v Gorici piodajo ma javiii prost'r/voijni dražbi sledcče nepreiničnine: pairccla 869/1, 869-2 ii.iiva in 041-10 pušča, tvorečc ediiio tclio \l. St. 2\2 d. o. Gorica v svclji ccloti. Dražba ic ddloSena na dan 14. de- ccinbra \922 ob 13. —-i iki lieu inesta. Vzklicna cena zinaša L. 48.096.- Pomidbc P'xi vAVlicno ccno sc no bo- do sprejclc. Skupičck diažbc ;s-j izioči komisarju, katcixnui bo povcirjena dražba. Dražbcni pogoji sc morejo vpo.uicdati pni podpisani r'rctuiri, rritllcic soba U. 7. Kr. pretura v Gorici. odd. I. due 3. moviembra 1922. Kcršič Za toenost odpravka vodlja plisaiuie: pregl in. p. Občni zbor »Trgcvsko-cbrtn: zadrujje« v Gorici, rcRistrovanc zadiriwc z nconijjc- iiim jamstv.oin v likvüdaciji sklicujc likvjd'acijski odboir na dan 10. de- cembra 1922 v nedclp ob 10. uiri predptfl- dnc v »Tryrovske.in domu«, v prostonh »Piodiruznicc LjuWjainske kredntne biuikü« v Gorici s sllcdečim dnevmim ircdoin: 1. pöroäilo ,likvidacifelkctfa cdbora, 2. poročilo nadzorstva; . 3. potrjenje lctnih račiumv r.\ leto W-i* 4 vo'iitcv nadzorstva: 5. irazpnava in i*lcr.anjc \. mjrobitmli ' predloinh posaineznih članov. Lctni iračuni so zadtiiznikom ma ivpo- ^lcd v zadiiiKiiiicin uradu. Gorica, due 15. nicivcmbra 1922. LikvidaLvjski odbwr »TrKovSkia-fobrtne za- diruiLi'e« v Ooiici, rcR". zadr. z »com. jamstvoin v likvidaciji. NA PRODAJ JE ZEMLJIŠKE, pribli.žno oscin njiv zemlje na ineji Solkan. Vcc pove nprava Hsta. DVE POSESTVI. vsaiko in-cri \2 li-jkt zemlje - oddaljeno 20 tnin. od Kanala se vsilcd selitvc proda Kupec -ima pravico do vojiie lodškodnine. Hl$A, štiirinadstropma v Görici z vclikim divoriisčem in vrtom lor znanc pekarno, vpeljaniini teiROvinami sc ta'koj proda. Na slov pri upnavi »Goriškc Straže. Meblirana scba, sc odda dvema ffo«pod:o- ma cventuelno tudi s lirano. Stranka sama Ponudbc na up.ravo »Goriške Stiraže» pod stov. 111. DESET MOČNIH, dobro lobliudcnih če- belnih plcmenjakcv z mladiimi rodovitnimi niaticami v novih Znidoršičcvih panijh je na prcdaj. Ceima po dicsrovcru. Naslov pove upraiva »(ioriške Stiražc« KUHINJSKA FOSODA, ccšikcjra i»vora po najnizjili konkun-cnonih cenalu v Go- rici Piazza de Amiciis St. 13 (preß Koren) UČENCA, išče foiüoirraf Icrkič - Clorso ________________Verdi 36._____________ GORIŠKO VINARSKO DRUŠTVO, v. z. z o. p. in sedežen v Gorici vabi svojc dru- štvenike k izrednemu občnemu zborn, v>rscčcinu. sc v četrtek, due 30. rjovembra t. 1. iob 9 uri predpcldiie v prostoiih hotela pni «Zlatcm Jel.enu» v Gcrid. Diiicvni red ostanc oni, ki je bil objavljen za občni zbor, sklicana dan 28. sept. t. I. Tudi krle- de sklepnosti ostanejo v vcljavi povroji, na- vedeni v oncin dnevneinu rcdu. SLOVENSKO KMETISKO DRUSTVO, v. z. z o. p. in sedežem v Gorici vabi svo- ije drušitvcinike k izrcdneinu objiieinu zbo- ru, viršečernu sc v četertck, dnc 30 no- vembra t. 1. ob 10. uri predpoJdine v pixj- isticrih hotcla pri »Zlaitcnui Jelenu« v Go- rfici. Dncvni red astatic istii, Iki lie bil objav- Ijein »a občni zbor skllicen za dan 28. sept., t. 1. Tudi tfledc sklcpčnasti ositanejo v vc- Ijavii pokro.ü, v (mem dnevnem redu. Kadilci zahtevajte | IE JlESIlll" cloarefni p»J Naznanilo. Vojska je začela proti draginji manufakturnega biaga. Tvrdka Arfur De Rossi v Gorici Corso Verdi št. 1. (nasproti Semenišču) PRODAJ A: Madapolan 68/70 cm. . . . po L. 3.— Parhent barv. 68/70 cm . . , „ 3.- Oxford-Zefir 75 cm .... „ „ 3.20 Platno z Marijino znatnko C. d. A. I vrste...... „" „ 4.40 Parhent beli 75 cm .... , , 5.— Zenske srajce...... „ „ 7.80 Cvilh za postelje I vrste 120 cm........