GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhala vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K — poluletna . .
četrtletna . . Posamezna št.
2 — 1-— 0-10
Št. 40.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1911.
Leto VI.
Socialnodemokraški svetniki in mednarodnost.
Socialna demokracija je imela v naši državi vsa usta polna proti narodnim bojem. Vse, kar se je v imenu narodnosti delalo, ji je bilo neumno. Iz narodne zavesti, iz bo,a za narodne pravice se je norčevala, tla se je vse kadilo. Neštetokrat se je od socialnih demokratov zapisala in izrekia beseda, da delavec nima nobene domovine in nobene narodnosti. To so gonili svojo mednarodnost in kričali, da bodo vsi boji med posamnimi narodi ponehali, ko pridejo oni do vajeti.
Zdaj čepe pa sami v mlakuži in se vedno bolj pogrezajo vanjo. Zavoljo narodnosti so razbiti med seboj in vsak dan dokazuje nanovo, da bo brezdno med nemškimi in češkimi, oziroma nenemškimi socialnimi de-.mokrati tem večje, čim dlje bodo nemški .sodrugi zahtevali, naj se zasuje. Ta reč pojde? naprej; tudi slovenski in hrvaški socialni demokratje se ji ne bodo mogli ustavljati, ker to, kar jo Čehe postavilo v nasprotje z Nemci, velja za naše sodruge še desetkrat bolj. Po narodnostih se bodo razbili tudi na Ogrskem, čim dobe splošno volilno pravico: Komani posebej, Slovaki posebej, Rusini m Mažari posebej.
Pravzaprav je bila socialna demokracija zelo malo časa edina. Leta so se bojevali med seboj na Nemškem Eisenachovci z Las-sallovci. Tudi pri nas v Avstriji se je takoj, ko se je pričelo socialistično gibanje, vnel boj med delavci. Razbiti so bili na več strank in dr. Adler jih je samo umetno zvaril skupaj in tudi samo umetno držal, dokler se je clalo. Socialna demokracija delavske edinosti ne more doseči; to je dokazano, ker ravno nasprotno povsod, kjer nastopa, rodi prepire in boje.
Topot si oglejmo samo narodnost, ki je zdaj vsled češke osamosvojene stranke vsem viden vzrok delavskega razdora! Ali so bili les socialnodemokraški voditelji mednarod-
V	vprašanje. In na to moramo
odgovoriti, da izlepa ni bilo bolj aristokra-licno mislečega človeka glede na narodnost,,
kakor je bil ustanovnik socialne demokracije, njen tako slavljeni svetnik 'Karel Marks. Ta je narodnost upošteval in ji priznaval veljavo, toda samo za velike narode: za Nemce, Angleže, Francoze in Lahe. Njegova narodnost se je pa glede na Slovane kazala v tem, da jih je brezmejno zaničeval, da jim je odrekal vsako pravico do obstoja, da je trdil, kako morajo propasti in kako dobro delo zvrše tisti, kateri jih uničijo.
NasSlovence je prav posebno preziral; še pravega imena nam ni privoščil in učil je, da je .samo škoda, če se tak narod še ohrani. Etbin Kristan ima torej socialnodemokraški smrtni greh, ko celo poizkuša s svojimi igrami okrepiti naše slovstvo. Ni treba prav nič posebne vneme za narodnost, da Slovanu šine rdečica v glavo, če bere, kako nesramno zaničljivo govori Marks u Čehih in južnih Slovanih. Ohola nemška prevzetnost govori iž njega. Najbolj zagrizeni nemški nacionalci ne gredo tako daleč, kakor je šel on, ki je naravnost zahteval, naj se naš jezik kar prezira in naš narod utopi med tujci. Zato*se nič ne čudimo, če se ponosni Čehi nečejo ukloniti Marlesovemu duhu, ki je še vedno na vrhu pri nemških sodrugih. Marksova mednarodnost veleva uničiti manjše narode, nam piše smrt,
—	Nemcu pa seveda priznava pravico, da nas tlači in zatira in ga še hvali za to. Tega duha imajo nemški sodrugi, ki vrh tega še hočejo, naj bi jim slovanski delavci znašali denar v njihove kase zato, da bi ložje gospodovali in ložje v dejanju kazali svoje zaničevanje do nas. Nemški socialnodemo-kratični delavci so po naši domovini povsod in pri vsaki priliki najboljši zavezniki nemških nacionalcev.
Z našimi delavci prihajajo konkurirat v naše kraje, jemljejo jim najboljši zaslužek; še na misel jim ne pride, da bi priznavali Slovencem na njihovih tleh pravico hišnega gospodarja. Kako lepo se je to izkazalo pri ljubljanskih občinskih volitvah! Nemški sodrugi niso volili socialnodemo-kraških kandidatov, marveč nemške meščane. Zato je pa prilezel edino Kristan v tretjem razredu ven. Slovenski sodrugi so pa vse to lepo požrli in so v svoji nesreči za-
bavljali proti klerikalcem, ki so delavskim zastopnikom dali varna mesta.
Ravno tak, kakor Marks, če ne hujši, je bil drugi socialnodemokraški svetnik Ferdinand Lassalle. Ta je. Bismarcku koval načrte, kako naj zedini Nemčijo. Velika, močna Nemčija je bil njegov vzor; Nemci so bili zanj prvi na svetu. On je že priporočal vojsko z Avstrijo, ki je res buknila leta 186G v ogromno škodo našega ljudstva. Tudi njegova mednarodnost je bila samo nemška.
