Moja zavarovalnica je zgornjevipavski časnik i«*. m ATM k Ajdovščina / Junij 2003 / številka 13 / 7400 izvodov / cena 0 sit __________________________________________________________________________________________\ Hrustljajte jo na počitnicah... str. 3 Želimo vam prijeten oddih. Pod Latnikom se ponovno srečamo konec avgusta. nogometni prvak, str. 15 »ker nam ni vseeno, sobivamo«, str. 13 POČITNICE SO TU!?!? Šolska vrata so se zaprla. Za osnovnošolci, srednješolci, maturanti. Ostalo je le nekaj »nesrečnikov« v prvi rundi popravnih izpitov. Po večini smo si jih, počitnice, z veliko vročino in sušo, ki smo ji bili priča, krepko zaslužili. Nekateri ste že izkoristili počitniški bonus in izdatne predsezonske popuste na morju, ob jezerih in v zdraviliščih. Je že tako, da moramo v tej deželi, ki jo preveva pravljica o uspehu, d\’akrat obrniti vsak tolar. Zna biti, da boste fatamorganične evre, ki se kažejo na obzorju obračali tudi trikrat ali celo štirikrat, preden jih boste spustili v počitniško špranjo. Še zelo daleč smo od »evropskega« štirinajstnevnega ali celo enomesečnega dopusta. Pa tudi z našimi politiki se še dolgo ne boste mogli meriti, saj se bodo povečini »fozali« na mondenih svetovnih plažah. Le kak posameznik med njimi, bo v predvolilnem letu, svoje božansko salo raztegnil na hrvaške otoke ali slovenske obmorske betone. Pa naj vas to ne žre na takoimenovanih počitnicah. Zamižite na obe očesi, če si ne morete privoščiti sončnih očal in si namočite stopala v Lokavščku, Hublju, Vipavi, Nadiži... ali v domačem koritu. Recite si: Naš čas šele prihaja!!! Po počitnicah! Ivan Mermolja 2 prazniki in šagre E LATNIK »Cesjstnarji« se zavedajo svojih korenin 2. junij - praznovali v nedeljo, 8. junija » Malo je vasi, ki bi tako trmasto negovale svoj vaški praznik, čeprav gre za spomin na gotovo najbolj kruti dogodek, ki ga lahko posameznik doživi, ko nimaš več doma, ko umirajo tvoji najbližji, ko so tudi perspektive zabrisane«, je začel svoj praznični govor Dušan Črnigoj. Na ta dan, leta 1944 so nemški okupatorji Cesto požgali, starejše vaščanke in vaščane odpeljali v Gorico, 11 mož in fantov v Dachau, 8 žena in deklet pa v Auschwitz. Za sabo so pustili 5 mrtvih, dva sta zgorela v vasi, ki je izginila v zubljih, pepelu in ruševinah. Predsednik sveta KS Albert Kravos je, po kratkem nagovoru, nagradil 16 vaščamk in vaščanov z izvodom knjige: »Cejsta, naselje na cesti,«, avtorja Rudija Rustje ( klepetal je pod Latnikom v 12. Številki). Delegacija Zveze borcev je položila venec pred spomenik žrtvam. V pestrem kulturnem programu, ki so ga pripravili mladeniči in mladenke z vasi, so prebirali tekste domačinov, igrali najmlajši, recitirali šolarji in odrasli. Glasbeno so jih podprli pevci MePZ »Primorje«. »Mislim, da se malokatera sredina lahko pohvali s tako velikim številom visoko izobraženih posameznikov, kot prav Cesta... To gre gotovo pripisati dejstvu, da smo vedeli odkod prihajamo in da vemo, kam gremo.« Da vejo kam grejo, so dokazali Cestnarji tudi to junijsko nedeljo, ki so jo zaokrožili z družabnim srečanjem na športnem igrišču na Rampi. Ivan Mermolja Slovesnost ob dnevu državnosti na Predmeji Tudi letos seje na tradicionalni borčevski proslavi ob Dnevu državnosti, 25. junija, pri grobnici na Predmeji zbrala velika množica ljudi. Letos mineva 60 let, odkar so padli prvi borci, pokopani v grobnici. Zbrano množico je najprej pozdravila Predmeja, Zdenka Blaško. Ajdovski župan, Marjan Poljšak, je v kratkem nagovoru poudaril, da je kultura in jezik sredstvo za ohranjanje nacionalne identitete, še posebej pa se moramo tega zavedati prav zdaj, ko smo tik pred vstopom v Evropo. Njegove besede je povzela tudi slavnostna govornica, Ministrica za kulturo Republike Slovenije, Andreja Rihter. Kot je povedala, je skrb za dediščino nujna; če ne bomo skrbeli za pomnike preteklosti, nam zna spolzeti tudi svobodna volja. Republiški odbor zveze borčevskih organizacij je na predlog ajdovske območne organizacije dodelil srebrno plaketo Zveze združenj borcev NOV Krajevnemu predsednica Krajevne skupnosti združenju borcev Predmeja in Krajevni skupnosti Predmeja, za ohranjanje spomina na dogodke v narodnoosvobodilnem boju. Predmejska borčevska organizacija je najševilčnejša na ajdovskem, saj šteje okoli 135 članov, v zadnjem letu jih je pristopilo kar 60. Skupaj s Krajevno skupnostjo skrbi in ohranja pomnike iz vojne, letos pa so s prostovoljnimi prispevki obnovili spomenik v kraju. Obe ogranizaciji sta vsako leto tudi soorganizatorja slovesnosti ob grobnici. Kulturni program prisrčne slovesnosti so oblikovali otliški šolarji, pevski zbor Aktiva predmejskih žena in vokalna skupina Prijatli s Sela. Pripravila Sanda Hain Sagra na Brjah! Prvič v domeni Krajevne skupnosti Prvi konec tedna v juliju bodo na Brjah praznovali Šagro Svetega Cirila in Dobravska šagra svetega Petra V soboto, 28. junija, so v Dobravljah praznovali Šagro Svetega Petra. Občina Ajdovščina pa je v okviru praznovanj pripravila tudi slovesnost ob dokončanju del na križišču in avtobusnih postajah (pred šolo in za smer Ajdovščina). Šagre v Dobravljah zadnja tri leta ni bilo, prej pa jo je v lastni režiji pripravljal zasebnik iz bližnjega gostinskega obrata. Krajevna skupnost je organizacijo prevzela prvič in uspelo jim je! Množici, ki se je zbrala na uvodni veliko delo. Ravnatelj Anton Žagar slovesnosti, so spregovorili župan je govoril predvsem o pomenu Ajdovščine, Marjan Poljšak, ki opravljenih del za šolo, predsednik je zadovoljen, ker so po mnogih KS, Danilo Volk, pa je predstavil zapetljajih v Dobravljah vendarle program šagre in pri tem pohvalil našli skupni jezik in opravili predvsem mlade, ki so rade volje pomagali in opravili večino dela. Kulturni del programa pa so oblikovali šolarji. Organizatorji so zadovoljni z udeležbo na športnih tekmovanjih. 1. dobravskega teka seje udeležilo okoli 50 tekačev, od tega 16 šolarjev. Člani so tekli na 6.280 metrov dolgi progi, mladina pa na 880 metrov. Na nogometnem turnirju, ki se je odvijal v šolski športni dvorani, pa je sodelovalo 8 ekip iz Vipavske doline. Zabava se je nadaljevala na rokometnem igrišču pod šolo. Za dobro razpoloženje je skrbela skupina Duble truble, plesalcev se ni manjkalo. Žal je žur okoli polnoči prekinilo vztrajno deževje. Kljub temu je prireditev dobro uspela in računamo na ponovitev prihodnje leto! Pripravila Sanda Hain Slovesnost ob farnem prazniku in ureditvi križišča Metoda. Zastavili so si bogat dvodnevni program. V soboto, 5. julija, bo na igrišču na Brjah od 19.00 ure dalje potekal turnir v malem nogometu, takoj po športu ob 22.00 pa bo prav tam pravi rock koncert. Nedeljska praznovanja bodo pričeli s koncertom dveh vokalnih skupin. V cerkvi na Brjah bosta namreč ob 16.00 nastopili Vokalna skupina »Musicum« iz Italije in Moški pevski zbor Srečko Kosovel, obe skupini vodi dirigent Matjaž Šček. Ob 17.30 uri se bo publiki predstavil odličen Pihalni orkester iz Komna, ki je znan predvsem po atraktivnem repertoarju, saj med znane skladbe za pihalne orkestre uvršča tudi sodobne, jazzovske in pop uspešnice. V nadaljevanju popoldneva se bodo na prizorišču vrstile kmečke igre, tekmovanje v rezanju MlP-ovega pršuta, degustacije brejskih vin, srečelov in zabava s plesom ob glasbi ansambla Mega mix. Organizatorji Šagre Svetega Cirila in Metoda, Krajevna skupnost Brje in Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje, si lahko zaželijo le še čim več obiskovalcev. Pripravila Sanda Hain »Veseli smo, ker se je križišče v Dobravljah končno uredilo v zadovoljstvo vseh treh vpletenih strani: občine, osnovne šole in krajevne skupnosti. Občina je zadovoljna, ker je ureditev križišča bila relativno poceni in je kvalitetna. V obravnavi so bile tudi rešitve, ki bi bile neprimerno dražje. Osnovna šola je najbolj zadovoljna, ker dovoz avtobusov z učenci ne bi mogel biti bolje izveden, maksimalno je poskrbljeno za varnost učencev. Pa tudi krajevna skupnost je zadovoljna, ker so bile njihove zahteve za zavijalni pas v zadostni meri upoštevane. Tako je zadovoljivo poskrbljeno tudi za varnost tistih udeležencev v prometu, katerih vozila zavijajo iz smeri Ajdovščine proti Velikim Zabijam. Želim, da bi bilo takšno reševanje in takšna rešitev, kot je bilo v primeru križišča v Dobravlje, vzorec za reševanje večjih in manjših problemov po drugih krajevnih skupnostih v občini. Ta vzorec je: s skupnim iskanjem vseh vpletenih, z nižjimi stroški doseči ustrezno kvaliteto rešitve problema.« Marjan Poljšak, župan Občine Ajdovščina FOTO FANTAST FOTOGRAFSKI STUDIO m> razvijanje filmov in izdelava fotografij v 1 u *> razvijanje diapozitivov m> črnobele fotografije m> digitalna obdelava fotografij "i* m kB0 VIDEO STORITVE *> snezaanje porok in drugih svečanih priložnosti **> presnemavanje in montaia video kaset FOTOGRAFIRANJE •=> expres fotografiranje za osebne dokumenta *> fotografiranje porok **> fotografiranje birm in obhajil m> fotografiranje krstov *> fotografiranje maturantskih plesov Ajdovščina Tovarniška 2B • tel.: 05/ 366-33-56 fotofantasy.ajdovscina@siol.net mi uiiJ iiiiikf/ž im um, ah Dzmimi v sodelovanju zjiaravo POD LATNIKOM NOVO FRUTABELA žita - mleko - jabolko s hrustljavimi krispiji Frutabela žita-mleko-jabolko je enoplastna žitna rezina, poloblita z mlečnim prelivom, z rahlim okusom po vaniliji. Takšen mlečni obliv je prvič uporabljen pri Frutabelah in je narejen iz posnetega in polnovrednega mleka v prahu, kar je enakovredno lig mleka v tekoči obliki, na eno rezino. Značilnost najnovejše Frutabele so hrustljavi krispiji, narejeni iz dveh vrst žit: iz riža in pšenice. Dodan je kakao, ki daje rezini značilen okus po čokoladi. Žitna sredica je obogatena s koščki suhih jabolk, kar je ena glavnih značilnosti Frutabel. Sladkost ji dajejo dodani sladkorji: fruktoza, glukoza in navadni sladkor (saharoza), ki so medsebojno uravnoteženi, zato je njihova kombinacija zdravju priporočljiva. Inovativna in trendovska Nova rezina je inovativna in trendovska. Z njo je Fructal obogatil asortiman Frutabel in se skupaj z drugimi konkurenti pridružil veliki družini proizvajalcev vedno bolj popularnih in zdravih izdelkov iz žit. Od ostalih Frutabel se loči po več karakteristikah: ♦ je enoplastna, pa vendar vsebuje tudi sadje (suha jabolka) ♦ je bogata z žiti- in s tem z vlakninami ♦ je dodatno obogatena s kakavom in mlekom ♦ ima manj kalorij kot preostale Frutabele, saj z eno rezino zaužijemo »le« 94 kalorij V čisto novi obleki za širšo populacijo Zaradi njene drugačnosti smo novo Frutabelo oblekli v svojstven dizajn, bolj vpadljiv in bolj prepoznaven. Enak dizajn se bo pojavil tudi na novem multipak pakiranju, tako da bosta rezina in kartonček tokrat resnično usklajena. Predvidoma naj bi na trg prišel v juliju mesecu. Publika uživalcev nove rezine ni strogo opredeljena in ker je poudarek na pestrih in privlačnih sestavinah, kot so žita, mleko, kakao in sadje, je primerna za najširši krog ljubiteljev dobrih, zdravih, manj kaloričnih sladkih prigrizkov. Akcijo tržnega komuniciranja, ob prihodu nove rezine na trg, smo razdelili v dva dela. Spomladansko-poletni del akcije s pričetkom v juniju se bo nadaljeval v juliju z oglaševanjem v revijah, namenjenih ženski, moški in otroški populaciji. V jeseni načrtujemo širšo akcijo, prilagojeno ciljnim skupinam otrok in odraslih, ki jo bodo podpirale degustacije in promocije ob raznih dogodkih, na raznih mestih, pospremljana bo z oglaševanjem prek radijskih valov in še kaj se bo našlo. Pospremimo tudi to NOVO Frutabelo s sloganom: SREČNO - Majhna za oči, velika za užitke ! Mojca Vodopivec Nova ponudba podjetja ABC Renault Renault minuta Od 15-ega junija podjetje ABC Renault nudi novost na področju servisiranja osebnih vozil pod imenom Renault minuta. Glavni cilj novosti je predvsem zmanjšanje čakalnih dob pri popravilu avtomobilov ter s tem manj slabe volje, saj vsi vemo da čas je denar. Takd od sredine junija ni več potrebno naročanje pri mehaniku, saj imajo na zalogi vse potrebne rezervne dele, poleg tega pa se lahko tudi sami pogovorite neposredno z mehanikom ter tako dejavno sodelujete pri odpravljanju težav z vozilom. Na voljo vam je kar 8 zaposlenih, od tega trije mehaniki, dva prodajalca, vodja servisa ter pripravljalen vozil, nad vsem skupaj pa bedi 30-letni vodja PE Ajdovščina, Kobal Andrej, dipl. org. manager, iz Žapuž doma. Pred posegom na vašem vozilu, bodo strokovno usposobljeni delavci pregledali kar 25 kontrolnih točk na vašem vozilu, ki zajemajo tri sklope. Za boljšo vidljivost vam bodo pregledali vse od brisalcev pa do luči. Za boljše delovanje samega motorja vozila se bodo posvetili tako ni^rju različnih tekočin kot napolnjenosti akumulatorja, ostane pa še kontrola mehanskih delov ter nenazadnje stanje pnevmatik. Za ceno popravila se dogovorite že pred samim posegom, tako da neljuba presenečanja ob prejetju računa odpadejo, poleg tega pa boste nanj počakali v prijetno ohlajenih prostorih. Kot čivkajo že vrabci na vejah je Renault najpopularnejša avtomobilska znamka na našem trgu, saj zavzemajo kar 25% celotnega trga vozil. Z dodatno ponudbo Renault minuta pa bo gotovo zadovoljstvo strank samo še naraščalo in s tem krepilo njihov položaj na trgu. Borut Mermolja PREMAKNIMO SE S PREMIKOM rrirrrrfFriifi STANOVANJA AJDOVŠČINA - CENTER Trisobno stanovanje v visokem pritličju, v celoti obnovljeno Cena: 13.5 mio SIT AJDOVŠČINA Štirisobno stanovanje zelo prostorno, kot novo, z urejenim vrtom Cena: 15 5 mio SIT AJDOVŠČINA Enosobno stanovanje z balkonom, zelo dobro ohranjeno Cena: 8,5 mio SIT AJDOVŠČINA Dvosobno stanovanje v tretjem nadstropju, obrnjeno na jug, zelo ohranjeno Cena: 12,0 mio SIT AJDOVŠČINA Trisobno stanovanjev izmeri 76 m2, v tretjem nadstropju, z dodatno sobo Cena: 14,0 mio SIT HIŠE AJDOVŠČINA - ŠTURJE Starejša hiša na placu s centralno kurjavo Cena: 16,0 mio SIT ČRNIČE Samostojna hiša v IV. Gradbeni fazi, v novem delu vasi, na 600 m2 zemljišč Cena: 18,0 mio SIT LOKAVEC Starejša hiša z nekaj zemljišča v zaselku Kompare Cena: 1,5 mio SIT MALE ŽABLJE - BITNA Hiša potrebna manjših popravil, z obnovljeno streho in vrtom Cena: 13,5 mio SIT OTLICA Vikend v nizu v celoti obnovljen Cena: 11,0 mio SIT PODKRAJ Samostojna vseljiva hiša v vasi (CK, betonske plošče,...) ter 500 m2 zemljišča Cena: 15,0 mio SIT USTJE Samostojna starejša hiša v vasi, z gospod, poslopjem in stalo ter 835 m2 parcele Cena: 14,0 mio SIT PREDMEJA Vikend v III. gradbeni fazi z 600 m2 zemljišč Cena: 5,0 mio SIT ČRNIČE Starejši hiši v vasi (v bližini vrtca), potrebni obnove - brez zemljišča Cena 2,5 mio SIT ZEMLJIŠČA ŽAPUŽE Gradbena parcela v izmeri 1044 m2, na izjemni lokaciji z lepim razgledom Cena: 6.000 SIT/m2 AJDOVŠČINA - GRIVČE Več gradbenih parcel za stanovanjsko gradnjo Cena: 6.500 SIT/m2 COL Gradbena parcela v izmeri 1000 m2 v novem naselju, pri Alpini Cena: 3.000 SIT/m2 LOKAVEC Gradbene parcple na izjemni lokaciji, z vso infrastrukturo v neposredni bližini Cena: 6.500 SIT/m2 MALE ŽABLJE - BITNA Gradbena parcela na koncu vasi, v izmeri 1200 m2 Cena: 4.000 SIT/m2 LOKAVEC Gradbena parcela s starejšo hišo za rušenje na 600 m2 površine Cena: 5.500 SIT/m2 SVETI MARTIN Gradbena parcela v vasi - 722 m2 Cena: 2,5 mio SIT ... 