- „ „3. Velika zaloga češkega platna itd. tvrdke Anton Klazar A. O. Praga. Izbera tapetov in kompletnc Opreme '/a postelje čehoslovaškega izvora. Kupite in preprieafte se ! ! Potniki! — V rcstavraciji na drž. kolo«. dvoru v notranjosti sc dobi kosilo in vcčerjo po nižjih ccnah, kot v mestu. Kuhinja domača — vina pristna. Iščem shizlx) podoskrbnika ali upravitelja poscstva, govorim slov., neuišk. in italj. — Sedaj !sem v službi večjega posestva. Za naslov sc obrniti na ajrcncijo Molesini, Gorica. KONCERTNI VIJOLINIST promovi* ran na konservatoriju v Parizu, dajc \<\- strukcijc pod zelo uLodnimi pogoji. Na* slov pove uprava »Straže«. ZADRUGA V FOJANI ima na prodaj 600 hi. pristne briske rebule lastnega v pridelka. Kupuiem Kože domačili živali kakor tudi kože divjačine (kuu, lisic, diluirjev i. t. d.) Franc Stres, Kobarid zaloga usnja in vseh čevljarskih potrebščin na drobno in na debcio Kožuhovina (Strojene ovrje, janckoye bele in črne kože. CENl: POŠTENE ČEDNA DEKUCA, od 15-19 let se isče k oitroku od 2 let. Z^lasi na.i sc v adniinistra- ciji lista. Kvcntuelne potne stroške se ])o- vrne. Kupim nialo rabljeno, prvovrstno. močno motorno kolo. Ponndbe naj se pošlje na upravo tcga lista pod šifro : I, G. Posredovalci dobe nagrado. Božične in novoletne raz- glednice, svečke za božično drevo, okraski za božično drevo ima v zalogi v veliki izberi v KlPiO.II.Uii(Moivalii). HARAKA, dopelt deskc še v dobrem staun diolua 15 in šiircika 5 in proda po dotfovo- rjeni ocni. Jurij Munili - Podbrdo ob Bači. NAZNANJAM slav. občiirstvu. tla scm na movo O'tvorila 0'bcczinanorKiasti!liiro na Kor- nju St. 11, Ikfier točiin dobra domača v-ina. Za ohilen oblsk se priporoca Franciška Reščič. PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke n V GORICI, :: Corso Verdi „Trgovaki Dora/* Telefon St. 50. Brzojavni naslüv: Ljubljanska bank a. DeSniška glavniüa S H sS kron 80 SI1UJONOV. OENTRALA: LJUBLJANA Rozerva S H S kron 6 4 MIUJONOV. PODRüüNICEt Brežiefl, Borovlje. Metkavič, Celje, Maribor, Novi S:d, Ptuj, Sarajevo, Split, Tr.st. Obr«stuje vfo|»e na knlJžtce po 470- Na daljšo odpovec?. vezan« vlo^ \i(> doiJOVoru. Nakup in prodaja vsdüovrstncga tujegs denarja. Izvr«aje v«e v hanfino s-.to o spadajoče pusle nßikulantnejse Ürndne ure xa obclnstvo 8'/t 12 in od % - S Ob sobotah popoldne, oh nedeljah in praznikih se ne nraduje N/l. iVIozetič - Solkan. ManufaktumO blagO, klobuki, potrebščine za krojače in šiviljc po kuuku- Cene stalrael renčnih cenah. Cene stülo€* I FELBERBAUM & ROLICH (prej Hedžci & Koritnik) GORICA :-: Ccrso Verdi štev. 7 :-: GORICA Velika izbira moškega in ženskega sukna, raznovrstnega zepbivja, perkala ter perila, velika zaloga pletenin in vezenin, Uakor tudi vsakovrtnega blaga za neveste, drobnarij ter vseb potrebščin za krojače in šivilje. m DROBNO! NA DEBELO! Teol Hribar (nW) - Gorica Corso Verdi 32 (hiša Cenl? Posojilnica) Velika zaioga ce^kega platna iz znaiie tovurne Re96IIChart & RyiftQIHl» vsakovrstnö blago z* porocence, kakor tudi velika izhira mösbega in ženskeg* sakna. Blago solidno! Cene zmerne! J. Lenassi,' Gorica, Via Trieste 15. Moka, sirk, oves, otrobi, kava sl idkor, špeh, olje, petrolej itd Josip Kerševani iinhamk In pušk^» v Garici. Stolni trg 9 d^sn» Zaloga raznih šivalnih in kmeuiskih strojev, dvokoles, pusk in samokres'>v. 'er vse fosaniezuih delov, spadajočib v ne'iani^nci . n puškarsko stroko. Stiokfwm b'ezplnren pouk v urnetnern vezanju in krpaniu. LaKtim (lelavnict In pi»pi>>.\ ij^ii .<*.a, st «»int trg 5, pgr Poniklanje in iakiranje v vsaki barvi "^Kf Priporo^ain \8ak«*nni Or»K «*«» Umidlos žlvalue «tr«»je, ker so liajboij znii«*»iji\ • /« h* j»i!i^im 15 \wm Ant. Terpin & C. nova zaloga manufakturnega blaßa v Gorici, Via Rastello št. 10 Ravnokar doslo novo zimsko blnüo v veliki mno/Jni. Priporoca se za mnogo* brojen obisk. CENE BREZ KONKURENCE. Na drobno! Na debelo! %0s* Voščene sveče « kadilo "^Sd svečarne 3- K O P H Č, Ljubljana Zastopstvo za Julijsko krajino Uw,\n M. lishovnega Ma v Gorici Dp R. SFILIGOJ za kirurgijo, porodnišivo, ženske in sečne bolezni Gorica, ul. P. Zorulfi 1Z. Sprejetna qü 9-11 in 15-1S. Dr. A. Grusovin specious* za kožne in spolne bolezni W !ejff»vrfnit koie — Perfekcijoniran na du- najski kliniki. Sp'f'^rrjij od u—w in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hi ša Pater noli.