Če vse to pomislimo, se nam mora vzdigniti žolč nad ostudno hinavščino, ki jo uganjajo nemški sodrugi, ki sami pravijo, da se drže Marksa in Lassalla, ki pa obenem — seveda samo za nas — vpijejo, da je narodna zavest pogubna in da delavec nima narodnosti.
S shoda avstrijskih strokovnih društev.
Letos so zborovala na Dunaju avstrijska nemška krščanska strokovna društva. Nekaj, kar je tudi za nas važno, podajamo našim bravcem.
O	taktiki pri stavkah.
Poročevalec Ullreich izvaja: Kakor napredujejo krščanska strokovna društva, tako napredujejo samoobsebi umljivo tudi gospodarske dolžnosti organizacije, osobito glede na njih gospodarsko delovanje. Čim večja organizacija, tem večja odgovornost »Zvezinega« vodstva osobito glede na vplivanje na delavske razmere. Pri kakršnemkoli plačilnem gibanju ne gre za to, če po-menja uspeh ali neuspeh organizacije, marveč izid plačilnega gibanja vpliva tudi bistveno na delavčevo rodbino. Kadar se izvajajo plačilna gibanja, se mora delati previdno. Vpoštevati se mora, da niso postala močnejša zgolj strokovna društva, marveč da so se ojačila tudi stanovska društva podjetnikov, ki jih ne ločijo ne verska, ne narodna in ne politična načela. Medtem ko delujejo naša strokovna društva ne le na to-, da se
Legenda o treh baronih.
J. A. Nabržan.
(Konec.)
II.
\ ibar je bučal in tulil svojo grozno pesem po drevesnih vrhovih velikanskega gcizda. Zdajpazdaj se je tudi utrnil na nebu ‘Svetel žarek in posvetil na zemljo s tako močjo, da je jemal vid. Mlada barona sta jezdila nazposajeno dalje po goščavi, ne zmeneč se za starega tovariša, ki sta ga pustila zadaj samega.
Prijezdita do gosto zaraslega kraja, kjer se je slaba pot zožila v stezo. Ta kraj — zvali so ga Bukvič — je bil že od davnih časov razvpit; pripovedovali so si o mnogih grozodejstvih, ki so jih roparji storili na tem kraju.
To je menda prišlo tudi razposajenima jezdecema na um, kajti hipoma se ustavita in plašno spogledata.
»Čuješ, Mirko, tukaj nisva na najbolj varnem kraju; saj veš, kaj pripovedujejo ljudje o Bukviču.«
»Beži, no, beži, Vinko, kaj boš verjel
praznim vražam lahkovernih ljudi. Saj si vendar vojak, česa se boš bal?«
»Prav praviš, res .sem vojak in rad in s ponosom udarim na sovražnika, kjer mi pride očito nasproti, a tu v tej goščavi, — kako se naj človek brani v temi? — No, sicer pa ni meni kdosigavedi koliko na tem, dokler imam svoj meč ob boku; bojim se le za starca, ki je zaostal. Ali naj ga počakava?«
»Seveda, še čakala ga bova, da naju bo nadlegoval s svojimi pridigami. Njega je še manj strah kot naju, saj rad moli in to mu je, kot jo rekel, najboljše sredstvo zoper strah. Le spodbodiva konja in dirjajva urno naprej, saj zna k6d za nama.«
Izpodbodeta konja in urno izgineta v temni goščavi.
»Stoj!« zahrešči nakrat otel glas iz goščave.
Zdaj se posveti in nad jezdeci se za-blišče ostre sablje. Osupla barona zabodeta konja z ostrogami globoko v bok, da bi ju odnesla iz preteče pogube; a zastonj! Vrla nosača sta občutila v sebi smrtno orožje, izahropela sta še, nato se pa zgrudila na tla.
Krčevito zgrabita napadenca sablje in zamahneta po sovražnikih, a tudi to brez-
uspešno: sablji sta rezali le zrak in temo, a napadalci so se jima spretno izogibali.
Kakor planejo sivi ja.strebi na svoj plen, kakor se zaženejo izstradani volkovi na srditega ovna, tako se je zagnalo dvajset divjih roparjev nad prepadla viteza; zastonj je bil vsak trud, vsak poizkus, ubraniti se surovi moči nebrzdanih Razbojnikov; morala sta se ukloniti, četudi sta se malo trenutkov preje bahala, da se ne bojita nikogar, dokler čutita meč ob boku. — Roparji so ju povezali ter odpeljali v stran od pota, tam v temno goščavo, da bi izvršili svoj tolovajski čin ...
V	tem pride z,'acfstali batron po istem potu. Jezdil jo počasi, brez vsakega strahu, saj je bi zamišljen le v rožni venec, ki ga je ovijal okolu roke in prebiral njegove jagode med prsti.
Tudi njega so roparji opazili in ga obstopili, da bi tudi nad .njim izvršili isto dejanje, kot, nad vsakim potnikom... A ko zapazijo starca s sivo, častitljivo brado, z rožnim vencem v rokah, nehote spreleti neka tajna, nerazumljiva bojazen razbrzdane, surove ljudi. Drzoviteži, ki se niso ustrašili ne ostrega meča, ne žareče krogi je, strast-neži, ki jih ni ganila najmilejša prošnja ne-
izboljšajo plačilne in delovne razmere, marveč tudi na to, da se vpliva na ugodno socialno zakonodajo in da se člani izšolajo in podpirajo, imajo organizacije' podjetnikov edini namen, da se bore proti štrajku.