'iF-r IPREMIKaetI Nepremičnine d.o.o. PE AJDOVŠČINA Prešernova 7 tel.: 05 36 80 456 fax.: 05 36 80 457 GSM: 031 376-100 e-mail: gtomol@siol.net www.premiknet.com NUDIMO UGODNE KREDITE IN LEASING MALE ŽABLJE Gradbena parcela s porušeno hišo v izmeri 3000 m2, v bližini reke Vipave Cena:: 10,5 mio SIT VRTOVIN Gradbena parcela v vasi v izmeri 1259 m2 Cena: 5.500 SIT/m2 “ AJDOVŠČINA Gradbene parcele v obrtni coni v Ajdovščini Cena: 6.000 SIT/m2 S ČRNIČE Več zazidalnih parcel za obrtno izgradnjo - komunalno opremljene Cena: 10.500 SIT/m2 GOJAČE Vinograd na izjemni lokaciji v izmeri 1644 m2 Cena: 2,0 mio SIT POSLOVNI PROSTORI AJDOVŠČINA Več poslovnih prostorov v poslovnem centru PALE Cena: 95.000 SIT/m2 P9NUBBA NBVA GORICA, TOLMIN, KRAS 2S. 1ANJŠCICE- dtmačija z gaspadarskim paslapjem ter 1 • Ha zemljišče Cena 14,0 MIO SIT ter 60,0 SIT za m2 zemljišče 27. BRANIK- nova nedokončana hiša v 5. gradbeni fazi z dvoriščem Cena 22,0 MIO SIT 28. KRAS - RUBIJE- Starejša hiša z dvoriščem ter veliko zemljišče potrebna adaptacije Cena 8,0 MIO SIT ter 400 SIT za m2 zemljišče 29. B0VEC-ŽAGA Urejena vrstna hiša z vrtom in dvoriščem ter dvema apartmajema Cena 9,5 MIO SIT 30. SOLKAN- v celoti prenovljena hiša brez zemljišča Cena 21,0 MIO SIT 31. DORNBERK- samostojna hiša z 200 m2 vrta Cena 18,5 MIO SIT POSEBNA PONUDBA 32. TRENTA- Hotel OREL Cena 54,0 MIO SIT 33. TRENTA- apartmaji različnih velikosti v Jalovcu Cena 290.000 SIT/m2 34. IDRIJA- Hotel HVDRIA Cena 99,5 MIO SIT/m2 35. GRGAR BITEŽ novogradnja ter 2,0 Ha kmetijskih zemljišč Cena 77,0 MIO SIJ/m2 36. NOVA GORICA POD ŠKABRIJEL tri leta stara hiša v celoti opremljena ter 700 m2 zemljišč Cena 39,0 MIO SIT/m2 37. ŠEMPETER Nova stanovanja različnih velikosti www.premiknet.com ' vil (TirFriirrrFmiT MANJŠA STANOVANJA V AJDOVŠČI SAMOSTOJNE STANOVANJSKE HIŠE V GRADBENE PARCELE V ŠIRŠEM OKC STAREJŠE HIŠE POTREBNE OBNOVE V! DKOLJU / OVŠČINE KOLJU / NEPREMIČNIN E PREMIK net Obnovljena cesta na Vogrskem - odprta Minister za promet Jakob Presečnik je prejšnji teden tudi uradno predali namenu temeljito prenovljen odsek ceste pri Vogrskem. Direkcija za državne ceste je na ta način izpolnila obljubo, da se bo namreč popravilo cestišče, ki ga bodo poškodovali tovornjaki ob gradnji avtoceste. Vendar pa ni šlo zgolj za preplastitev cestišča, pač pa so delavci Primorjeve enote Gorica na poldrugi kilometer dolgem odseku izpeljali celovito prenovo. Presečniku, ' novogoriškemu županu Mirku Brulcu, generalnemu direktorju Primorja Dušanu Črnigoju in drugim, (foto Dejan Goljevšček) Tako je cesta poslej širša, z urejenim odvodnjavanjem, pločnikom in javno razsvetljavo. Primorje je dela končalo v dogovorjenih rokih, gradnja sama je potekala brez posebnosti, pa čeprav je bil odsek ves čas prevozen. Minister Presečnik pa je bil med obiskom Vipavske doline polno zaposlen, saj mu je pripadla čast, da preda prometu veliko krožišče, ki rešuje prometne zagate ob vstopu v Novo Gorico iz smeri Kromberka, oziroma križišče Vojkove s Kromberško cesto. Krožišče že predstavlja tudi začetek solkanske obvoznice. Prva faza te obvoznice zajema gradnjo krožišča, ureditev podhoda za kolesarje ter pešce in ureditev komunalnih vodov ter razsvetljave in protihrupne zaščite. Krožišče ima dva prometna pasova z eliptičnim otokom na sredini. V skupnem nastopu so prvo fazo gradili Primorje (vodilni partner), SCT in Cestno podjetje Nova Gorica. ep Po 20 letih spet v Iraku? Primorje končalo dela na Hrvaškem Pred začetkom glavne turistične sezone so na Hrvaškem odprli več avtocestnih odsekov, pri katerih je bilo udeleženo tudi ajdovsko Primorje, predvsem z gradnjo premostitvenih objektov, se pravi viaduktov in mostov. Skupna vrednost vseh dokončanih del Primorja na Hrvaškem znaša kar 6,5 milijarde tolarjev. Najprej je hrvaški minister za javna dela, obnovo i gradnje Radimir Čačič odprl del avtoceste od Zagreba proti Madžarski, kjer je Primorje pri Varaždinu zgradilo viadukt Moždenec. Že naslednjega dne je predsednik Sabora Zlatko Tomčič prerezal trak na delu avtoceste Zagreb - Reka. Promet je stekel tudi čez most Dobra, ki ga je zgradilo Primorje. Gre za enega najbolj atraktivnih mostov, saj se pne čez kanjon reke Dobre, kjer se tik ob strugi vije tudi železniška proga. Tudi v tehnološkem smislu je Dobra izjemno zahteven most, saj so razdalje med stebri več kot 50 metrov, kar so pri sistemu postopnega narivanja prekladne konstrukcije skrajne meje. Tudi višina stebrov ni od muh, saj znaša več kot 60 metrov. Predsednik hrvaške vlade Ivica Račan pa se je zadnjega junija zapeljal po kar 60 km dolgem odseku avtoceste iz Like proti morju. Zadnjih 10 kilometrov trase od Maslenice do Zadra je zgradilo Primorje, ob tem pa še viadukta Božiči in Baričevič na pobočju Velebita. Vsa dela je Primorje opravilo v predvidenih rokih. Začela se je tudi že z demontaža opreme, prav tako se vračajo v Slovenijo delavci. Julija bodo razstavili še betonarno in jo odpeljali, s čimer se bo Primorjeva gradnja na Hrvaškem za enkrat končala. Izvozna naravnanost Primorja pa se zrcali tudi skozi prizmo povojne obnove Iraka. Primorje je v osemdesetih letih v Iraku opravilo velika dela in želi te reference izkoristiti, pa čeprav držijo roko nad obnovo Američani. Prav zato se je Primorje udeležilo konference o obnovi Iraka, ki jo je v Washingtonu pripravilo podjetje Bechtel, nosilec gradbene obnove Iraka. Sočasno se je Primorje prijavilo, skupaj še s 35 slovenskimi podjetji, v evidenco pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki tudi išče pot do iraške povojne pogače. Primorje pa ima v ognju še eno železo in sicer preko svoje firme Rudis, ki ima v Bagdadu predstavništvo. Od Maslenice do Zadra kot bi mignil Desetletnica Veltre d.o.o. »Vračamo se kot prijatelji« Veltra d.o.o. ima svoj sedež na Cesti 15a, svoje skladišče pa v Ajdovščini. Njen lastnik in direktor je David Pizzoni. David, kako si zajadral med podjetnike? Po poklicu in izobrazbi sem elektrotehnik, študiral sem v Novi Gorici, pozneje pa končal večerno šolo podjetništva na Gea Collegu. Moja prva zaposlitev je bila v podjetju IKA v Ajdovščini, nadaljeval sem kot komercialist v firmi »Giovanni Lulli« v Gorici v Italiji.Lastnik je bil moj sorodnik. Tam sem bil do leta 1993. Potem sem »odšel« na svoje. Veltra je zloženka iz Veletrgovina Ajdovščina, menil sem, da se bom bavil s trgovskimi posli. Pa se mi je pridružil brat Robert, strojni tehnik, ki je kot inštalater do leta 1997 delal na različnih firmah in osvajal pisana znanja in spretnosti. Pa še prej je bil stalno v družbi z nonotom, Pepi smo mu pravili, ki je znal vse, kar v hiši ali stanovanju rabiš. Pepi in Robi sta bila idealen par. Danes bi bil gotovo presrečen, ko njegovi vnuki vnašamo »hlad« poleti in »toploto« pozimi v naše domove. Podjetje je raslo... Ja, vse več dela se je odpiralo: klima naprave, vodovodne inštalacije, centralno ogrevanje, plinske inštalacije. Zaposlil sem še dva delavca. Sam »rihtam« posle, organiziram in nabavljam, v »špicah« pa vzamem tudi orodje v roke in se povzpnem na lesev in pomagam svojim trem kolegom. Ko zgrešiš srnjačka -obišči puškarja Matjaž Bizjak, 27 letni poklicni vojak iz Vipave, v svoji popoldanski obrtni delavnici popravlja puške. Lovci si lahko svojo puško »sestavijo«. Dobra puška - stvar prestiža. Matjaž, kako si postal puškar ? Po končani poklicni šoli v Postojni, sem postal orodjar. Z dodatnim izobraževanjem ter praktičnim delom sem postal strojni tehnik - puškar. Sedaj sem tri leta uslužbenec Slovenske vojske. Doma v Vipavi, Pod gradom 11, sem si uredil manjšo obrtno delavnico, kjer popoldne oz. kakor dopušča čas, popravljam, sestavljam, servisiram ter izdelujem strelno orožje. Vse vrste strelnega orožja ? Vse. Vendar največ lovskega ter športnega orožja. Seveda prevladujejo puške. Sicer pa se orožje deli v štiri kategorije, po različnih kriterijih: glede na notranjo sestavo cevi ( gladka ali risana ), na način streljanja ( enostrelne ali polavomatske ), glede na kaliber ( debelina cevi) ter glede na dolžino cevi. Katera so najpogostejša popravila pušk ? Vsako puško najprej operem, razmastim. Po podrobnem pregledu zamenjam poškodovane dele, kot so vzmeti, merki ipd.. Kasneje puško tudi umerim, kar pomeni, da ji na lovskem strelišču z neposrednim streljanjem v tarčo popravim merilne naprave. Uporabljaš pri tem umerjanju kakšna orodja, priprave ? Ne. Čeprav obstajajo specialna vpetja za puško, ki jo vpnemo v vpetje ter sprožamo z vrvico, je praksa pokazala, da je umerjanje z »človeškim« vpeljem, se pravi da človek normalno strelja s puško, boljši postopek. Predvsem zaradi amortiziranja povratnega udarca pri strelu. Ker bo puško uporabljal človek in ne stroj, orodje, je bolje, da jo tudi umeri človek. Praviš, da imaš veliko dela, torej je v našem okolju precej pušk. Kako pridejo ljudje do pušk ? Na podlagi orožnega lista, ki ga izda upravna enota, lahko lovec ali športni strelec kupi puško ali revolver v pooblaščenih trgovinah. Pred leti je bila v Sloveniji opravljena tudi legalizacija neprijavljenega orožja, torej tistega, ki so ga ljudje podedovali ali pač slučajno odkrili pri prenovi starih hiš ali streh. Po legalizaciji so tudi ti dobili veljavne orožne liste. Sicer pa si lahko puško nekako »sestavijo« tudi sami in sicer tako, da na podlagi nabavnega dovoljenja za zaklep in cev, le-te kupijo v trgovini ter pri puškarju pa dodajo lesene dele in merilne naprave. Tako sestavljena puška je lahko predmet orožnega dovoljenja. Sicer pa je hranjenje, nošenje ter uporaba strelnega orožja brez dovoljenja prepovedana. Puške se gotovo delijo v več kvalitetnih razredov. Delijo se tudi v cenovne razrede. Nemški BLASER, italijanski SABATT1, ZOLI, BARRETA, so proizvajalci dražjih, prestižnejših orožij. Sicer pa je češko, rusko ter nenazadnje jugoslovansko orožje, dobro orožje. Predvsem pa je cenejše. Evropskemu trendu se pridružuje tudi vse več naših lovcev, ki želijo imeti unikatne puške; s posebnim, posebej obdelanim kopitom, s posebej sodobnimi merilnimi napravami, daljnogledi ipd. Si tudi ti lovec ? Sem, vendar moram priznati, da zaradi pomanjkanja časa nisem najbolj »vnet«. Tako sem šele prejšnji teden odšel na prvo letošnjo jago. Sicer pa menim, da je lovstvo našim ljudem nekako prirojeno. ( mt) David, sedaj so najbolj iskane klime, jeseni centralna ogrevanja? Ja, gotovo, velika in dolgotrajna vročina nam gre na roko. Dela je čez glavo. Povečini montiramo klime Panasonic, pa tudi druge, po želji. Pri centralnih kurjavah smo pa pooblaščeni monterji nemške znamke Buderus. Naj omenim še naš referenčni objekt: Vila Pinija v Piranu. Vgradili smo najmodernejši sistem ogrevanja, kjer je omogočeno tudi daljinsko reguliranje temperature. Dosti delamo tudi v Ljubljani, naš največji »poligon« pa je gotovo Vipavska dolina. Katera dela prevladujejo? Osemdeset odstotkov predstavljajo strojne inštalacije in centralne kurjave. Dvajset pa klima naprave, gre bolj za sezonsko zadevo. Sicer je pa klima še tam okrog 1994 veljala za luksuz in eksotiko. Ljudje so bili skeptični, dosti smojih prepričevali, če ne že kar vsiljevali. Danes si jo želi vsak, postale so dostopne tudi po cenovni plati. Ob takih temperaturah, ki nas že nekaj časa spremljajo, si gotovo pomembno, ob klimi seveda, dvigneš »standard« svojega vsakdana. David, še nasvet, o klimah seveda!? Klima naj vam v bivalnih prostorih zniža temperaturo, v primerjavi z zunanjo, za 5 do 7 stopinj Celzija. To je razlika, ki jo človeško telo brez problemov »prežveči«. Ne gre pretiravati! Na cestah boste opazili dva kombija z napisom Veltra. V njih pa prijazne fante: Robija, Tomija in Uroša. Hitro in kvalitetno opravijo z vašim naročilom in se vračajo kot prijatelji. Ivan Mermoljo E LATNIK kultura 5 Primorski mednarodni