Glede na naše načelno stališče nasproti plačilnim bojem se mora pred vsem nagla-šati, da ne stavljamo zahtev zato, da povzročimo stavko. Pred vsem poizkusimo, da na lep način dosežemo, kar zahtevamo in le, če ostanejo pogajanja brezuspešna, pričnemo s štrajkom, edinim orožjem, s katerim delavstvo razpolaga. Ker je pa stavka dvorezen meč, si moramo pridobiti tudi potrebno vajo, da ga primerno vodimo.
{Potrebni predpogoji uspešnih plačilnih gibanj so močna organizacija, napolnjena vojna blagajna, s katero razpolaga organizacija, in železna disciplina, ki mora pre-pajati vse prizadete udeležence. Gotova pravila. se za izvedbe plačilnih bojev ne morejo postaviti, ker se mora ozirati na razne okol-nosti. Razdelimo pa lahko stavke v napadalne, odbijalne in plačilne.
Pri plačilnih bojih se mora predvsem Članom vcepiti, da ne bodo, ko izpolni organizacija svojo dolžnost, jo prizadeti opustili. Nasprotno se morajo člani držati svojih organizacij še bolj potem, ko so' Spoznali njih veliko važnost, in jih morajo ojačiti. Za vojsko se pred vsem potrebuje denar, napolnjene blagajne ne ojačijo samo organizacije, marveč tudi vsakega posameznega člana.
Naši člani naj vedno mislijo na to, kako goreče da izpopolnjujejo podjetniki svoje organizacije. Oni namreč računajo s tem, da poteče veljavnost večini tarifnih pogodb leta 1913., ko se prično novi plačilni boji. Delavstvo mora zato gledati na to, da pravočasno v strokovni organizaciji dobi, kar potrebuje: močno zastopstvo svojih koristi. (Živahno pritrjevanje.)
Poročilu sledi daljša razprava, v kateri govore delegati o svojih izkušnjah pri stavkah. Osobito se jo naglašala potreba, da se ustanovi močan osrednji obrambni zaklad in da se ojači premoženjsko stanje naših zvez. Napačno je, da hočejo takoj ob ustanovitvi nekatere skupine izvesti plačilne boje, ker se morajo pred vsem vzgojiti člani strokovno in k požrtvovalnosti za organizacijo.
Po tej razpravi poroča deželni poslanec S p a 1 o w s k y
o	naših socialno-političnih zahtevah.
Krščansko-socialna strokovna društva niso zgolj dolžna, da izposlujejo delavstvu po samopomoči izboljšanje njegovega položaja, marveč njih program tudi zahteva, da ščiti država po svoji postavodaji in upravi delavski stan. Krščanska strokovna društva so zato dolžna, da jpedno gledajo na to, da se postavna določila izpolnjujejo in vpošte-vajo. Velike važnosti za našo gibanje sta zato delavsko Varstvo in pospeševanje socialnih delavskih stremljenj. Ne zadostuje, da organizirano delavstvo uživa sadove delavskega varstva, marveč mi moramo tudi delavstvo vzgojiti, da sodeluje samo modro in uspešno na polju delavskega varstva.
Poročevalec obširno tolmači pojem delavskega varstva in njegove učinke, kakor tudi razvoj delavske obrambne zakonodajo v Avstriji, ki sc je le počasi razvijala. Mi
dolžnega potnika, dostikrat niti mila prošnja nežnega otroka, niti zorne mladenke, ti ljudje so se zdaj nehote zdrznili, ko so zagledali razorani obraz trudnega starca . . .
Njegov obraz je bil miren, jiasen, po njem je bila razlita neka tajna blaženost, blaženost, ki jo občuti le oni, čegar srce jo prosto razburjajočih strasti. Njegov pogled je bil mil, nežen, prikupljiv, da je sep-al človeku na dno duše ... A njegove ustne so se zibale v lahnem, tajnem šepetu, in vsi so razumeli, kaj pomeni ta šepet, saj so mu ob blisku zablestele v rokah svetle jagode.
In marsikateremu razbojniku so se oživili v tem trenotku daljni, daljni spomini, grenki, a obenem dragi spomini iz rane mladosti ... Marsikateri se je spomnil, da je i on nekdaj izgovarjal iste besede, prebiral med prsti enake jagode, in njegovo srce je bilo takrat mirno... A izpremenili so se časi in minilo je z njimi vse blago, minile so tudi one lepe besede iz spomina; saj se jih pa tudi ne bi več upal sedaj izgovarjati.
Razbojniki, pripravljeni na vsako grozodejstvo, so nameravali izprva planiti nad starega barona, a sedaj so čutili na nogah težke okove, ki so jih pritiskali k tlom, ki so
zato' zahtevamo, da država nekoliko hitrejše deluje na delavsko socialnem obrambenem polju in tako ustreže delavskim željam. Zahteva, da .se izpopolni delavsko' varstvo, ni nikaka socialno-demokraška zahteva, marveč po krščanskih načelih samoobsebi umevna dolžnost države.