glasbeni festival 2003 Rigoletto v ajdovskem gradu Tik ob »mrzli reki«, v ajdovskem obzidju, se bo zvečer, 26..julija zgodila klasična operna predstava G. Verdija - Rigoletto. Sicer bogato sceno dopolnjuje rimsko obzidje in stolp. Čez 130 nastopajočih. Zdravko Perger, operni pevec iz Lokavca, pobudnik Primorskega mednarodnega glasbenega festivala, odpira pot Ajdovščini kot kulturno - turističnemu centru regije. Ajdovščina, Grajski vrt 26. julija 2003 ob 21. uri G. VERDI: RIGOLETTO Zasedba: Vojvoda: Rigoletto: Gilda: Sparafucile: Maddalena: Monterone: Mamilo: Borsa: Andrea Elena Mauro Augustini Petia Ivanova Tulio Falzoni Svetlana ‘ st iviamuo: zaravKo Borsa: Moto Cioz^^fe^V ' Grof Ceprano: Elia Fabiar^p^V';.' l; Grofica Ceprano: Katja Perg> Giovanna: Sandra . Raž: Maria GrazHHSpjn • Stražar: Silvo Škvaj^M^^r(; '2 Orkester: LJ Sv.tnMHfe;- Zbor: Lirico Opitai^^^feč- , ;■ Dirigent: Mario Žap Scenograiija: ' Vera les(^^^čhe-s -j Andrej Fabio Befgamo' Pre&fla: Oderzo 18. - 19. m . . Atfredofe Gospod Perger, zakaj Primorski mednarodni glasbeni festival ? . Lanskoletni operni koncert na Lavričevem trgu v Ajdovščini je z več kot 1200 poslušalci dokazal, da naša dolina ceni in potrebuje tudi večje kulturno glasbene projekte. Podpora občine in gospodarstva je že lani nakazovala dejstvo, da je samo en tak dogodek v letu premalo. Zato smo letos ( producentska hiša Figaro ) v sodelovanju z Festivalom Oderzo iz Trevisa pripravili Primorski mednarodni glasbeni festival, ki obsega osem glasbenih predstav ; oper ter koncertov, ki se bodo odvili do konca leta v različnih krajih Primorske. V Ajdovščini se bo festival začel z Verdijevim Rigolettom, nadaljeval z »Sanjami iz Butterflya« na Puccinijevo glasbo, konec septembra ter zaključil z Mozartovo Figarovo svatbo. Sicer pa bodo lahko ljubitelji tovrstne glasbe obiskali prireditve tudi na gradu Dobrovo, v Mirenskem gradu ter v HIT šport centru v Vrtojbi. Letos ste prireditev na prostem preselili iz trga v grajsko obzidje. Zakaj ? Menim, da se Ajdovci premalo zavedamo čarobnosti in kulturne vrednosti obzidja. Umetniški vodja Festivala iz Trevisa je bil že po prvem ogledu ambienta navdušen. Avtor scene, arhitekt Andrej Čopič, je operno sceno prislonil na zahodni del obzidja, ob stolp, uporabil obstoječo gradnjo, dodal stopnišče iz etaže na tla... Poslušalstvo bo lahko spremljalo opero iz parterja, kakor tudi s tribune, ki bo postavljena na vzhodni del obzidja. Zagotovili smo 1200 sedežev, pravilno osvetlitev in ozvočenje, tako, da že nestrpno čakam na 26. julij... Privlačna razstava v Pilonovi galeriji Sezono 2002 - 2003 zaključuje fotograf Janez Kališnik V Pilonovi galeriji v Ajdovščini je na ogled razstava fotografij Janeza Kališnika. Avtorici, mladi arhitektki Nataša Koselj in Maruša Zorec, sta se pregledovanja Kališnikovih del lotili predvsem iz strokovnih razlogov, iskali sta arhitekturne posnetke za veliko razstavo arhitekturne fotografije v Cankarjevem domu, pri tem pa ugotovili, da je zbirka enega prvih povojnih slovenskih fotografov in filmskega snemalca (med drugim je veliko sodeloval z Františkom Čapom, Boštjanom Hladnikom,...) tako obsežen in zanimiv, da bi nujno potreboval celostno obdelavo. Izbor fotografij za razstavo v Pilonovi galeriji je delno opravila Irene Mislej, kustosinja Pilonove galerije. Razstavljena dela pregledno potujejo od zanj značilnih motivov narave, kulturne krajine, fotografij iz sveta industrije in tehnike, industrijskega oblikovanja do portretov in arhitekturne fotografije. Med njimi je tudi nekaj posnetkov ajdovskih zgradb, od katerih so nekatere (na primer ajdovski bazen) v prvinski podobi ostale le še na fotografiji. Kališnik je bil namreč velik prijatelj arhitekta Svetozarja Križaja, tako, da mu je Ajdovščina zelo blizu. Vsekakor je Kališnikova fotografija dovolj privlačna, da bo v vročih poletnih dneh v galerijo privabila marsikaterega obiskovalca. Pripravila Sanda Hain Obeta se torej pravi spektakel... O sami operi, o Verdiju, verjetno ne kaže izgubljati preveč besed - gre za temeljno delo iz klasične operne zakladnice. Zasedba izvajalcev je mednarodna. Od naših naj posebej omenim g. Silva Skvarča, domačina, novega člana Ljubljanske opere. Sicer prihajajo nastopajoči še iz Italije, Bolgarije ter Rusije. Dirigent orkestra je Mario Zanette, režiser opere pa Alfredo Corno. Še par praktičnih napotkov... Ja, v primeru slabega vremena, se prireditev prenese na naslednji dan. Če bo tudi naslednji dan kazalo slabo, se bo morala prireditev preseliti v dvorano SC Police. V primeru takih neprijetnosti, bodo obiskovalci pravočasno obveščeni preko valov našega Radia Nova. Predprodaja vstopnic seje že začela in sicer v turistični agenciji Morco Polo ter v VITALu v Ajdovščini. Sicer pa-vabljeni ! ( mt) jc zgontjevipa vski časn ik LATNIK Mogoče boljši časi... Kino v Ajdovščini bo Dvorana, kjer je bila ustanovljena prva slovenska vlada, bolj poznana kot ajdovski kino, že lep čas sameva. Bivši najemnik seje spopadal s tako slabim obiskom kino predstav, daje na koncu obupal. V interesu Občine Ajdovščina je vsekakor ponovna oživitev tako dvorane, ki ima dovolj prostora za različne priložnosti, kot trga pred njo. Trenutno potekajo dogovori med Občino in najemnico bližnjega gostinskega lokala Stolp. Poleg kino predstav v dvorani ima v načrtu tudi oživitev letnega kina ter prirejanje raznih drugih kulturnih dogodkov. Prostor bo zaenkrat oddan v najem začasno, za jesen pa se že pripravlja razpis, ki bo, vsaj tako gre upati, trajno oživil idiličen kotiček z bogato kulturno preteklostjo sredi mesta. Pripravila Sanda Hain \s Primorci na Štajerskem Danilo Jejčič razstavlja v Mariboru V zgornjem prostoru dalerije Društva likovnih umetnikov Maribor so odprli razstavo priznanega ajdovskega umetnika Danila Jejčiča, ki se je predstavil z barvnimi in črnobelimi sitotiski. Poleg grafik iz starejšega obdobja je na ogled postavil tudi najnovejši cikel z naslovom Alfa in omega. Gre za serijo sitotiskov, za katere je kot podlago uporabil fotografijo. Prav fotografija Jejčiča v zadnjem času še posebej vznemirja. Kaže, da je tokrat združil svojo uveljavljeno likovno tehniko sitotiska z izzivi zadnjega obdobja. Predstavitev ajdovskega grafika je pripravila vedno bolj uveljavljena likovna kritičarka Tanja Cigoj, prav tako iz Ajdovščine. Na odprtju, ki se ga je udeležilo lepo število obiskovalcev, se je točilo vipavsko vino in jedlo vipavski sir, degustacijo je namreč pripravilo vipavsko podjetje Agroind. sh Po »črni maši« na Norveško Zbiralci so se predstavili Kosovelovci aktivni tudi poleti Pevci zbora Srečko Kosovel so bili proti koncu letošnje sezone vedno bolj dejavni. Krstno izvedbo črne maše Štefana Maurija v cerkvi v Drežnici (v okviru revije Primorska poje) so nadgradili še s snemanjem za zgoščenko. Snemali so v eolski cerkvi, ki razpolaga z dobrim zvokom orgel, za snemanje pa so dodali še nekaj godal. Prvo (živo) ponovitev bo maša dočakal to nedeljo na Brjah. Ob drugih priložnostnih nastopih pa je bila večina delovanja že usmerjena k letošnjemu najpomembnejšemu nastopu - oktobrskem tekmovanju na Norveškem. med snemanjem maše v eolski cerkvi — na desni avtor skladbe Štefan Mauri, organistka Nadja Bratina in dirigent Matjaž Šček. Kosovelovci so se namreč prijavili jo bodo pod vodstvom Matjaža na tekmovanje v Tromseju, mestu Ščeka (pomaga mu Nadja Bratina) onkraj polarnega kroga. Pevci si do oktobra zagotovo izpilili, za enkrat še lomijo zobe z obvezno prav tako kot druge skladbe iz Pesmijo v nemškem jeziku, vendar tekmovalnega programa. V bistvu je bolj zapletena organizacijska plat potovanja na daljni sever, pri čemer je Norveška med najdražjimi državami na svetu. No, kosovelovcem volje na manjka, tudi izkušenj ne, saj so se v svoji bogati zgodovini spopadli s številnimi potovanji in tekmovanji, pa se vedno vračali z medaljami in priznanji. Konkurenca v Tromseju bo peklenska, vsaj tako kaže seznam prijavljenih zborov. Nanizani so zbori iz Rusije, Ukrajine, Latvije, Belorusije, Bolgarije, Romunije, Moldavije, Jugoslavije, skratka iz držav vzhodnega bloka, kjer je bilo (in je še) zborovsko petje izjemno razvito. Najbrž tudi Američani čez lužo ne pošiljajo ‘škarta’, domač teren pa je vedno prednost (Norvežani so prijavili zbora iz Osla in olimpijskega Lillehammerja). Toda konkurenca je hkrati dodaten motiv za še bolj predano delo. ep Uspela razstava v Ajdovščini V ajdovskem Domu krajanov so od 12. do 17. junija člani Društva zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica pripravili odmevno razstavo. Numizmatiki so predstavili kovani denar, ki je bil v prometu na območju Slovenije, in sicer od Keltov, Ilirov in Rimljanov do današnjih dni. Z bankovci je bil na kratko predstavljen ves svet. Filatelisti so prikazali vse slovenske znamke in od številnih drugih držav, posebej zanimive so bile tematske, npr. o psih. Videli smo še lahko stare dopisnice in razglednice, telefonske kartice, za povrh pa še zbirko kemičnih svinčnikov. Razstavljene so bile tudi stare fotografije Ajdovščine. Razstavo si je ogledalo več kot 400 obiskovalcev, med njimi tudi veliko mladih. Ker je bilo nekaj mladih tudi med razstavljale!, se za bodočnost zbirateljstva ni treba bati. Mednarodno srečanje zbirateljev V ajdovskem hotelu RIGAL je Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica 21. junija organiziralo že 19. srečanje zbirateljev. Na njem je bilo mogoče kupovati, prodajati, menjavati ali samo občudovati star denar, znamke, odlikovanja, razglednice, telefonske kartice in drugo. Katarina Bolko in Nik Stopar Oba sta odlična učenca, tako v OŠ, kot tudi sedaj v gimnaziji. Oba matematika, Nik tudi fizik, Katarino pa bolj veseli kemija. Nik: Rojen sem 1. 6. 1985. Očetu je ime Vojko. Doma je iz Ajdovščine. Končano ima mehanično šolo, trenutno pa dela kot pri privatniku. Mami je ime Tanja. Doma je s Planine. Končano ima trgovsko šolo, zaposlena pa je na Fructalu. Imam še brata dvojčka. Živimo na Ribniku. Osnovno šolo sem obiskoval v Ajdovščini, zdaj pa sem končal tretji letnik gimnazije v Ajdovščini. Katarina: Rojena sem 27. 5. 1984. Mami je ime Erna. Po poklicu je ekonomski tehnik. Očetu je ime Zdenko in je gradbeni tehnik. Živimo v Lokavcu. Imam tudi sestro, ki je konec junija dopolnila 21 let. Oš sem obiskovala v Ajdovščini, tako kot tudi gimnazijo. V osnovni šoli meje bolj veselila kemija, saj sem iz kemije obiskovala tudi dodatni pouk. Kdo so (bili) vajini učitelji v osnovni šoli oz. gimnaziji? Nik: Mene je matematiko najprej učila Evgenija Godnič, razen kratkega premora, ko je bila na porodniškem, v osmem razredu pa me je učil Angel Česnik. Sedaj, na gimnaziji, pa me poučuje Ivica Blaško. Fiziko pa mi predava Fedor Tomažič. Katarina: Mene je najprej učila Marc Marija, do upokojitve, ravno tako v osmem razredu, pa me je v roke prijel Angel Česnik. V gimnaziji me je nazadnje matematiko poučevala Jana Koren, ker je moja siceršnja profesorica Tadeja Marc na porodniškem dopustu. Fiziko pa prav tako kot Nika Fedor Tomažič. Matematika, fizika: vama je bila od zmeraj pri srcu, ali sta ugotovila pozneje, da vama leži: Nik: Meni sta že od začetka všeč oba predmeta, matematika mi je šla hitro v glavo in se ni bilo treba dosti učiti, fizika pa je že tako podobna matematiki, tako da večini, ki jim gre matematika, gre tudi fizika. Katarina: Ja, meni isto, matematika mi je bila všeč, ker se ni bilo treba dosti učit, gre vse bolj po logiki, fizika sama pa mi ne leži, jo znam bolj zaradi znanja matematike Nik, ti greš 8. julija v Tokio. Se kaj pripravljaš za matematično olimpiado? Nik: Ja seveda se pripravljam. Ta teden imamo v Ljubljani priprave. Drugače pa se doma sam pripravljam. Ponavljam tisto snov, ki smo jo že obravnavali na pripravah za izbirne teste. S kom pa imate te priprave? S profesorji z gimnazije? Nik: Ne. Priprave so v Ljubljani. Vsi tisti, ki smo se pač prijavili za olimpiado. Najprej smo imeli priprave za izbirne teste, na podlagi izbirnih testov in državnega tekmovanja so nato izbrali šest kandidatov. Ta izbiranja potekajo tako kot ostala tekmovanja? Najprej šolsko tekmovanje, nato regijsko in na koncu državno? Nik: Naprej je šolsko, nato regijsko in na koncu državno, ampak za Tokio so testov in rezultatov z državnega tekmovanja. Kaj potem tekmovanja, so nepomembna? Katarina: Šteje v bistvu samo državno, najvišji nivo. Nik: Tista tekmovanja so pač vsakoletna. Ta olimpiada pa je še višji nivo. Priprava na tekmovanja? Katarina: Jaz se nisem nič pripravljala. Bila sem samo na državnem tekmovanju, Nik pa se je še posebej prijavil na tekmovanje za matematično olimpiado. To je še posebej. Torej se moraš za olimpijado posebej prijaviti? Katarina: Ja, v bistvu moraš že prej hoditi na priprave v Ljubljano. Potem ni nekaj samoumevnega, da če si uspešen na tekmovanjih, prideš tudi na olimpijado? Nik: Povabijo nas iz vsake skupine, iz vsakega letnika prvih deset, glede na uvrstitve na državnem tekmovanju v prejšnjem letu, potem pa je možna še prijava. Torej bi se lahko prijavil kdor bi hotel? Oba : V bistvu ja. Nik: Če bi bilo polno kandidatov, bi nato najbrž opravili kakšno selekcijo. Katarina: Vendar ne vem, če je toliko zanimanja. HA, Ha Nik: Okoli 30 nas je bilo na teh pripravah v Ljubljani. Katarina. Jaz lani niti nisem tekmovala v matematiki, ker sem imela na isti dan še druga tekmovanja, tako da se tudi letos nisem pripravljala. Ta državna tekmovanja so bolj kaj znaš sam. Tudi zdaj sem opravila z matematiko in