Naša najvažnejša zahteva je, da se razširi delokrog obrtne postave; izvzeti ne smejo biti državni obrati, domače delo, delo po kaznilnicah, krošnjarstvo in gozdno delavstvo. Splošno besedilo § 74. se mora umakniti jasnejšemu in obširnejšemu besedilu. Glede na nedeljski počitek se morajo razni odloki izenačiti. Potrebno je tudi, da se določi nadomestni počitek. Vporaba mladoletnih delavcev pod 14 letom se mora sploh prepovedati in se morajo vporabljati mladoletni delavci zgolj za dela, za katera so telesno sposobni. Od 6. ure zvečer do 6. ure zjutraj mora nočno delo počivati. Najvišja delovana doba za vsa podjetja z največ desetimi urami dnevno, za zdravje škodljivo delo in za zelo naporno delo, po rudnikih in plavžih naj se delovna doba določi z 9, oziroma z 8urnim delom. Tudi glede na vajence so preosnove nujno potrebne.
Poleg obrtnega reda se mora posebno ozirati na obrtno nadzorstvo, ker sedanje stanje ni zadovoljivo. Zahtevamo, da se pomnoži število obrtnih nadzornih uradov in poviša število osobja in da se obrtnemu nadzorstvu pritegnejo tudi delavci in ženske in zdravniški asistenti. Zahtevamo tudi, da se pomnoži število obrtnih sodišč, da se, kakor v Nemčiji, ustanovi v vsakem okraju z 20.000 prebivalci tudi obrtno sodišče. Zahtevamo tudi, da se izpopolnijo obrtna sodišča v razsodišča.
Nujno potrebno je, da se izpopolni naše delavsko zavarovanje, obstoječe postave obsegajo • pomanjkljivosti, ki se bodo morale kmalu odpraviti. Glede na bolniško zavarovanje zahtevamo, da se raztegne zavarovanje na vse osebe, ki se nahajajo v kakršnemkoli delovnem ali plačilnem razmerju do 300 K dohodkov kakor tudi na poljedelsko in gozdno delavstvo. Odpravijo naj se delovršbene in stavbne bolniške blagajne. Bolniška podpora znašaj 100 odstotkov do-tične mezdne vrste. Nezgodno zavarovanje naj se razširi na vse obrtno, kakor tudi poljedelsko in gozdno delavstvo.
Sedanje Zavarovanje inaj se izpopolni tudi z obveznim starostnim in invalidnim zavarovanjem.
Odločno protestiramo proti poizkusom zavlačavati socialno zavarovanje, naj si ga že zavlačujejo socialni demokrati ali podjetniki.
{Podjetniki so se zadnja leta večkrat zavzeli za to, da se poslabša združevalno delavsko pravo. Dasi priznavamo, da soc. de-mokraška strokovna društva zlorabljajo koalicijsko pravo, se zato ne sme poslabšati.
Društveno pravo se mora izboljšati. Predvsem se morajo odpraviti zastarela določila glede rta naznanila društvenih ustanovitev, zadoščalo naj bi zgolj naznanilo.
Glede na skrb za stanovanja zahtevamo, da store država in občine svojo dolžnost. Stavbišča naj se odvzamejo zasebni špekulaciji. Občine naj energično nadzorujejo stanovanja in skrbe za mala stanovanja!
jim branili, da se niso mogli goniti z mesta. Na rokah so istotako začutili neko nerazumljivo moč, jako silo, ki jim je zadrža-vala desnico, da niso mogli seči po meču ...
III.
Na daljnem vzhodu je zopet posijalo zlato solnce. Z jutranjimi rumeno-zlatimi žarki je pozdravilo vzdramljeno, iz dolgega, motnega spanja vzbujeno in prenovljeno prirodo. Povsod je dihalo novo življenje, vse je napolnjeval, čisti, krepki vzduh.
Pa ne samo naravo, še nekoga druzega je pozdravilo žarno solnce vsega prenovljenega.
Tam ob velikanskem bukovem gozdu se dviga v prijazni prisojni dolinici sivo zidovje. Sredi teh prostornih zidin kipi proti nebu visok stolp — samostanske cerkve. Okna meniških celic so odprta, in vun se pokaže tupatam siva glava pobožnega meniha, ki bi se rad nasrkal krepkega vzduha, da bi si nekoliko oživil in pomladil staro kri; toda ne vidiš ga brez dela; zatopljen je v neko knjigo, gotovo proučuje stare klasike ali pa moli brevir.
Predvsem zahtevamo), da postopa d iV žava in dežela v svojih podjetjih tako, kakor to zahteva naš moderen socialen čas, ker sta poklicani, dia z zgledom delujeta glede na socialno skrb.
Odločno zahtevamo, da glede na naše zahteve stori poleg postavodaje tudi uprava svojo dolžnost.
Glede na naše socialno politične zahteve bomo pred vsem izkušali doseči, kar je mogoče doseči in odkanjamo soc. demokra-ško načelo: »Vse ali pa nič.« Naše načelo: »Kar je mogoče, zato še odločno potegujemo, kar dosežemo, to čuvamo in negujemo, v blagor delavstva in človeške družbe. ''(Živahno pritrjevanje.) Razprava se je nato ob pol eni uri prekinila.
Po popoldanskem odmoru otvori ob pol 3. uri predsednik Puchalka razpravo.