fiziko Zaenkrat. Vsaj do faksa. Ja kaj pa faks? Kam se kanita vpisati? Katarina: Jaz sem se vpisala na farmacijo, potem pa bomo še videli. Nik(končal tretji' letnik): Jaz pa razmišljam, da bi se vpisal na matematiko. Matematika, fizika? Je vse samoumevno ali je zadaj polno dela? Nik: V bistvu te osnove, kar jih je, pridobiš skozi osnovno oz. srednjo šolo, meni so logične. Hitro dojamem, za kaj gre, tudi ni problem se pravil naučiti na pamet. Že z vajami tolikokrat uporabiš formule, ... Torej je še vedno zadaj polno vaj? Si tudi doma sam delal vaje? Nik: Sem, sem. Kar pa je višjega... Na teh pripravah smo imeli tudi določene snovi s faksa, oz. višješolskih, nekatere so mi šle, nekaterih pa nisem najbolj zastopil. Npr.? Nik: Jaz sem bil že v drugem letniku na teh pripravah in nisem imel pojma, za kaj gre, sem v bistvu samo pisal. Potem ta olimpijada ni razdeljena po letnikih? Nik: V Sloveniji je tak sistem, da so naloge iste za vse, od drugega do četrtega letnika. Oba: Kriterij je enak. Kako pa si sploh zvedel za to olimpijado? Profesorji? Nik: Malo sem že vedel v osnovni šoli, toliko da je. Potem sem v drugem letniku vprašal profesorico, kaj je to, če bi se dalo, če bi lahko šel na priprave in ravno v tem času je prišlo vbilo na šolo, in meje prijavila, potem v tretjem pa so že vedeli, da bi šel. Program Tokia? Nik: Odpotujemo v torek osmega julija. Najprej z letalom do Frankfurta in nato direktno v Tokio. Nato prvi dan sledi sprejemni del. Namestitev v Hotelu. Tekmovalni del pa se prične v nedeljo 13-ega. To je moja srečna številka. Najprej prvi del: tri naloge, štiri ure časa. V ponedeljek sledi drugi del, enako tri naloge in štiri ure časa. Nato začnejo popravljati te naloge, mi pa gremo na ogled Japonske, izleti, muzeji, Disneyland. To traja tri dni. Potem sledi razglasitev rezultatov in naslednji dan odhod. Katarina: Vsak, ki reši eno nalogo, že dobi diplomo ali ne? Nik: Ja. Kdor reši eno celo nalogo dobi pohvalo. Zlata, srebrna in bronasta priznanja pa so odvisna od procentualnih deležev. Zdi se mi, da približno 1/12 dobi zlato priznanje. Vama pri matematiki kakšna »disciplina še posebej leži?« Katarina: Mogoče problemi, enačbe. Dosti bolj všeč mi je ta matematika, ki je na teh tekmovanjih, ker imam rajši težje naloge in več časa, kot lažje in manj časa za reševanje, kot npr. pri testu v šoli. Tisto je tako, take mi niso všeč. Nik: Tudi menije všeč, da imaš zadosti časa za razmislek. Katarina: Se mi zdi, da si potem bolj uspešen, ne delaš takih lapsusov, vse skupaj bolj sloni na logiki. Ni to, da se navadiš nek obrazec in ga potem uporabiš, je bolj kompleksno. Nik: Pri meni je enako. Všeč mi je, da ni vse samo po formulah, ki se jih naučiš v šoli, da moraš tudi misliti. Kaj pa fizika? Nik: Rekel bi, da mi elektrika ni preveč všeč, bolj kakšna mehanika, sile energije in to. Katarina tebi? Katarina: Ma meni fizika... Saj daleč od tega, da bi imela slabe ocene, ampak me ne veseli. Dosti bolj mi je v veselje kemija. Mi je bila že v osnovni šoli in tudi vsako leto sem tekmovala in hodila na dodatni. Fizika se mi zdi bolj področje fantov. Saj je tudi matematika, samo... Kaj pa so potem »ženski predmeti«? Katarina: Ma saj ne. Samo se vidi tudi na tekmovanjih, saj pri fiziki sploh ne vem, če je že bila kakšna punca nagrajena. NIK: Zdi se mi da sta bili dve punci na državnem, ena je bila tudi kar dobra, mislim da četrta, drugače pa jih je bolj malo Katarina: Saj tudi pri matematiki. V vseh letih skupaj so bile samo dve, tri. Kje je razlog? Nik: Tudi meni se zdi, da je fizika bolj za fante, kot punce. Bolj tehnična smer. Katarina: Saj so tudi ženske uspešne, a če gledaš procentualno,... Večina punc je tudi bolj pridnih, se bolj učijo, tako da nimajo zanimanja za take predmete. Kaj je bolj odločilno? Intuicija, da nekako zavohaš rešitev ali formule... Katarina: Itak na tekmovanjih ti vsi tisti obrazci bolj malo pomagajo, moraš dobiti pravo sled. Če se lotiš naloge z napačnega konca, bolj težko kam prilezeš. Nik: Obrazci so samo osnova. Če jih ne znaš, ne moreš naloge rešiti, ampak nalogo moraš najprej pogruntati, potem jo z obrazci samo izpelješ do konca. Dobiti moraš idejo, kako bi jo rešil. Katarina: Moraš sploh ugotoviti, v katero področje spada naloga, kar je včasih problem. Nik: Naloga zgleda na primer geometrijska, ampak ko pogledaš rešitve vidiš,da je rešena samo... Katarina: ... s kombinatoriko. Nik: Predvsem pa mislim, da so pomembne izkušnje, kilometrina Katarina: To dosti pomaga, če delaš naloge iz prejšnjih let, prideš do sistema reševanja... Nik: Da vidiš finte. Katarina:- Sistem je prav drugačen kot v šoli. Dosti pravil je, ki jih prvič slišiš. V šoli se jih npr. sploh ne učiš. Dosti udeležencev ima tudi nič točk in tudi zato tekmovanja niso preveč popularna. V šoli pač dobiš nalogo in točno veš, katero formulo uporabiti. Primeri so pač v kontrolki isti kot v šoli in pač narediš. Medtem, ko je na tekmovanju vse bolj abstraktno, vse je treba dokazat,... Nik: Polno dokazovanja, logike, ... Kaj pa drugi predmeti? Nik: Všeč mi je bilo računalništvo, v prvem in drugem letniku, tudi profesor..., telovadba. Najbolj pa ne prenesem zgodovine. Katarina: Saj ne zaradi profesorice, je preveč guljenja. Torej je boljša profesorica kot predmet? Oba: JA. Katarina: Saj ni zoprna sama zgodovina, zoprno sejo je učiti. Je v vaju tudi kaj športnika? Nik: Ma ne, jaz nisem. Katarina: Saj si, ne bodi skromen. Nik: Z nobenim se posebej ne ukvarjam. Ko pride tekmovanje, grem na atletiko, skok v daljino. Drugače pa se usedem na kolo... Katarina: Jaz tudi bolj rekreativno. Nik: Nekaj malega sem treniral nogomet, vendar samo eno leto ali še manj. Sem se preusmeril v druge stvari. Katerega od profesorjev posebej ne marata? Katarina: Ma ne vem, če je to ravno za objavljat v Latniku( Smeh). Nik: (šele tretji letnik) Ma saj so vsi fajn( Smeh). Katarina: Ko jih enkrat pogruntaš, njihove male finte, se da. Nik: V razredu so povsem drugačni odnosi, kot če si sam s profesorjem, se pogovoriš. Vaju profesorji obravnavajo enako kot ostale ali je malo protekcije? Nik: Ne vem. Mogoče prav malo Katarina: Mogoče dobiva kdaj malo popusta. Vendar, ko sem vprašana, moram znati za petico več kot ostali, tisti ki imajo slabše ocene, se samo naučijo na pamet,...in jim da pet. Je pa res, da če ne znam imam možnost, da pridem še enkrat. Mi ne oceni. Pri končni oceni pa pomaga tudi kakšna petka s tekmovanj. Šola na splošno? Vajino mnenje? Nik: Ne vem. Mogoče bi lahko malo bolj poskrbeli za te stvari, za tekmovanja. Katarina: Ja. Največja razlika z osnovno se mi zdi, da so nas tam vsi učitelji vabili na tekmovanja, dodaten pouk, delali z nami. Skoraj ni bilo treba hoditi k pouku, samo da smo se pripravljali na tekmovanja, medtem ko tu, moraš se večinoma sam pripravljati. Druge gimnazije imajo tudi dodatne pouke, to bi se po moje dalo spremeniti. Za matematike in fizike pravijo, da imajo dober posluh. Kaj pa vidva? Oba: Izjema potrjuje pravilo. Katarina: Ko sem bila majhna sem pela v zboru, cerkvenem. Kako starši reagirajo na vajine uspehe? Nik: Mene podpirajo, so veseli, če kaj dosežem. Tudi brat je kar uspešen. Podpirajo naju oba. Ko kdo kaj več doseže, drugega bodrijo,... Katarina: Tudi mene so vedno vozili na tekmovanja, ni bilo kakšnega problema. Kakšnih posebnih vzpodbud ni bilo. Bolj sestra, ki je v šoli tudi hodila po tekmovanjih. Sošolci? Nik: Sošolci so veseli vsakega uspeha, me podpirajo. Se pozanimajo, kako mi je šlo. Tudi zdaj ko so bile priprave na olimpiado, so se zanimali, kako mi gre. Katarina: Večina se mi zdi da jih niti ne ve, ostali, s katerimi se bolj družim pa mi čestitajo. Ljubezen? Katarina : (Smeh). Majoj. Nik: Pri meni zaenkrat še nič. Katarina: Kaj niste mogli tega vprašanja črtati? To moram vprašat. Katarina: Potem pa v redu. Kaj to pomeni? Katarina: Saj ni tega vprašanja treba dajati v Latnik( Smeh). No naj bo, imam fanta. Vic: Katarina: Vem enega matematičnega, a se bojim,da ga ne bodo razumeli. Bodo mislili, da nimam smisla za humor. Sedijo fizik, biolog in matematik v enem kafiču in gledajo čez cesto eno hišo. Najprej gresta dva človeka noter, oni pa pijejo še naprej kavo. Čez nekaj časa pridejo ven trije ljudje. Fizik reče: » Meritev je bila očitno napačna.« Biolog reče: » So se reproducirali.« Potem pa reče še matematik: »Če pride sedaj točno en človek v hišo, bo hiša prazna. « Nik: Moški se pelje z avtom in ga ustavi policaj. Moški odpre šipo in naredi hov, hov. Policaj misleč, da ima psa, prestrašen odskoči. Moški pa mu reče: »Ne se me bati, saj sem privezan.« pod latnikom klepetal Borut Mermolja NOVO V AJDOVŠČINI!!! TRGOVINA HOJA Tovarniška 1 v Ajdovščini (bivša ara) tel.: 368 18 06 Obutev vseh vrstf rolerji... NA RAVAN d.o.o., Čepovan 118, 5253 Čepovan TE LATNIK Poročilo s Posveta z župani občin 12. volilne enote Srečanje severnoprimorskih županov v Ajdovščini V torek, 10. junija, je na pobudo predsednika Državnega sveta, Janeza Sušnika, v Ajdovščini potekal posvet z župani občin 12. volilne enote. Zbranim županom: Marjanu Poljšaku iz Ajdovščine, Mirku Brulcu iz MO Nova Gorica, Francu Mužiču iz Brd, Draganu Valenčiču iz občine Šempeter Vrtojba, Ivanu Princesu iz Vipave, Zlatku Marušiču iz Miren Kostanjevice in kanalskemu županu, Miranu Ipavcu, ki se jim je pridružil nekoliko kasneje, je Janez Sušnik najprej predstavil delo Državnega sveta. Kot politična institucija sicer res nima velikih pooblastil, lahko pa predlaga pobude, daje mnenja in spodbude ter na ta način nadzira zakonodajo. Kot je povedal Sušnik, vedno ostaja možnost lobiranja in prednostnega reševanja. Prav DS je večkrat pribežališče civilne družbe. Srečanja se je udeležil tudi državni svetnik David Nabergoj (tudi direktor uspešnega ajdovskega podjetja Mlinotest). Zupanom je priporočeno, da se v težavah in dilemah obračajo nanj, v Državnem svetu pa se bodo po svojih močeh potrudili za čim hitrejšo rešitev. Zupan Ajdovščine, Marjan Poljšak, je pozdravil tovrstna srečanja s kolegi. Poudaril je, da ima tudi Državni svet možnost političnega nastopanja. Predlagal je, naj speljejo akcijo proti cestninam. Pobudo so podprli tudi ostali župani. Izpostavljenih je bilo še nekaj drugih perečih problematik, ki se tičejo Severne Primorske. Tako je župan Nove Gorice, Mirko Brulc, opozoril na previsoke davke v igralništvu ter na problematiko koncesijskega denarja. Da je sodelovanje med kolegi nujno, je potrdil tudi župan Brd, Franc Mužič. Kot je povedal, se zaradi razbitega delovanja nič ne zgodi. Omenil je regije, o katerih se govori že nekaj let, pa se še danes ne ve niti koliko jih bo. Po njegovem bi bilo potrebno državo razdeliti na majhno število regij z avtonomno močjo. Dragan Valenčič iz Občine Šempeter - Vrtojba se je omejil na dvoje, zanj bistvenih vprašanj: vprašanje koncesijskih dajatev, o katerih se pripravlja nov zakon in pa težave špediterjev z vstopom v Evropo. Ivan Princes, župan Vipave, je izpostavil lokalne težave, predvsem čakanje na elektrifikacijo Nanoške planote, ki je ena redkih v Sloveniji brez elektrike. Za občino je to daleč prevelik zalogaj, čeprav je vsa potrebna dokumentacija že pripravljena. Kanalskemu županu, Miranu Ipavcu, pa se tovrstna srečanja in povezovanja zdijo nujna in potrebna, sploh v času, ko se približujemo regijam in Evropi. Govora je bilo tudi o težkem položaju gospodarstva, o stagniranju pokrajine in o tem, da bodo potrebni hitri in učinkoviti ukrepi, da se trenutno stanje popravi. Skupna ugotovitev je bila, da bo Evropa za obmejne kraje prinesla veliko težav, tudi zato, ker so sosednje pokrajine bolj avtonomne in prav zaradi tega gospodarsko bolj razvite. Vendar pa, kot je zaključil Janez Sušnik, smo Slovenci kleni, tako pravi zgodovina. Veliko težav smo že prestali, pa bomo prebrodili tudi vstopanje v Evropo. Pripravila Sanda Hain Spremembe pri obračunavanju nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč Država - striktna do davkoplačevalcev S 1. januarjem letos je stopil v veljavo nov Zakon o graditvi objektov, ki deloma spreminja tudi način obračunavanja Nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Sprememba se nanaša predvsem na opredelitev, kaj je zazidano stavbno zemljišče. Po prejšnji zakonodaji je bila to neto površina poslovnih oziroma stanovanjskih objektov, nova zakonodaja pa opredelitev razširja tako, da je površina zazidanega stavbnega zemljišča, v primeru ko gradbena parcela ni določena, tlorisna površina zgradbe, pomnožena s faktorjem 1,5 temu pa je prišteta še obstoječa neto površino prostorov. Preostala površina je nezazidano stavbno zemljišče. Tudi dosedanja zakonodaja je omogočala obračun nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče, vendar pa tako v Ajdovščini, kot po večini ostalih slovenskih občin, te možnosti niso izkoriščali. Sedanja zakonodaja je na tem področj u precej bolj striktna. Od občin zahteva, da do konca tega leta temu ustrezno Priredijo Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, oziroma ga dopolnijo z odločbami nove zakonodaje. V teh dneh bo Državni zbor izdal obvezno razlago zakonskih določil o obračunavanju nadomestila, v katerih bo zapisano tudi, da bo v primeru, ko občina ne bo upoštevala zakonskih določil, to opravila država sama. V prihodnjem mesecu bodo občani Ajdovščine na dom prejeli odločbe o odmeri nadomestila, številke na položnicah bodo nekoliko višje in sicer za okoli 5 %, kolikor je višji tudi letošnji proračun (iz naslova nadomestil bo letos v ajdovski proračun za okoli 120 milijonov tolarjev priliva ali dobre 4% kompletnega proračuna). Evidence plačnikov, razen nekaj mimimalnih sprememb zaradi pritožb, ostajajo enake lanskim. sh politika 7 Iz leta v leto več uspešnih Župan na sprejem povabil najuspešnejše Ajdovski župan Marjan Poljšak je zadnji ponedeljkov dopoldan v ravnokar minulem šolskem letu na sprejem povabil učence, ki so bili v letošnjem šolskem letu še posebej uspešni. Iz leta v leto se tovrstnih sprejemov udeležuje več šolarjev. Tako je tokrat OS Danila Lokarja zastopalo 28 učencev ali skupin učencev, iz eolske šole sta prišla dva učenca, vsak z najmanj po tremi prestižnimi priznanji, dobraveljska osnovna šola je bila zastopana z 10 uspešnimi učenci ali skupinami, iz Otlice so na sprejem prišli 4, Srednja šola Veno Pilon iz Ajdovščine je izbrala 9 posebno uspešnih, Glasbena šola Vinka Vodopivca pa tri. Novost sicer tradicionalnih srečanj tekmovanju v Gornji Radgoni, v tudi priložnostno darilo, tokrat konkurenci preko 100 šol, ocenjena kot tretja najboljša. Županje čestital učencem ob njihovih uspehih in jim zaželel prijetne počitnice. Okoli 55 najboljših iz ajdovskih osnovnih, srednje in glasbene šole, je prejelo je predstavitev šol, vsako leto bo priložnost dobila druga. Letos je bila, tudi zaradi izvirnosti, na vrsti osnovna šola Dobravlje, ki je predstavila Podjetniški krožek. Ideja krožka je bila na državnem iz športnega področja, kompleti loparjev za badminton so zagotovo uporabno darilo za prihajajoče počitnice. Čestitamo! Pripravila Sanda Hain Izredno borbena seja ajdovskih občinskih svetnikov V četrtek, 19. julija, je v sejni sobi občine potekala izredna seja ajdovskega Občinskega sveta. Na dnevni red so bile uvrščene tri pomembne vsebinske točke: cestnine, carina v Ajdovščini in selitev geodetske uprave iz Ajdovščine v Novo Gorico. Točko »Razno« so svetniki črtali z dnevnega reda. Zupan je nameraval pod to točko še enkrat predebatirati odločitev o kandidatu za direktorja Komunalno stanovanjske družbe, pa je prevladalo mnenje, da je bil v tej zadevi sklep že sprejet. Najprej so se svetniki lotili problematike cestnin. Točki je prisostvoval predstavnik DARS-a, Abdon Peklaj. Najprej je pojasnil, kako bo potekala gradnja ceste do Rebrn ic, za katero še vedno velja, da naj bi bila končana leta 2007. Za gradnjo cestninske postaje na Vogrskem pa so se na Darsu odločili po opravljenih študijah. Poslanec Mamič, ki je sedel med gosti, je povedal, da si je v parlamentu prizadeval vsaj za poskusno znižanje cene, ki je na severnoprimorski hitri cesti nesorazmerno višja, kot na primer v okolici Ljubljane. Seveda se je v razpravi slišala huda kritika na račun cestninske postaje. Še posebno sočen komentar je dal svetnik Zveze za Primorsko, Aleksander Lemut, češ, naj si center ne misli, da bomo Primorci krpali državne proračunske luknje. Peklaj je praktično ostal brez besed, saj bi težko argumentiral vse dileme in odgovoril na vsa vprašanja, ki so mu jih postavljali svetniki. Med drugim je svetnika Bizjaka iz Združene liste zanimalo, če so v študijah izračunali, koliko prometa se bo po uvedbi cestnine, preusmerilo nazaj na regionalno cesto, koliko več bo hudih posledic prometnih nesreč in podobno. Skratka, svet je na koncu sprejel stališče, da najostreje protestira proti izgradnji cestninske postaje Vogrsko in podpira protestno izjavo županov prizadetih občin. Župan pa naj v sodelovanju z župani drugih občin pripravi ukrepe ter akcije, s katerimi bi preprečili to namero, lahko tudi z metodami državljanske nepokorščine. V nadaljevanju seje so obdelali še dvoje tem, najprej carinsko postajo v Ajdovščini, ki bo tu ostala tudi po vstopu Slovenije v Evropo, torej potem, ko bo večina carinskih postaj ukinjenih. Svetnik Boscarol je ob tem pohvalil trud Stanislava Mikuža, direktorja carinskega urada Nova Gorica, ki je v Ajdovščini organiziral zares dobro izpostavo, ki je v pomoč domačemu gospodarstvu. Svet tako daje pobudo, da se v Ajdovščini ohrani carinski servis. Kaj bo z geodetsko upravo v Ajdovščini, pa še ni dokončno odločeno. Debata pravzaprav po svoje ni bila smiselna, saj so se, kot je povedal vodja uprave Seljak, »prepričevali prepričani«. Odgovornih za selitev službe v Novo Gorico, kljub povabilu (in seveda z »opravičilom«) na sejo ni bilo. Svet je zavzel stališče, da najostreje protestira proti nameravanim ukrepom reorganizacije državne uprave na način, da se ukinjajo njene izpostave v Ajdovščini, še posebej geodetska uprava. Župan pa bo pripravil ukrepe in akcije, s katerimi bi lahko preprečili to namero, lahko tudi z metodami državljanske nepokorščine. Pripravila Sanda Hain ODLOK O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI Občinski svet bo ta odlok obravnaval v drugem branju. Odlok prinaša mnogo novosti pri ravnanju z odpadki, ki jih narekuje nova, z evropskimi predpisi usklajena zakonodaja. Uvaja se ločeno zbiranje odpadkov na izvoru, tako da bodo povzročitelji odpadkov frakcije, ki se zbirajo ločeno (papir, steklo, plastika, kovine itd.), izločili iz skupnega snovnega toka odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnem centru ter le ostanke oddali izvajalcu v odstranjevanje. Povprečna količina ostankov je 30 litrov na osebo na teden, čemur bo tudi prilagojen volumen zabojnika. Ceno in obračun storitev ravnanja z odpadki določa Pravilnik o tarifnem sistemu, ki ga bo občinski svet tudi sprejemal v sklopu te problematike. ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O KOMUNALNEM PRISPEVKU V OBČINI AJDOVŠČINA Obstoječi odlok se usklajuje s spremenjeno zakonodajo na področju urejanja prostora, tako da se namesto standarda JUS UC2.100 uporablja standard SIST ISO 9836 (5.1.7.), kar pa pri izračunu samem ne prinaša bistvenih sprememb. Še naprej se pri izračunu stroškov komunalnega opremljanja uporablja faktorje iz Pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list SRS št. 8/87). Velo d.d., Ljubljana posl. AVTOHIŠA Štrancarjeva 3 (Šturje), Ajdovščina Tel. 05 36 63 177 Bogata izbira koles, rezervnih delov in dodatne opreme IZJEMNA PONUDBA V AVTOHIŠI, AJDOVŠČINA • mestno kolo, 26 ", z opremo, samo 31.900,00 SIT • gorsko, moško kolo, 26 ", vzmetne vilice, samo 29.990,00 SIT • gorsko, deško kolo, 24", 18 p., samo 26.900,00 SIT Podjetjem d.o.o.LjubUana Tel.05 36 81 820 Hidravlika, pnevmatika, čist.sistemi [SKKRCHER 8 politika TE LATNIK Katastrofa za občino Nedavna dogajanja o imenovanju direktorja KSD-ja ter posledice, ki jih je ta dogodek imel na občinske politične povezave, se bodo nedvomno odrazile tudi v delovanju občine kot celote. Zlasti pa bodo imele negativne posledice za ajdovsko gospodarstvo. Obrtniki in podjetniki občine Ajdovščina smo se odločili za nestrankarski in nepolitični vstop v politične vode z enim samim ciljem, in sicer soustvarjati dolgoročni gospodarski program občine. Tako bi lahko zagotavljali čim boljše pogoje za gospodarske subjekte, dovolj novih delovnih mest za mlade, boljši standard ter dodano vrednost in seveda s tem posredno zagotovili občini bogat proračun, ki bi zadovoljeval tudi socialne potrebe občanov. Bistvenega pomena nam je, da bo občinsko gospodarstvo ob vstopu v Evropo preživelo udar močne konkurence ter da ne bo deležno podobne žalostne usode gospodarstva Nove Gorice ob izgubi jugoslovanskih trgov, ko je praktično čez noč usahnilo veliko število podjetij. Ker vemo, da v občinskem svetu le večina nekaj velja, smo se za lažje uresničevanje svojih ciljev povezali v _ koalicijo, ki nam je bila ponujena. Na ta način smo tudi dosegli svoj cilj, to je vodenje odbora za gospodarstvo. Menim, da smo doslej zaupano nam delo dobro opravljali ter bili dobra protiutež izredno močni družbeno - socialno usmerjeni struji v občini. Občutek sem imel, da zlasti na kolegiju župana delujemo kot partnerji, saj so bile prav naše pobude sprejete. Seveda je nekaj mesecev premalo za velike rezultate. Prav sedaj, ko bi morali delovati s polno paro ter že začeti priprave na novi proračun, smo žal zopet na začetku. V tem trenutku je ajdovsko gospodarstvo z glavo še nad vodo. A podobno kakor ugotavlja prof. Tajnikar v eni zadnjih številk dnevnika Finance, vlade gospodarstvo na makro nivoju ne zanima. Žal ugotavljam, da vodilna LDS tako na državnem kot tudi na občinskem nivoju deluje preveč politično samozadostno. Ne morem razumeti, daje za stranko pomembnejša politična postavitev direktorja KSD-ja kot pa vodenje občine ter ohranitev mesta prvega podžupana, ki ga je na račun tega imenovanja izgubila. S tem pa je izgubila tudi vpliv na gospodarstvo občine. Ne morem razumeti tudi, kako lahko vodilni človek občinskega LDS-a izjavi, da bo občina enako ali celo bolje delovala tudi s koalicijo, ki bo opozicija legitimno izvoljenemu županu. Ko smo bili s strani LDS postavljeni pred dejstvo, da bodo, v kolikor v koaliciji ne podpremo njihovega kandidata za direktorja KSD, izstopili iz koalicije ter pretrgali vsa dogovorjena državna financiranja, smo ocenili daje. to za občino najslabša možna varianta. Ugriznili smo se v jezik in glasovali za podporo njihovemu kandidatu, čeprav smo imeli svojega kandidata, ki pa je zaradi tega dogovora umaknil svojo kandidaturo. Podpora kandidatu LDS za direktorja KSD-ja je povzročila izstop ključnega partnerja iz koalicije, gospoda župana in s tem seveda tudi razpad koalicije. Župan je prvemu podžupanu, ki je bil zadolžen tudi za gospodarstvo, odvzel vsa pooblastila in občina je prišla v pat pozicijo. Stanje, ki ga imamo v občini sedaj, je za gospodarstvo najslabša možna varianta. Tudi jaz, kot predsednik odbora za gospodarstvo, nimam mandata nastopati v imenu občine. Tako so vse aktivnosti na tem področju ustavljene in zaradi tega se dela nepopravljiva škoda. Občina posluje le polovično. Nujne povezave občine z gospodarstvom na lokalnem nivoju ter s politiko na državnem nivoju ni več. Gospodarsko strategijo so prisiljeni voditi občinski uslužbenci. V našo okolico, zlasti v Novo Gorico prihajajo dnevno delegacije, obiski, organizirajo se forumi itd, na katerih bi morali biti prisotni gospodarski strategi naše občine, mi pa v tem trenutku nimamo sogovornika, ki bi ga lahko poslali na taka pomembna srečanja. Ali se res ne zavedamo, da to ustreza tistim, ki bi radi iz Nove Gorice naredili mega regijski center, vsi drugi pa bomo ostali nepomembna periferija. Družbene dejavnosti peljeta župan in drugi podžupan Bizjak zelo dobro in tu ni res ni težav. A tudi sama priznavata, da jima je gospodarstvo neznanka. Zato so apetiti družbenih dejavnosti vsak dan večji in bolj nerealni, ker niso usklajeni z gospodarskimi zmožnostmi občine. V nebo vpijoč primer je predvidena gradnja šole v Šturjah. Stroka odločila daje nujna, zanjo se že odkupuje teren in pomembno le še kdaj in kakšna bo, nobenega pa ne zanima kako jo bomo financirali. Ne bi rad, da bi bil narobe razumljen. Sploh ne nasprotujem gradnji nove šole v Šturjah. Sprašujem se le, kako bomo zagotovili denar zanjo.. Če bo v prihodnjih letih občinski proračun podoben letošnjemu, bo zelo težko vsako leto za ta namen predvideti več kot 200 morda s skrajnimi napori 300 milijonov tolarjev. Investicija bo presegala milijardo, če pa bo ajdovski gradbeni lobi spet uspel nadaljevati dosedanjo prakso in vsako tako investicijo podražiti na dvojno vrednost predračunske se lahko približa dvema milijardama. To pa pomeni, da bomo šolo z lastnim razpoložljivim denarjem in delnim sofinanciranju države lahko gradili 5 ali več let! Tudi zato moramo zagotovili stabilnost in rast gospodarskih subjektov v občini, sicer tudi za šolo denarja enostavno ne bo! A če šole ne bo, bodo imeli bodoči politiki morda vsaj en razlog manj za kreganje, katere stranka bo imenovala ravnatelja oziroma, kdo in kaj bo z njegovim imenovanjem pogojeval. A to je že druga zgodba! Ivo Boscarol Izjava občinskega odbora LDS o ravnanju župana ob razpadu koalicije Namen te izjave je predstavitev razlogov za odpoved sporazuma s strani župana Poljšaka o sodelovanju v občinskem svetu Občine Ajdovščina in v zvezi s tem tudi izjav, ki jih je podal v javnih medijih. Sporazum smo podpisali s strankama Združene liste slovenskih demokratov in Neodvisne liste obrtnikov. Kljub pomislekom glede vključitve župana v koalicijo - pomisleke smo imeli zlasti zaradi njegovega nepredvidljivega značaja, kakor tudi zaradi njegovega ravnanja in njegovih metod dela v prejšnjih mandatih - smo podpisali sporazum tudi z njim. To pa predvsem zaradi zavedanja moči, ki izhaja iz njegove funkcije. Sporazum smo podpisali z namenom, da kot vodilna stranka v Ajdovski občini in tudi na državnem nivoju, damo svoj prispevek k uresničevanju interesov vseh občanov in občank občine Ajdovščina. Pri tem smo kot najbolj pomembno nalogo videli predvsem to, da se v tem mandatu da drugačno vlogo naši občini v tem in širšem slovenskem prostoru. Smatrali smo, da je Ajdovska občina, zlasti na račun dela sedanjega župana, v preteklosti preveč izgubila tako v gospodarskem kot političnem pomenu. Najbolj očiten je bil prevzem Fructala. Nenazadnje smo tudi menili, da je potrebno občino, kot tretjo največjo na Primorskem, umestiti v tem prostoru drugače in ji dati večji poudarek tudi v odnosu do države. Zavedati se moramo namreč dejstva, da ima prav naša občina zlasti na račun pridnih delavcev in dobrih gospodarstvenikov zdrave gospodarske temelje. Glede kadrovske politike smo se v koalicijskem sporazumu zavezali, da morajo kandidati izpolnjevati strokovne in organizacijske