Delegat Ullreich govori o zahtevah tobačnega delavstva. Naglaša da delajo po marsikaterih tobačnih tvornicah sitnosti krščanskemu delavstvu glede na določila okalicijskega prava medtem ko ne delajo soc. demokratom nobenih ovir. Krščansko tobačno delavstvo ne zahteva zase protekci-je marveč zgolj tiste pravice, ki jih imajo drugi delavci.
Delegat Bradi er označuje soc. demokratko demagogijo, ki se kaže osobito pri zahtevah železničarjev in naglaša, da kršč. železničarji ne morejo stanovati po personalnih hišah državnih železnic, ker jih ne-čuveno terorizirajo soc. demokrati.
Del. II u m m e 1 b r u n n e r govori o razmerah in o> zahtevah kovinarjev po državnih podjetjih. Opisuje žalostno stanje delavstva v tvornici lokomotiv v Dunajskem Novem Mestu.
Del. K ri k a w a zahteva, da naj ne razširijo pravice obrtnih nadzornikov, ki naj bi smeli kaznovati take podjetnike, ki se ne ozirajo na določila postave o delavskem varstvu.
Del. E n ge ls berge r opisuje nevarnosti, ki so jim izpostavljeni delavci po popirnicah.
Del. Negrini govori o železničarskih vprašanjih, osobito o njih stanovanjskih razmerah. Govornik označi delavstvu sovražno postopanje soc. demokratov, ki so se izjavili za stanovanjske kosarne proti hišicam z eno rodbino samo zato, .ker v prvih lažje agitirajo.
Del, Haider protestira proti poslabšanju socialnega zavarovanja.
Del. K u f e graja delovršbene bolniške blagajne. Zahteva, da naj se opuste.
Del. G a s p e r s c h i t z opisuje nemarnosti po rudnikih in zahteva postave v obrambo rudarjev. Nastopi tudi za gozdne delavce.
Del. A 11 i n g e r govori o lažnjivi soc. demokraški agitaciji. Zahteva naj se izdajajo ob posebnih prilikah letaki.
Del. P o spis c h i 1 govori o Vprašanju brezposelnih.
Del. K r i p s k y se pritožuje, da so krščanski delavci mnogokrat brez vsake obrambe izpostavljeni soc. demokraškemu nasilstvu.
Deželni poslanec S p a 1 o w s k y opomni v končnem svojem poročilu, da se bo za to skrbelo, da bodo vpoštevala merodajna mesta izražene želje.
(Konec prihodnjič.)
Okolu tega samostana se raztezajo obširni vrtovi, polja in travniki. Tudi tu je vse polno pridnih rok, ki podpirajo rodovitnost matere zemlje: eni delajo na vrtu, presajajo cvetlice, jih privezujejo, okapajo zelenjavo, drugi obdelujejo polje, orjejo, sejejo, vlačijo, treti sekajo gozd, krčijo korenine in kamenje ter tako izpreminjajo puste gozdove v rodovitna polja.
Tako se vrši vse v najlepšem redu in vse kaže tudi najlepši uspeh. Poslopja se vedno širijo, tu za shrambe, tam stanovanja za posle, tam hlevi za živino itd. Pridne, delavne roke in božji blagoslov množe samostansko premoženje od dne do dne.
Bilo je zgodaj v jutru imenovanega dne, ko je šlo po ozki stezi, ki se vije gozdu tam proti samostanu, dvajset mož. Zaviti so v dolge, črne halje in prepasani z belim hrapavim trakom. Na obrazih se jim bere globoka resnoba, gotovo znamenje imenitnega podjetja.
Gotovo že poznate te potnike: to je onih dvajset razbojnikov, ki so umorili mlada viteza. A kakšni so zdaj? — Vsi izpremc-njeni: iz oči jim več ne odseva ona ljutost, podivjanost — njih pogled je pobešen, za-
Tobačno delavstvo.
AVSTRIJSKA KRŠČANSKA TOBAČNA DELOVSKA ZVEZA.
Prispevki začasno vpoko enih članov.
Večkrat vpokoje zaradi daljših bolezni člane. Provizija je v mnogih slučajih nizka, da 'komaj zadošča za to, da bi se vplačavali prispevki. Zvezino vodstvo je zato sklenilo: »Člani v začasnem provizijskem stanju so oproščeni prispevkov. Ob tem času počivajo v smislu § 82., odstavek »Zvezinih« pravil, vse njih pravice in dobivajo zgolj ,Zvezino’ glasilo. Ko zopet nastopijo delo, plačujejo nadalje prispevke in se jim popolnoma zaračunavajo njih prejšnje pravice. — Premc-ščenje članov v začasno pokojninsko stanje in zopetno prispevanje naj naznanijo skupine takoj »Zvezinemu« tajništvu.