sposobnosti, sposobnosti učinkovitega delovanja, in da morajo imeti izkušnje na področjih za katere se jih imenuje. Župan je kot glavni razlog za razpad koalicije navedel naše ravnanje ob imenovanju direktorja Komunalne stanovanjske družbe Ajdovščina. Ob tem poudarjamo, da je do zapletov pri sodelovanju v koaliciji prihajalo že prej, po našem mnenju zlasti zaradi načina delovanja župana, ki je kot v prejšnjih mandatih deloval svojeglavo in jemal občinsko politiko za svojo. Pri izbiri kandidata za direktorja KSD smo upoštevali predvsem njegove strokovne reference in poznavanje problematike, ki jo pokriva navedena družba. Reference smo iskali pri njegovih dosedanjih delodajalcih. Tako s strani Upravne enote Ajdovščina kot tudi s strani vodstva Primorja smo za njega prejeli najvišje pozitivno mnenje. Nasprotovanje župana je bilo predvsem politično. Niti z besedo se ni dotaknil strokovnosti kandidata. Kot je v njegovi navadi je, navkljub dejstvom, imenovanje opredelil kot politično in samo njemu lastni maneri iz tega sproduciral politični škandal. Razpad koalicije je bil prej ali slej pričakovan, druge stranke so ga napovedovale že prej. Ob tem so navajale kot glavni razlog značaj župana. Kot najmočnejša stranka z vizijo v Ajdovski občini v razpadu koalicije ne vidimo nič pretirano negativnega. V občinski politiki smo zato, da pomagamo občini in s tem njenim občanom. Prepričani smo, da bomo v sodelovanju z drugimi strankami občino postavili na mesto, ki si jo zasluži, tako na nivoju regije kot tudi države. OBČINSKI ODBOR LDS AJDOVŠČINA Izjava ob imenovanju g. Evstahija Paljka za direktorja KSD d.o.o.. O pridobljeni podpori Evstahiju Paljku kot kandidatu za direktorja KSD vpleteni dajejo in bodo še dajali različne razlage. Tudi zato sam dajem javnosti nekatere podatke, svoje ocene in stališča. Pobudnik podpore Paljku je Ambrožič Boris vodja svetniške skupine LDS in do nedavna član skupine sodelujočih oziroma koalicije z županom. Ambrožič je že v začetku te pobude, na kolegiju, zasedbo mesta direktorja KSD označil kot interes lokalne organizacije LDS. Vsem vpletenim, gotovo pa vsem vodjem svetniških skupin in vodjem občinskih odborov strank je jasno, da gre v tem primeru za politično in ne strokovno podprto izbiro. Tak način izbire je bil povsem v nasprotju s Sporazumom o sodelovanju koalicije, kjer smo določili, da kandidatov za vodilne funkcije v družbah ne bomo izbirali po političnih kriterijih ali na politični način. Zmotili smo se tisti, ki smo upali, da lahko Ambrožiča prepričamo v drugačno ravnanje ali da ga bo v to prepričala večina svetnikov. Izbiro kandidata lokalne LDS je pomembno podprl Aleksander Lemut vodja svetniške skupine ZZR Njemu je gotovo jasno, da je ta primer politična izbira in je njegovo sedanje ravnanje popolnoma v nasprotju z njegovimi običajnimi razlagami njegovih političnih stališč, ki naj bi bila nestrankarska in nadstrankarska. Sedanje dejanje kaže, da so mu besede tokrat služile le kot propagandna zavesa za povsem drugačno dejanje. Pri prvem ugotavljanju podpore na svetu 29.5.2003 sta Paljka podprla tudi druga dva člana kolegija oziroma koalicije Bizjak Miloš vodja svetniške skupine ZLSD in Boscarol Ivo vodja svetniške skupine Liste podjetnikov. To sta storila zaradi zmotnega upanja, da bi s tem lahko ohranila koalicijo in predvsem preprečila možne zaplete pri pridobivanju sredstev iz Ljubljane. Tako je Paljk prvič dobil večinsko podporo. Ocenil sem, da je s tem dejanjem daleč prekršen dogovor o sodelovanju koalicije in sem 5.6.2003 izstopil iz koalicije, koalicija je prenehala obstajati. S tem so nastale nove politične razmere, na osnovi katerih bi lahko spremenili odločitev o podpori. Neformalno in formalno sem k temu pozival, seveda razen LDS, vse vodje svetniških skupin in predsednika občinskega odbora NSi Alojza Durna. Nova odločitev naj bi bila sprejeta na izredni seji 19.6.2003, vendar so tokrat v prid podpori Paljku odločili glasovi svetnikov NSi in SLS, ki niso podprli mojega predloga. Vprašujem se zakaj so svetniki NSi in SLS podprli politično izbiro v prid lokalni LDS? Naj to pojasnijo svojemu članstvu in svojim volivcem. Lemut je javno, Durn pa nejavno izrazil pričakovanje, da naj bi jaz danes na skupščini KSD glasoval proti volji občinskega sveta in ne bi imenoval Paljka za direktorja. S tem sta prozorno izrazila željo, da bi z nespoštovanjem sklepa občinskega sveta napravil napačno potezo, za katero bi me lahko napadala. Ali obstajajo še katera druga ozadja? KSD ima lahko tudi do petsto milijonov tolarjev investicij. Biti zraven pri odločitvah o teh investicijah je lahko nekomu zanimivo! Podpora g. Evstahiju Paljku je legalna in moram ga danes na skupščini imenovati za direktorja KSD, čeprav se s tem ne strinjam. Marjan Poljšak 0 političnih razmerah v občini Ajdovščina Po jesenskih lokalnih volitvah je ZLSD Ajdovščina s tremi svetniki in svetnikom DeSUS-a ustanovila svetniško skupino. Skupaj s strankami, ki so na volitvah predstavile nam soroden program, smo podpisali sporazum o sodelovanju. Uspehi so bili kmalu vidni, saj smo brez večjih problemov formirali delovna telesa občinskega sveta, sprejeli proračun in zasnovali kar nekaj programov. Zapleti v delovanju koalicije so se začeli pri izbiri direktorja KSD. S tem problemom se je soočil občinski svet tudi v prejšnji sestavi in ga ni uspel razrešiti. Skladno s sporazumom o sodelovanju je bilo določeno, da se bo na politične funkcije kandidiralo na podlagi političnih kriterijev, na strokovne funkcije, kar direktor KSD nesporno je, pa glede na strokovne kriterije. Že od začetka kandidacijskega postopka pa vse do sedaj zagovarjamo stališče, da moramo direktorja KSD imenovati sporazumno ob upoštevanju strokovnih kriterijev. Menimo, da je ta funkcija za občino kot občane tako zelo pomembna, da jo zaseda dober strokovnjak. Zato seje potrebno znebiti vsakega dvoma, da gre pri imenovanju za politično rešitev. Ker do dogovora pri imenovanju ni prišlo, smo tudi mi bili prisiljenj odločati se med nasprotujočima si predlogoma župana in LDS-a. Naša svetniška skupina se je kljub neprimerni grožnji LDS, da bo enostransko prekinila sporazum o sodelovanju in prekinila že vse nastavljene in dogovorjene projekte (izgradnja šole Šturje, prenos nekaterih nepremičnin na občino, sanacija deponije) vseeno odločila, da podpre njihovega kandidata, da bi rešili izvajanje programsko zastavljene aktivnosti iz sporazuma. Popolnega konsenza tudi v naši svetniški skupini nismo dosegli. Žal pa je do prekinitve sporazuma prišlo na zahtevo župana. Tako cilja, ki smo ga želeli doseči s podporo kandidatu LDS nismo dosegli in koalicija je vseeno razpadla. Tako je v občinskem svetu nastala zelo neugodna situacija. Po našem prepričanju so možni trije scenariji: - Župan ponovno sestavi večinsko koalicijo, če bomo povabljeni in videli možnost uresničitve našega predvolilnega programa, bomo v njej sodelovali. - LDS ustanovi večinsko koalicijo, ki nasprotuje županu. V taki koaliciji naša skupina ne želi sodelovati, ker mislimo, da to ni produktivno. Zaradi trenj med večino v svetu in županom bo prihajalo do blokade dela občinskega sveta, kar prinese negativne posledice celi občini. - Svet deluje brez delitve na pozicijo in opozicijo in bo župan za vsak program oziroma projekt sprotno iskal večinsko podporo. Želimo si, da se razmere v občinskem svetu umirijo. Da bi se vse stranke in skupine v svetu odgovorno obnašale do že začetih projektov, in da se ne bi več pogojevalo osebnih interesov posameznikov s skupnimi interesi, kot so izgradnja šol ali posameznih finančnih pomoči ministrstev naši občini. Občinski odbor ZLSD AJDOVŠČINA w> LATNIK razno pred počitnicami 9 VLOM... kaj storiti, da se vam ne bi zgodilo ? Najpogostejši načini nezakonitih vstopov, vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše so: • lomljenje cilindričnih vložkov ključavnic na vhodnih vratih; • vlamljanje vhodnih vrat s silo telesa, vzvodom, izvijačem...; • razbijanje steklenih površin; • vlomilci izkoristijo razne odprtine in dostope (garažna okna, okna sanitarij, kletna okna); ■ vlomilci plezajo preko balkonov, teras in celo streh; Nekaj opozoril pred odhodom na dopust: • Rezervnih ključev ne puščajte v nabiralniku ali pod predpražnikom in na ostalih »skritih« mestih. • Ne puščajte pisnih sporočil ali sporočil na telefonski tajnici, na podlagi katerih bi lahko storilec ugotovil trajanje vaše odsotnosti. • Odpovejte časopis ali prenakažite pošto ter prosite sosede, da vam dnevno praznijo poštni nabiralnik, kajti poln nabiralnik je očiten znak vaše odsotnosti. • Vrednejše predmete shranite na varno mesto, tehnični predmeti naj se ne vidijo od zunaj. Sobivanje v soseski, bloku ali ulici nam narekuje soodgovornost do sosedov. Zato predlagamo, da se pogovorite s sosedi, kako si lahko medsebojno pomagate, obvestite sosede o daljši odsotnosti. V kolikor ugotovite, da so pri sosedu vlomilci v času njegove odsotnosti TAKOJ OBVESTITE POLICIJO. VLOM V VOZILO... kaj storiti, da se vam ne bi zgodilo ? • Ne parkirajte na neosvetljenih ulicah in parkiriščih. • Izvlecite ključ iz kontaktne ključavnice, zavrtite volan, da se zaskoči volanska ključavnica, zaprite vsa okna in vrata in zaklenite vozilo. Ne pozabite na prtljažnik. • Nikoli ne puščajte vrednejših predmetov na vidnih mestih, kajti ti privabljajo tatove. ■ V avtomobilu ne puščajte zlatnine, denarnic, kreditnih kartic, kovčkov, osebnih dokumentov. • Alarmna naprava, ključavnica za volan ali menjalnik in druge varnostne naprave so koristne le v kolikor jih uporabljate. ■ Bodite pozorni, ko se alarm oglasi. Kot očividec lahko veliko pripomorete k uspešnemu odkrivanju storilcev. KAJ STORITI V PRIMERU, ČE SE VAM ZGODI TATVINA ALI VLOM ? • Takoj obvestite policijo na telefon 113 in nudite podatke, ki jih od vas pričakuje policist. ■ Pred prihodom policistov ne pregledujte prostorov, vozila, ne dotikajte se predmetov. • Če zalotite vlomilca na delu, ga ne poskušajte obvladati in zaustavljati, če niste povsem prepričani, da ga boste obvladal, še posebej, če je storilec nasilen ali oborožen. • Če storilec beži, si skušajte zapomniti čim več podatkov o njem, smer bega, prevozno sredstvo s katerim seje peljal. • Če vam vozilo ukradejo v tujini, to takoj prijavite na najbližji policijski postaji, kjer vam bodo izročili zapisnik o prijavi ali drug ustrezen dokument. Po vrnitvi v RS se zglasite na policijski postaji in o kaznivem dejanju seznanite policiste. Policisti bodo v poletnih mesecih še bolj pozorni na vaše samozaščitno ravnanje, še pogosteje bodo nadzirali parkirišča, stanovanjske soseske in vas v primeru ugotovljenih okoliščin, ki bi lahko nudile priložnost storilcem tudi ustrezno opozarjali! V kolikor želite pomagati policiji pri raziskavi in odkrivanju kaznivih dejanj, s tem prispevati k boljši varnosti v vašem bivalnem okolju in želite pri tem ostati anonimen pokličite: ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 ! Policijska postaja in Varnostni sosvet Ajdovščina »Preprečujmo kriminal skupaj« Tudi v naših krajih so tako v mestih, kakor tudi v vaškem okolju vse pogostejši primeri tatvin, vlomov v avtomobile, v stanovanja oz. stanovanjske hiše. Naloga vseh nas je, da storimo prvi korak za večjo lastno varnost in varnost našega premoženja, kajti priložnost znatno olajša odločitev nepridipravu. V času dopustov se storilcem nudi še več priložnosti, da vam vlomijo v vozilo na brezskrbnem dopustovanju ali morebiti, ko se vrnete domov opazite, da se je nepoklicani gost sprehodil po vašem domu. NE DAJMO PRILOŽNOSTI VLOMILCEM, UKREPAJMO PRVI! Javnost se je na povabilo dobro odzvala Konstruktivna debata o bodoči šoli v Šturjah V Domu krajanov v Ajdovščini je 9. junija potekala javna obravnava na temo nove šole v Šturjah, ki se je je udeležilo veliko zainteresirane javnosti. Rezultat natečaja za urbanistično in arhitekturno ureditev šole v Šturjah je dvoje drugih in dvoje tretjih nagrad, izmed katerih bo izbran projektant nove šole. Vsi štirje avtorji so svoja dela tudi predstavili, kasneje pa odgovarjali na vprašanja publike. Komisija, v sestavi: predsednik Marjan Poljšak, člani Marica Žen, Erika Zavnik, Alenka Čadež Kobol, kot predstavniki občine ter Alenka Dolgan, kot predstavnica šole in arhitekt Vili Fabčič, je spremljala potek razprave in bila prav tako pripravljena na izzive publike. Kot je župan že uvodoma povedal, bi občina želela od občanov čim več konstruktivnih pripomb, mnenj in vprašanj, saj bo to mnogo pripomoglo k uspešnejšemu zaključku in zadovoljstvu uporabnikov nove šole. Že na razpravi se je skozi vprašanja porodilo mnogo novih dilem, pa tudi idej. Razstava vseh na natečaj prispelih del v Domu krajanov se sicer zapira, zato pa bodo prva štiri natečajna dela še naprej na ogled v avli ajdovske občine, kjer bo še vedno moč pokomentirati načrte. Pripravljena je knjiga vprašanj in pripomb, zainteresirani pa se lahko obrnejo tudi direktno na uslužbenko občinske uprave, arhitektko Tašo Turk iz Oddelka za okolje in prostor. Sanda Hain Fosili- naša naravna dediščina (12) Leta 1998 sem razstavljal v Prirodoslovnem muzeju v Trstu ( Museo Civico di Storia Naturale). Tam so mi pokazali izjemno lepe in zelo velike primerke HIPURITOV. Nekateri so bili dolgi tudi do 4o cm. To so rogovom podobne školjke, ki imajo eno lupino zelo dolgo, druga lupina pa je samo pokrovček. Na listkih ob primerkih je pisalo najdišče - NANOS. To sicer pove, da so bili najdeni na Nanosu, toda Ldaj in kje? V muzeju nimajo točnih podatkov. To sem povedal akad. Dr. Mariu Pleničarju. Tudi on je že vedel, da so bili nekoč, nekje na Nanosu najdeni lepi primerki, hipuritov, toda tudi on ni vedel kje. Nekaj primerkov z Nanosa imajo tudi v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, toda tudi tam piše samo- Nanos. Tisti v Ljubljani so tudi manjši. Dr. Pleničar me je opozoril na njegovo študijo v zbirki RAZPRAVE iz leta 1975. To so »Hipuriti Nanosa in Tržaško-Komenske planote«. Najdišče sem iskal, vendar kar nekaj časa brez uspeha. Temeljno informacijo o hipuritnem grebenčku ob cesti Podnanos-Nanos mi je dal Žvokelj Ivan iz Podnanosa, ki mi je par primerkov tudi podaril. S Tonetom Mislejem sva nekaj kasneje iz odkrušenih skal nabrala še nekaj primerkov. Zelo so zanimivi, velikost je taka kot pri tistih v Ljubljani. Akad. dr. Pleničar je med primerki določil hipurite: Vaccinites inaeguicostatus, Vaccinites vredenburgi, Vaccinites oppeli, Vaccinites giganteus, Vaccinites vesiculosus, Vaccinites salopeki. Nekateri so zelo lepo ohranjeni, med njimi je tudi redkost- celoten hipurit z obema lupinama. Ker grebenček očitno ni bil najdišče velikih hipuritov sem iskal naprej.Ob poti na Nanos sem našel kar nekaj čudnih, malih hipuritov , ki se na zbrušeni površini zelo lepo vidijo. Dr. Pleničar jih še ni določil, po literaturi sodeč pa gre za hipurite: Hippurites cf. sulcatoides in Hippurites cf. nabresinensis, verjetno pa je med njimi še kakšna druga vrsta. Torej temeljna naloga, najti na Nanosu najdišče velikih hipuritov, še vedno ostaja. Morda bo kdo od bralcev tega članka naletel na kaj podobnega in se mi javil, kot so se mi pred kratkim javili Vovkovi iz Vipave in Jerončičevi iz Ajdovščine-Sanabora. Vsekakor je najdišče nekje, če je še, na južnem pobočju Nanosa.To lahko sklepamo po starosti kamenin in umestitvi hipuritov v določeno obdobje v dobi krede. Zanimivo je, da je bil v enem od primerkov ob hipuritu tudi Biradiolites martelli, ob drugem pa so bile ob hipuritih tudi korale. O koralah več v naslednji številki Latnika. V zvezi s hipuriti pa še ena zanimivost, ki nas popelje 170 let nazaj: Henrik Freyer, magister farmacije in kustos, rojen v Idriji, je kot kustos Deželnega muzeja v Ljubljani in Tržaškega muzeja v Trstu, veliko potoval in preučeval ter zbiral rastline, živali, minerale, fosile in drugo. Poleti 1834 je potoval po Primorski in od takrat je tale zapis: » 10. avgusta 1834 se je iz Ajdovščine v enem dnevu povzpel na Čaven in vrnil v Ajdovščino. 11. avgusta je bil ob Hublju in se čez Col napotil v Podkraj in se vrnil v Vipavo. 12. Avgusta pa je odšel v St. Vid ( zdaj Podnanos), od koder ga je župnik Vrtovec ljubeznivo vodil v Podgrič in mu pokazal najdišče hipuritov ter ga nato v župnišču tudi prenočil.« Tako torej- Podgrič, toda kje? Stanislav Bačar ...se nadaljuje »Lokavec in čas« Ob izidu glasila že devetič »Tako so govorili in delali nekoč« Lokave, Lokavz, Lokawiz, Lokawez, Lokavizza, Lokauc, Lokavec in še so verjetno variante, kako je bilo ime tega kraja pod Čavnom zapisano skozi čas. . Lepo bi bilo, da bi nekoč tudi to obdelali v projektu »LOKAVEC IN ČAS«, ki se je letos dogodil že devetič. Zanimivo bi bilo ugotoviti, da smo šli na sestnk in ne na sestank, da smo si zapisali v zvijsk in ne zvejsk, da smo se greli pri ognju na guniši in ne na goniši ali ogniši, v špargeti in ne v špargerti ali špngerti. Pedagoški projekt, katerega lokavška podružnična šola s sodelovanjem goriškega muzeja in društva za oživljanje lokavskega izročila, je v devetih letih obdelal preko deset tem. Tako so osnovnošolci pod strokovnim vodstvom obdelali: furmanstvo, kovaštvo, mlinarstvo, kruh, fotografijo, šolstvo, bajke, povedke, legende, bivalno kulturo....in letos še prehrano.Vsako leto nov kamenček v mozaiku znanja o svoji vasi. Prvi učenci, ki so sodelovali v prvem projektu, so danes stari od šesnajst do dvajset let. Vsi so že v srednjih in poklicnih, nekateri pa na visokih šolah. Gospa ravnateljica Ivana Slamič je v časopisu,z podnaslovom »Časopis za poduk o zgodovini Lokavca«, ki spremlja vsakoletni projekt, zapisala, »...še so ideje, še je treba kaj spoznati, raziskati, se naučiti in vzljubiti.« Enakega mnenja so tudi učiteljice lokavške podružnične šole, vsi mentorji in predvsem učenci, ki so sami sebi s pomočjo projekta dali lepo popotnico za življenje. Projekt zbližuje otroke, brska po spominih starejših, ki pripovedujejo otrokom, išče po podstrešjih, starih albumih in skrivnih kotičkih vasi. Otroci postanejo raziskovalci, novinarji, fotografi in zapisovalci. Postanejo postavljalci razstave, pisci tekstov in nastopajoči pri predstavitvi projekta in odprtju razstave, ki spremlja vsakoletni projekt. Letos je razstava postavljena v stari hiši družine Batič v zaselku Bitovi, kjer je še ohranjeno ognjišče v originalni podobi, kjer je še vse tako, »kot je bilo enkrat« so dejali obiskovalci ob ogledu razstave. Projekt LOKAVEC IN ČAS, je v lanskem letu dobil nagrado v državnem merilu fondacije FORD,v enkratnem denarnem znesku. Denar se bo v naslednjem letu, ob desetletnici projekta, porabil za izid knjige-zbornika, v katerem bo zbrano delo vseh desetih let, pa tudi novi članki in raziskave ne bodo manjkali. Boris Blažko | TAPETNIŠTVO ŽEI Efr Pot k studencu 8, 6257 Pivka Tel.: 05/757-15-32 w Tel./Fax: 05/757-16-44 Sedežne garniture po meri in želji kupca! Tudi letos sta naša podružnična šola in krajevna skupnost Budanje organizirali kresovanje. Po bogatem kulturnem programu, ki se je odvijal pred šolo, so se učenci v spremstvu staršev in ostalih krajanov z baklami odpravili na Ravne nad Budanjami in z njimi zakurili kres. To je že tretja tovrstna prireditev, za katero upamo, da bo postala tradicionalna. S kresovanjem pa smo istočasno sklenili tudi raziskovalno nalogo budanjskih osnovnošolcev in izdali glasilo »Tako so govorili in delali nekoč«. V njem so s pomočjo starih mam in starih očetov zbrali in zapisali 241 narečnih izrazov, ki so bili še nedolgo tega prisotni med našimi ljudmi, nanašajo pa se v glavnem na prostore v hiši. Glasilo smo dopolnili tudi z opisi opravil in predmetov, ki danes niso več v rabi. V polletnem projektu je sodelovalo vseh 62 učencev naše šole. Glasilo« Tako so govorili in delali enkrat« je že tretje glasilo, ki smo ga izdali v zadnjih štirih letih. Tako so leta 1999 otroci iz spomina starejših krajanov izbrskali stare otroške igre in izštevanke in nastalo je glasilo »Iz spomina obujene igre naših babic in dedkov«. V glasilu »Praznovanje pomladi od svečnice do kresne noči«, ki je izšlo pred dvema letoma, pa so opisane šege in navade ob pomladnih praznikih. Obe glasili sta dobili priznanje na PILO-ovem natečaju najboljših otroških glasil. V naslednjem šolskem letu bomo letošnji projekt še nadgradili in sicer bomo zbirali in zapisovali izraze, ki so bili v rabi zunaj hiše in so bili v glavnem povezani z delom na polju, v gozdu, v vinogradu,... Načrtujemo tudi izdajo zgoščenke narečnih izrazov. Tovrstne raziskovalne naloge so v glavnem vsi učenci dobro sprejeli, zato bomo z njimi nadaljevali, kajti na naši šoli se zavedamo, da je poznavanje preteklosti nujno potrebno za razumevanje sedanjosti in prihodnosti. Istočasno pa gre pri tem tudi za medgeneracijsko povezovanje. Ob koncu bi se rada zahvalila vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri nastanku in izdaji glasila. Ava Curk Druži nas veselje do branja... V zadnjih letih se je veliko govorilo o tem, da otroci manj berejo, saj nimajo za to prave motivacije. Z namenom, da bi pri otrocih ponovno vzpodbudili prijazen odnos do knjige, smo se na OŠ Danila Lokarja iz Ajdovščine že v začetku prejšnjega šolskega leta odločili, da se vključimo v projekt »Beremo z medvedkom«. Projekt s pomočjo plišaste igrače, v našem primeru medvedka Pikija, otroke motivira, da preberejo njim ljube pravljice, o njih nekaj zapišejo in narišejo v Pikijev dnevnik in prebrano knjigo predstavijo sošolcem. Otroci so medvedka Pikija sprejeli za novega člana razreda in komaj čakali, kdaj ga bodo sami lahko nesli domov in mu brali. Od prvega razreda dalje smo sodelovali z OŠ Božidarja Jakca, podružnično šolo iz Hrušice pri Ljubljani, kjer so otroci brali z mačkom Murijem. Lansko šolsko leto smo zaključili s skupno prireditvijo v Ajdovščini, kjer so se otroci in starši z družinami srečali, se obdarili in pomerili v športnih igrah. Ker pa je srečanje bilo tako zelo uspešno in nepozabno, so nas letos Ljubljančani povabili v goste. Na prireditvi v Ljubljani so nas na sončno in vročo soboto, 14.6.2003, prijatelji bralci razveselili z dežjem iz gasilskih avtomobilov, obiskom Jerneja Kuntnerja iz nanizanke Pod eno streho, poletom z balonom in številnimi drugimi presenečenji. Otroci, starši in učiteljice smo se strinjali, da sta branje in zabava dovolj dobra razloga za ponovno srečanje čez leto dni. 2. a razred OŠ Danila Lokarja iz Ajdovščine in učiteljici Saša Kravos in Tina Lokar MA-KO, Računalniški sistemi d.o.o. Tovarniška cesta 2b, 5270 Ajdovščina Elektronska pošta: mako-slo@siol.net Tel.: 05 368 11 10, Fax: 05 36811 11 GSM: 041 482 464, 041 352 645 PODJETJE MA-KO OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA NAGRAJUJE Učenci in dijaki lahko ob nakupu novega računalnika izbirajo med tremi nagradami: Optično miško, modemom za internet ali paketom 50 cd-jev. Vsem odličnjakom pa nudimo ob osnovnem še 3% dodatnega popusta. Ponudba velja od zaključka šolskega leta do 1. 8. 2003 Obiščite nas v naših prostorih na Tovarniški cesti Vstopite v novo šolsko leto z računalnikom Ma-ko lOb f vser > jel teh 1 izgubi naših najdražjih nam vsem težko v srcu. Tako Vam v težkih in žalostnih trenutkih podjetje Parte d.o.o. nudi prijazno in toplo besedo. Ob vsakem času Vam uredi vse pogrebne storitve: - prevoz doma - prevoz iz tujine - ureditev: a) dokumentov h) mrliške sobe c) pokop pokojnika d) vseh vrst cvetličnih aranžmajev tel.: (05) 368- 11-47 041 -390-771 031 -500-852 PARTE d.o.o. Pogrebne storitve Zapuže105 5270 Ajdovščina Moja njivca Sonce vse bolj neusmiljeno pripeka, dnevi so dolgi in soparni, mestne ulice pa vse bolj prazne. To je zanesljiv znak, da spakiramo in se odpravimo na dolgo pričakovane počitnice. Prav zaradi tega sem se za tokratno Zaščita pred mrčesom... V času pozne pomladi in poletja, ko ozračje postaja toplo, se začne pojavljati tudi najrazličnejši mrčes. Prebujajo se mravlje, muhe, ose, pajki, komarji, različni hrošči,... Nezaželeni gosti naših stanovanj in vrtov so zelo nadležni in nas pogosto spravljajo v slabo voljo, zato jih moramo ustaviti že na začetku in preprečiti, da bi se naselili v naših bivalnih prostorih. Škodljiv mrčes lahko zatiramo neposredno, če se žuželke močno namnožijo, ali pa ukrepamo preventivno preden se pojavijo, če pričakujemo njihov razmah. Preventivno delovanje v boju proti nezaželenemu mrčesu vsekakor pomeni vzdrževanje ustrezne ravni higiene, pravilno shranjevanje hrane, uporaba različnih zastorov na vratih oziroma oknih, ustrezni sistemi kanalizacije in izsuševanja, ustrezno odlaganje odpadkov,... Z vsemi temi ukrepi mrčesu preprečimo vstop v stanovanjske prostore ali prekinemo njihov razmnoževalni in razvojni cikel. Res je, da civilizacije v današnji obliki ne bi bilo, če ne bi bilo žuželk, saj žuželke med drugim opravljajo tudi mnoge človeku koristne naloge. Vendar nekatere med njimi predstavljajo tudi veliko nevarnost ljudem. Že sama prisotnost letečih in plazečih žuželk je v človeškem okolju nadležna, nekatere od njih pa še boleče pikajo, z izločki povzročajo draženje kože, alergijske reakcije,... so pa tudi potencialni prenašalci različnih bolezni. Saj poznate tiso: potem, ko smo že tik pred tem, da sprostimo misli v prijeten tok, prek katerega se bomo predali spancu - nekje blizu našega ušesa zaslišimo visokofrekvenčni: bzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz! la, to je lahko samo on, oz. ona. Komarčica, ki seje namenila pokvariti nam noč. Komarje pozna skoraj ves svet, saj živijo v skoraj vseh podnebnih pasovih od tropov do arktike. So 3 do 6 mm velike žuželke z dolgimi nogami in vitkim trupom. Na glavi več ali manj ves prostor zavzamejo velikanske oči. Komarji se hranijo z nektarjem in sadjem, samice pa poleg tega potrebujejo za tvorjenje jajčec obroke krvi, bogate s proteini. Najraje se hranijo na velikih sesalcih, kako pogosto napadejo človeka pa je odvisno predvsem od prilike. Samice imajo izredno dobro razvita čutila, s katerimi zaznavajo vonj telesa, toploto in vlago, ki izhlapeva iz telesa potencialnega gostitelja. Tam kjer ji najbolj paše, tam se ona utabori. Večina komarjev se hrani od zore naprej, najbolj aktivni pa so zvečer. Ko se uležemo k počitku, nas njihovo svojevrstno brenčanje opozarja, da iščejo žrtev. Tale je eden izmed lepših.... Komarji so s stališča človeka ena KOMARJEM!!! od najpomembnejših skupin žuželk, saj prenašajo povzročitelje številnih bolezni, na primer malarije, rumene mrzlice,... Res je, da so to tropske bolezni, vendar sedaj, ko ljudje pogosto potujemo, so te dežele in njihovi problemi postali tudi nam veliko bližji. Poleg tega se komarji danes razširjajo iz enega dela sveta v drugega s transportnimi sredstvi. Na pike komarjev je občutljiva večina ljudi, pri nekaterih pa ti piki povzročajo močno srbenje, otekanje, nemir in nespečnost, redkeje pa tudi koprivnico. Če pičeno mesto spraskamo, lahko povzročimo okužbo. Nekateri znanstveniki sumijo tudi, da komarji prenašajo borelijo, a zaenkrat jim tega še ni uspelo dokazati. Poznamo več metod za zatiranje komarjev. Prvi ukrep je zagotovo odstranitev razmnoževalnih mest, torej izsuševanje velikih luž in podobnih vodnih virov, izpraznitev posod, v katerih se nabira in stoji deževnica in podobno. Za osebno zaščito proti komarjem pa priporočam, da se zavarujete pred piki s kakšnim sredstvom, repelentom proti komarjem, lahko jih dobite tudi na naravni osnovi, npr. naravnimi eteričnimi olji. Ti repelenti komarje odganjajo z neprijetnim vonjem.V primeru pa, da nas komar že piči, uporabimo kakšno sredstvo, ki bolečino in srbečico čimbolj hitro ublaži. Pripravlja Jana Štefančič Zelenjava za zdravje Pogosto še dandanes modri ljudje rečejo: »Povej mi, s kom se družiš, pa ti povem, kdo si.