Zaostali prispevki. Vodstva krajnih skupin in člani se opozarjajo, da tisti člani, ki ostanejo osem tednov dolžni prispevke, izgube pravice do podpore in se postopa ž njimi kot z novimi člani, če tudi doplačajo zaostale prispevke in morajo čakati eno leto, da zadobe zopet pravice do podpor (§ 5. »Zvezinih« pravil. — »Zvezino« vodstvo sme dovoliti izjeme zgolj, če zamore član navesti tehtne razloge, zakaj da je zaostal s prispevki. (Velika revščina v rodbini vsled bolezni.) V takem slučaju je pa boljše, da se izposluje po skupini, da se počaka za prispevke. Vodstvo skupine dopošlje prošnjo »Zvezinemu« načelstvu, ki o tem odloča. — Če se kakemu članu dovoli, da plača prispevke pozneje, mora potem plačevati po dovoljenem roku tedensko dvatedenska prispevka, dokler niso doplačani prispevki. — Ako se dovoli kakemu članu doplačilo zaostalih prispevkov, mora tudi vsaj dva prispevka tedensko vplačevati, dokler ne vplača vseh zaostalih prispevkov. Poleg tega pa morajo taki člani prebiti tudi karenčno dobo, ki je tako dolga, kolikor časa je bil član na dolgu s svojimi prispevki. (Zgled: Neki član 12 tednov ni plačal prispevov in prosi, da jih sme zopet doplačati. Če se mu to dovoli, potem bo imel šele čez 12 tednov zopet pravico do podpore.) — z ozirom na navedena določila za izjemne slučaje se člani opozarjajo, da naj ne zaostajajo s prispevki, da ne izgube že pridobljenih svojih pravic.
Glede na povišanje prispevkov (30 vinarjev) opozarjamo na že opetovano obširno obrazloženi sklep glavne skupščine »Av-trijske krščanske tobačne deiavske zveze«, da dobe člani višjo podporo šele čez pol leta potem, ko iso pričeli vplačevati višje prispevke. Tisti člani, ki so pričeli vplačevati tedenski 30vinarski prispevek, dobe zvišane podpore šele po 1. januarju 1911. To velja tako za bolniško, kakor tudi za ostale podpore,
V	pokoj je stopilo zopet večje število naših delavk, ki so po več desetletij v tovarni delale. Najdalje je bila v tovarni Helena Grkman, namreč 40 let. Ob tej priliki Ji je darovalo vodstvo tovarne dar 70 K;
enem je dobila tudi zaslužno medaljo za leta!	n° zvest0 delovanje. Na mnoga
Z lastnimi močmi.
Naznanilo članom »Prometne zveze«.
Preminuli so: Sida Noč, Sarajevo. — Vero-
nika Prechtl, Sterzing. — Terezija Anmas-ser, Dunaj II. — Karl Zemanek, Dunaj j. ž.
—	Leopold Coller, Line. — Ludovik Schatzl, Solnograd. — Zemljica bodi jim lahka! -Za mesec september bode plačati: 6 smrtnih slučajev 30 vin., skupno s članarino
1	krono.
Pravovarstveno in podporno društvo »Prometna zveza« je kakor vsako leto tudi letos izdala svoj društveni koledar v nemškem jeziku. Oblika koledarja je jako lepa in pripravna. Vsebina za železničarje jako pomenljiva in poučljiva, kar je za vsakega železničarja jako potrebno. Upamo, da bodo železničarji z veseljem segli po njem; stane
1	K. Vsakteri se zanj preskrbi prej ko mogoče. Naroči se pri voditeljih skupin in pla-čilnic in njih zaupnikih.
Shod katoliško mislečih železničarjev v Dornbergu n.a Goriškem. V nedeljo, 6. avgusta, se je vršil shod članov in somišljenikov »Prometne zveze« v Dornbergu na gorlški progi. Zbralo se je bilo še primeroma lepo število domačih železničarjev. Grajalno moramo omeniti, da se shoda ni udeležil nobeden tovarišev s tolminske proge in drugih sosednih skupin, dasi je vodstvo v Ljubljani poslalo ■ vsem vabilo. Pač še vse premalo stanovske zavednosti! Na shodu je govoril g. Jožef Gostinčar, državni poslanec v Ljubljani, ki je stvarno in temeljito dokazoval, kako potrebna je organizacija za železničarja, kateri je vedno z eno nogo v zaporu, z eno v grobu. Prav dobro je ožigosal socialnodemokraško demagogijo, omenil je tudi od 'socialnih demokratov in liberalcev toli prežvečeno argentinsko meso. Iz svoje skušnje je navedel konkretne slučaje, kako uspešno deluje za svoje člane »Prometna zveza«. Kar mora nas še posebno zanimati, je to, da je gospod poslanec izrecno povdarjal, da vsak, kdor ima kako zadevo, naj se le zaupno obrne nanj ali pa na klub slovenskih poslancev, da mu drage volje storijo vse potrebne korake, bodisi pri ministrstvu ali pa pri ravnateljstvu v Trstu. Res, pravi ljudski zastopnik! Gospodu poslancu se na tem metu ikreno zahvaljujemo ter rčno želimo, da bi se še mnogokrat videli. — Vsak količkaj zdravo misleč železničar, ki si želi dobro, bi moral pristopiti v res stanovsko organizacijo »Prometno zvezo«, ki ima na svoji strani močni »Sloven-sko-hrvaški klub«, kateri bode brez dvoma že v jesenskem državnozborskem zasedanju pokazal, da je »Prometna zveza« storila potrebne korake ter da poslanci »Slovenskega kluba« imajo res srce tudi za slovenskega železničarja. No, komur je ime: »katoliško misleč« zoprno in neprebavljivo, posebno pa še one, katerih duševno obzorje ne sega dalje kakor da vsak dan prežvečijo po nekaj farjev, pa je vso gospodarsko in socialno vprašanje rešeno, no, take mi radi prepustimo tja, kamor spadajo, in bomo šli mirno iin brez strahu preko njili. Vsi pa, ki ste zdrave pameti in dobro mislite, v naš tabor! — Goriški železničar.
Idrija. Dne 28. avgusta pride neko dekle v Krščansko Gospodarsko društvo, da bi kupilo pol kilograma slanine. Ker pa K. G. D. slučajno ni imelo slanine, ji priporoča prodajalka, naj gre v sosedno prodajalno k Primožiču. Dekle res gre ter zahteva pol
kilograma slanine, kar dobi ter plača za njo 1 krono. Ko pride dekle nazaj v K. G. D., nakupi še nekaj drugih stvari. Ker se pa dekletu zdi slanina nekako lahka za pol kile, naprosi prodajalko, da hi ji slanino stehtala. Prodajalka res dene slanino na tehtnico ter je tehtala slanina le 46 dkg. Dekle gre s slanino nazaj v prodajalno Primožič ter pove, da slanina tehta le 46 dkg, ne pa Y> kg. Odgovor dobi, da imajo v prodajalni Gosp, društva slabe vage ter da slanina da je slanina dražja, ne pa 2 K. Dekle nato odide. Par minut pozneje prinese učenec Primožičev pismo v Kršč. gosp. društvo z naslovom: A. Primožič, trgovina s čipkami in mešanim blagom, Idrija, Kranjsko. Gdč. moji kontrolistinji v Kršč. gospodarski zadrugi! 28. avg. 1911. Dajte se Vi za Vaše stranke, delo, cene, blago in vago zanimati in ne za moje, ker jaz kakor izučen trgovec vem kaj d e 1 a mi, zato se ne pustim od neizučenih dekel učiti. A. Primožič. Mi le vprašamo gosp. Primožiča kakor izučenega trgovca:	1.	Ali ve, kake
stranke je ono dekle, ki je kupila pri njem slanino? 2. Ali pozna utež za \2 kg? 3. Ali res ve, kaj dela, ko tehta % kg slanine? 4. Ali je bila to le pomota? 5. Ali ve, da ako proda 46 dkg slanine za V2 kg, da stane 1 kg slanine 2 K 24 v, ne pa 2 K.
ir
„Našo Moč“.
Pozor! :: Pozor!
50.000 parno čeoljeu
4 pari samo K 8*50.
Ker sem nakupil izredno množino čevljarskih izdellcev bom le prav malo časa pa po slepi ceni prodajal po par moških in par ženskih čevljev z dobro obitimi močnimi podplati s posebno finimi usnjatimi obšivki ki so jako elegantni, najnovejše fasone in močni. Velikost v cent metrih ali številka. Po štiri pari veljajo samo K 8-50. Razpošilja se po poštnem povzetju. — Zamena dopustna, tudi denar se brez ovir povrne.
P. Lusi, Krakau št. 201 S.
@[l[l[l[l[l[l[l[S[l[S[S[l!l[S[Sg
m m m m m
s
m
n
m
A. ZIBERT g
-- LJUBLJANA --	11
PREŠERNOVA ULICA PRIPOROČA SVOJO VELIKO
ZALOGO ČEVLJEV |
DOMAČEGA IZDELKA. I
SSSSSHllSISlllISlIlSISISlg]
mišljen; saj se niso odpravili na kak roparski napad, temveč namenjeni so — trkat na samostanska vrata — za vsprejem!
nK„,,aUe Pač povzročilo v njih tolik pre-obiat. iz razbojnika — menih?
v to m°Gtev sivega starca. Videli so tacaš na njegovem obrazu razlito jasnost, blagost, ki je pričala o notranjem dušnem miru, o notranji zadovoljnosti. A pri sebi so zastonj iskali enakega dušnega miru, pri njih so divjale same divje strasti, ki so jih gnale liki gospodar goni svojega zadnjega hlapca, od ropa do ropa, od umora do umora. Zadoščali so doslej svojim strastem, a niso našli v tem zaželjenega miru
Spominjali so se pa, da so tudi oni imeli nekdaj, v davno minulih časih enaki dušni mir, enako blagost srca; takrat namreč, ko Jih je nepozabna mati učila prebirati enake jagode, šepetati enake besede, kot so videli starca v gozdu. Ostal jim je od onih davnih časov le odsev, izpočetka nejasen, meglen, a čim bolj ,so se ga spominjali, bolj jim je postajal določen, jasen ... In ob spominu na nekdanjo blagost, na nekdanjo zadovoljnost iti dušni mir so nehote zopet zaželeli po
enaki zadovoljnosti, po enakem dušnem miru . . .
In kam ga naj bi šli iskat,?
Videli so močno, trdno samostansko zidovje, videli so mirno, tiho življenje, ki je vladalo 'znotraj tega .sivega zidovja, ki niso mogli čez njega prodreti burni viharji zunanjega življenja, ki se niso mogli čezenj razliti valovi zunanjega vrvenja in nemirnega Porenja . . .
Šli so, trkali so na vrata, in ta vrata so se jim na stežaj odprla, a odprli so tudi oni na stežaj svoje srce strogemu samostanskemu redu; tu so zadobivali vedno večji mir ter se oklepali strogega reda. vedno z večjo natančnostjo
Tako je postalo iz dvajset gorečih razbojnikov dvajset še gorečnejših menihov ...
l*	★	★
Tam iz temnih pragozdov, ki šumi iz njih mogočni Ren, speje z urnimi koraki, s plašnim obrazom, begajočimi očmi stari ogljar pozno pod noč domov. Kaj je pač moglo tako splašiti sivolasega ogljarja?
Tam v temni goščavi je videl na dveh
visokih gomilah pretresajoče podobe: ljute kače so se spenjale čez in čez, ob strani sta stala dva bradača z ognjevitim pogledom ter pi’ebirala med prsti žareče jagode rožnega venca, a na strani je stal rdeč rogat možiček in se spakoval na razne načine s peklenskim smehom na obrazu.
Nehote potegne ogljar ob tem pogledu iz žepa stari rožni venec ter hiti proti domu. To pa vzame na koleno mladega vnuka, ga zaziblje, poboža o licu, poljubi na čelo ter zašepeče na uho: »Slušaj, dragi sinko, kaj ti govori stari dedek: moli rad rožni venec! Že moja mati me je učila in to je tudi res: z vsakim zrncem tega venca ti vzraste na nežnih ustecah bela lilija; vse te zbere tvoj zvesti angeljčke v zlato košarico, jih odnese v nebesa pred tvojo mamico ter jih tam potrosi pred njenimi nogami ...«
Dete verno posluša dedovo pripoved, nato mu pa vzame z nežno ročico star molek iz ovcle dedove roke, si ga obesi okolu vratu ter zvedavo in smeje se vpraša deda, da li mu privoli ta drag spominek?
Ded mu veselo pokima . . .
f
ISfii
HgjUoljša, nnlsižttrnejžn priliKD za štedenje!
irniproieiuis« 83ii|i
ije if m 21 Mm l.
Lastna glavnica K 503.575*98.
Ljudska
posojilnica
resistr. zadrusa z neomeleno zavezo
Miklošičeva cesta 8
pritličje v lastni hiši nasproti hotela .Union' zn [ranč. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure pop.
ter jih -^Bl/ O/ brez obrestuje	/o /fl kakega
po	'	odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobl, posest, in trg., Breg pri Borovn.; Karol KauSChegg, veleposest, v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zborn. in hišni posest, v Ljubljani; pran Leskovic, hišni posestnik in blag. »Ljudske posojil.*; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
&cxtni/ei, yfat0ri telijo -lUjbrtj, po ceni in x*metsl/iin}-potovali ruz/se obm^/e
nSi/nonJ^JCrrietetea.
v Jljfubf/uni ttoloAvorsAe ulice UšaAoarsfruttPi^asJulc*	se bmptlačno.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže“!
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F. MERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 13.
Trgovina i modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, snkanca itd.
II
Predtlskanje In vezenje ni o n o g ra m o v in vsakovrstnih drugih risb.
jLJXxjxrjrinimTiiiini:inimn
Gričar 4 ITIejač
Ljubljana
Prešernoua ulica št. 9
priporočata suoio najuečjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
— nouosfi ___________
o konfekciji za dame.
‘fcint	mii J JjJTEtjj jjim «. *
Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro,
naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čsidnn
urarju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Uni-on“ v Bielu in Genovi.
700 Uhani, prstani, briljanti. 1
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih cenah
Agitirajte za naše glasilo „Naša Moč“!
1
Pozor slov. delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in pri poročljlvl domači manufakturni trgovini
JANKO ČESNIK
ljublThn*
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi naj
......li
novejše blago za ženske in moška oblačila
Postrežba poštena in zanesljiva. Cene naj nižje. ■
A. U
Ljubljana
Pred škofijo 19.
Leharna „PR1 KRONI" ML Ph. BOHINCA
v Ljubljani, na vogalu Bleiweisove in Rimshe ceste
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 40 vin., 6 steklenic U kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, stoklenica 20 vin.
,.Sladili*4 za otroke.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala čkat-Ijica 50 vin., večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 3o vin.
Poslpalnl prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenjn
nog, škatljica 50 vin., 6 škatljlc 2 kroni 50 vin.
Proti nakl cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodlj za odstranitev kurjih očes, bradavic In trde kože, steklenica 7o vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., h steklenic 1 krono.
Tlnkturazala8e,steklenical K.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K.
Zeleznato vino, steklenica a kr. 60 vin., in 4 kr. 80 vin.
Zeleznate krogljice,proti bledici (Bleichsucht) mala ška tljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
Dežnike in solnčnike
domačega izdelka
najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu
Pred Sholijo St. 19. Stari trs St. 4. Prešernova ulica št. 4.
§ Popravila se izvršujejo točno in ceno.
nauc&nauanaauaaazaaananaannnnanaual <
Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da sem odprl na Tržaški cesti št. 1
moje trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja.
Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjeno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem	Nagy
Edina In najkrajša črta d Hmerlko!
Samo 6 dni!
Samo »=; 6 dni!
HHVRE NEW-YORK
francoska prekomorska družba
Veljavne vožne liste (Šifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
---------- ED. ŠMARDA   ------------------
oblastveno potrjena potovalna p'sarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE* nasproti gostilne pri „FIGOVCU“.
IlfHH JHX m SIN
u Ljubljani, Dunajska cesta St. 17
priporočata suoio bogato zalogo raznoursfnih
nožnih koles in šioalnih strojen
Hm za rodbino in obrt. Uti
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihae' Moškerc.
Tisk Katoliške Tiskarne.