« Seveda je še vedno moč najti v njihovih besedah veliko resnice, gotovo pa bi neredko lahko rekli tudi: »Povej mi, kaj ješ, pa ti povem, kdo si.« Naj takoj pojasnim, da ne gre za reklamo kakšni firmi, organizaciji ali instituciji, temveč zgolj za razmišljanje o človeku in prehrani, ki seje na podlagi projekta Zelenjava za zdravje porodilo v Otroškem vrtcu v Ajdovščini (enota Ob Hublju, skupina Čebelice pod mentorstvom vzgojiteljice Ide Krapež in pomočnice Irene Krapež in v sodelovanju Zdravstvenega doma Ajdovščina oz. gospe Silve Vidmar v okviru zdravstvene vzgoje in preventive zob). Ugotovili smo namreč, da je skrb za zdravo prehrano oz. skrb za raznovrstno prehrano, vključujoč zelenjavo, marsikje že čisto drugotnega pomena, tako da otroci pogosto ne marajo zelenjave, je včasih niti ne poznajo, ne poznajo njenega pomena v prehrani in pomena za zdravje... Zato se nam je zdelo smiselno na zanimiv, igriv in prijeten način popeljati otroke skozi poučno pravljico Palček Zelenjavček, jim predstaviti trgovino z zelenjavo, jim pojasniti pomen zelenjave za prehrano in jo seveda tudi Pripraviti in zaužiti. Cilji projekta so bili seveda, da bi preko le-tega razvili otrokov odnos do rastlin oz. zelenjave v prehrani, da bi otroci spoznali čimveč vrst zelenjave in njihov pomen za zdravje, da bi spoznali pomen »trde« zelenjave za Pravilno rast zob, da bi se seznanili z načini dobave, pridelovanja in priprave zelenjave, kakršno srečamo na njivah in vrtovih ter tudi tako, sezonsko, ki nam jo radodarno nudi narava sama (regrat spomladi). Tako seje preko posameznih faz projekta razvila prava »šola zelenjave«, ki je v sam načrt (projekt je bil celoletni - od oktobra do aprila) vpletla tudi načrt otrok, ki so si navdušeni narisali pričakovanja in ideje ter se zadolžili za posamezne naloge. Sprva smo se z otroki pogovarjali o zelenjavi, o vrstah le-te in njenem pomenu v prehrani za zdravje, rast ter dobro počutje in že po prvih tednih projekta so pri kosilu švignile v otroška usta kakšne vilice več kot ponavadi. Nato smo v pravljici Palček Zelenjavček izvedeli, da »zelje vse strupe odpelje«, da »z redkvico rdečo dobiš zdravja vrečo«, da »pese skleda pobarva ti lica bleda«, da »ti rumeno korenje v očeh vžge veselje«, da »ti špinača moč vrača«...Tudi revija Otrok in družina je pohvalno objavila članek o pomenu te pravljice kot pomembne metode, s katero pomagamo na spontan in zanimiv način naučiti otroke, kakšen je varovalni pomen prehrane za njihovo telesno, duševno in socialno zdravje, saj je prav zdrava prehrana eden od ključev do zdravega življenja. Glede na to, da je ponudba tako imenovane hitre hrane, in moderne prehrane že tako velika, da marsikoga, ki je v stiski s časom, že prav zbegajo teže polic in zamrzovalnikov, ki v petih minutah obljubljajo vse, kar naj bi si človek sploh želel, na koncu pa je želodec nemalokrat razočaran zaradi teže konzervansov in mnogo številčnih čudežnih E-jev, ki navidezno privlačni izgled hrane zamenjajo s slabim počutjem in prebavnimi motnjami, smo se odločili, da otroke popeljemo v trgovino z zelenjavo, kjer naj bi bila zelenjava dokaj kvalitetna (vsekakor na domačem vrtu ali njivi raste običajno najbolj zdrava zelenjava) in jim predstavimo, kakšno zelenjavo je na našem trgu sploh moč dobiti. Prijazna prodajalka nas je na zanimiv način popeljala v svet vrtnin in z veseljem odgovorila tudi na vprašanja otrok. Seveda smo se odpravili tudi na tržnico, kjer je pogosto ponudba prav barvita in za otroke zato še bolj privlačna. Slike, ki so se med spoznavanjem zelenjave porodile v otroških glavah, so našle svoje mesto tudi na papirju in plakatih, poiskali smo še rime na imena zelenjave, se učili seštevanja s pomočjo vrtnin, slikarsko in plesno obogatili Palčka Zelenjavčka in se nadvse zabavali. Na obisk smo povabili tildi kuharico vrtca, ki za otroke pripravlja hrano. Ta nam je prijazno predstavila uravnoteženo prehrano za otroke, poudarila pomen zelenjave za pravilen razvoj in rast otrok ter pomen čistoče pri pripravi hrane. Da pa projekt ne bi ostal samo pri besedah in slikah, smo se lotili finalne točke - priprave solatnega bifeja za našo skupino, otroke prvega trakta, kuharice in ga. Silvo Vidmar, ki nam je ob srečanju, kot tudi že ob posameznih obiskih med letom, pojasnila še pomen zelenjave za zobe. Otroci so pridno in natančno čistili zelenjavo in jo z našo pomočjo pripravili na različne načine - kuhano in surovo z raznimi polivkami in brez. Otroci so z PLAV® Lavričev trg Ajdovščina Velika ponudba poletnih artiklov ženske in moške modne kopalke m. kr. hlače od 1.680,00 SIT dalje ž. kr. hlače od 1.800,00 SIT dalje m. poletne majice že od 780,00 SIT dalje ž. poletne majice že od 1.280,00 SIT dalje TRGOVINA Z OBLAČILI ZA MLADE, KI VAS STALNO PRESENEČA Z UGODNIMI CENAMI MODNIH ARTIKLOV. urnik: ponedeljek - petek 09:00 -19:00 sobota 09:00 -12:00 in 15:00 -18:00 ______Tel.: 05 36 80 126_ VUUDNO VABUENI !!! c BOSCH MVhirlpool / MOMJ^AmjANCES EM/VNETi ICIima Privoščite si svežino ! KLIMATSKE NAPRAVE ŽE ZA 128.299,00 SIT Pot v Žapuže 7 - Ajdovščina, tel.: 05 36 63 523, fax: 05 36 61 150 e-mail: Compel@volja.net, GSM: 041 232 986 (i'1-.i^'iii'iiij) Panasonk Air^eLL FRANCE COOLING & HEATING MITSUBISHI i ELECTRIC velikim pričakovanjem čakali veliko pojedino, ki je marsikaterega malčka, ki prej ni jedel skoraj nobene zelenjave, naravnost navdušila. Radi so si postregli z različnimi barvnimi kombinacijami in poskušali prav vse, kar so poprej njihove ročice čistile in rezale. Najprej so pošle zelena solata, korenčkova, paradižnikova, kumarična in tista, ki ti lica bleda pobarva - solata iz rdeče pese. Ostale solate so z radovednostjo nosili v ustka in se nemalokrat vrnili po poskušano. Skupno je bilo v našem solatnem bifeju kar osemnajst vrst solat in v veselje vseh niti ena ni romala drugam kot v želodčke. Ob tem bi rada poudarila, da je marsikateri otrok prav zaradi sodelovanja pri pripravi in čiščenju zelenjave poskusil različne solate, čeprav jih običajno ne bi jedel, na kar kaže tudi pogovor z otroki, ki so priznali, da bi najbrž pojedli več zelenjave, če bi le smeli kdaj pa kdaj pomagati pri pripravi le-te. Tako lahko z gotovostjo trdim, da je čar uživanja v prehranjevanju lahko tudi veselje in trud pri pripravi, zato apeliram na starše, naj le omogočijo otrokom, da bi jim po svojih močeh občasno priskočili na pomoč tudi v kuhinji, saj to z veseljem in radovednostjo ter trudom počno, potem pa še raje poskusijo nekaj, pri čemer so tudi sami sodelovali. Daje projekt nadvse uspel, ni dvoma. Glede na to, da človek ne uživa več hrane zgolj zaradi preživetja, ampak jo sprejema z vsemi svojimi čutili in z njo lahko vnaša vase pravi balzam za telo in dušo, sem zadovoljna, da je projekt tudi med otroke zasejal vrednotenje prehrane za telo in nasploh ter da je marsikoga izmed njih spodbudil k skrbi za čimbolj zdravo in uravnoteženo prehrano, ki je lahko čudežno zdravilo za telo, kakor so trdili že stoletja naši predniki. Najpomembnejše pa se mi zdi dejstvo, da naši otroci zaslužijo in potrebujejo pozitiven odnos do življenja in sveta, ki ga lahko spoznajo tudi preko prehrane. Ida Krapež LAVRIČEVA KNJIŽNJICA Ajdovščina: V juliju in avgustu bo knjižnica odprta za uporabnike po poletnem urniku: Lavričeva knjižnica v Ajdovščini: ponedeljek, torek 10.00 - 18.00 sreda, četrtek, petek 8.00 - 16.00 sobota zaprto Oddelek Vipava: ponedeljek 9.00-12.00 sreda zaprto petek 12.00 - 16.00 Oddelek Podnanos: sreda zaprto petek 17.00-19.00 Oddelek Dobravlje: torek zaprto sobota 9.00 - 11.30 AKCIJA POLETJA: Za drzne in tiste, ki si upajo tvegati, so v Lavričevi knjižnici pripravili paket presenečenja. Knjižničarke so za vas izbrale poletno branje, ki ga ne smete pozabiti prebrati. Knjige so zavite, paket presenečenja pa lahko odprete šele doma. Izberete ga lahko na poletni stojnici. NOVO, NOVO: Nekaj za tiste, ki radi pozabljate očala...za čas vašega obiska v knjižnici, vam jih posodijo. Vprašajte knjižničarko za pultom in svet bo v trenutku lepši in bolj viden. Info: 366-13-28 POTUJOČA KNJIŽNICA: Potujoča knjižnica se bo podala na pot zopet septembra! Dogodki: POLETNE KULTURNE PRIREDITVE »Izvir voda in glas« - vključeno v projekt Imago Sloveniae, Podoba Slovenije 2003 5. julija ob 21.00 na Trgu Pavla Rušta v Vipavi — »Ne joči, Peter« - filmska predstava na prostem 12. julija ob 21.00 na Trgu Pavla Rušta v Vipavi - večer ob razstavi »Integrali v kamnu, Vipava 2003«, poeziji Bojana Bizjaka in Mihaele Tihelj ter glasbi. 19. julija ob 21.00 v Podskali v Vipavi - nastop Pihalne godbe Vrhpolje - Vipava 26. julija ob 21.00 na Trgu Pavla Rušta v Vipavi - nastop mešanega pevskega zbora in dramske skupine iz Vrhpolja Razstave: PILONOVA GALERIJA: Še do 11. julija je na ogled razstava fotografij Janeza Kališnika. V zgornjih nadstropjih galerije je na ogled stalna razstava slik in fotografij Vena Pilona. Urnik: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, ob sobotah in nedeljah pa od 15.00 do 18.00. Info: 368-91-77 KUD GORIŠKA PALETA: 11. julija v galeriji Mercator centra v Novi Gorici - odprtje razstave »Portret v sodobni likovni umetnosti«, ki ga pripravlja likovna študijska skupina. Info: Mihaela Tihelj, 366-51-15 TIC AJDOVŠČINA: 5. julija ob 12.30 - odprtje razstave starodobnih motorjev, ki jo pripravlja ajdovska sekcija primorskega kluba ljubiteljev starih motornih vozil Balilla. V avgustu pa pripravljajo razstavo nakita domačih izdelovalcev! Info: 366-39-00 Društva: RAZMETANO PODSTREŠJE Vipava: Delavnice bodo začele ponovno septembra! Info: Martina Naglost, 366-53-43 ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE Ajdovščina: POLETJE 2003 Plavalni tečaji: 30. junija - 8. julija 9. julija - 17. julija 4. avgusta - 12. avgusta Začetni in nadaljevalni tečaji na kopališču Police v Ajdovščini; vsak dan od 10.00 - 13.00 ure (razen sobote in nedelje). Letovanje Strunjan - Dom Jeruzalem: 23. julija-31. julija 31. julija-9. avgusta Letovanje Nerezine - Mali Lošinj: 18. julija-28. julija Brezplačne poletne ustvarjalnice: 30. junija-4. julija 7. julija - 11. julija Vsak dan od 10.00 - 13.00 v Ajdovščini (Goriška 17) in v Vipavi (OŠ Draga Bajca). 8. julij - enodnevni izlet na slovensko obalo V avgustu načrtujejo tudi izlet z muzejskim vlakom. Prijave so obvezne za vse dejavnosti! Sprejemajo jih pisno, osebno ali pa po telefonu 368-91-40. Brezplačno učenje tujih jezikov: Ljudska univerza Ajdovščina in ZPM Ajdovščina vas vabita, da se v času počitnic s pomočjo računalnika naučite ali osvežite svoje znanje italijanščine, angleščine, nemščine in francoščine. Obvezne predhodne prijave! Info: 366-11-05,368-13-50 DRUŠTVO UPOKOJENCEV Ajdovščina: 12. julija - popoldansko kopanje v Izoli Vsak torek in četrtek dopoldne balinanje v Palah na štiristeznem balinišču. Info: 366-13-83. DRUŠTVO INVALIDOV Ajdovščina - Vipava: 5. julija ob 11.00 na Nanosu (pri Abramu) - Tradicionalno srečanje invalidov in svojcev ob zvokih ansambla Javornik. Odhod avtobusa iz Črnič, Podnanosa in Šmarij ob 9.00, izpred avtobusne postaje v Ajdovščini pa ob 9.30. Cena je 1.500 SIT in vključuje kosilo, prevoz in zabavni program. Prijave sprejema Trafika Delo. DRUŠTVO GORA: Vse bralce časopisa GORA obveščajo, da bo dvojna številka časnika izšla na dan kravje rulete, 26. julija. Za zamudo, kije nastala iz objektivnih razlogov se opravičujejo. Načrtujemo tudi objavo časnika GORA v pdf formatu na internetnih straneh društva. Več informacij dobite na njihovi spletni strani: www.drustvo-gora.si. BOLŠJA TRŽNICA: 19. julija in 16. avgusta na Trgu L slovenske vlade v Ajdovščini. Info: 041-232-976 ali 051-304-607, Sanda Šport in rekreacija: PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA: 13. julija - Goličiča, pohod bo vodila Sonja Lovrekovič 27. julija - Rombon, pohod bosta vodila Vladimir Lemut in Srečko Vidmar 28. julija - mladinski planinski tabor na Čavnu Info: oglasna deska PD Ajdovščina PLANINSKO DRUŠTVO VIPAVA: 13. julija - Zahodni Julijci - Montaž 19. julija - 26. julija - planinski tabor na Tolminskih ravnah Na izlete se lahko prijavite tudi preko e-maila: pd-vipava@hotmail.com, Info: Jurij Nabergoj, 368-70-56 Leon Kodre, 366-51-73. PLANINSKO DRUŠTVO PODNANOS: 13. julija - Kočna/Grintovec (obvezno za udeležence tabora), pohod bosta vodila Andreja Pižent in Tomaž Fabčič 20. julija - Viš - zahtevne ferrate; vodja pohoda: Martin Žvanut 26. julija - 2. avgusta TABORJENJE Info: vodja pohodniškega odseka, Martin Žvanut; 031-349-124 ZAVOD ZA ŠPORT AJDOVŠČINA: POLETJE NA BAZENU 2003 Cenik za sezono 2003: ■ Otroci od 3 do 7 let: 400 SIT • Mladina do 14 let: 500 SIT • Dijaki, študentje in upokojenci: 600 SIT • Odrasli: 700 SIT • Nočno kopanje: 500 SIT Novost letošnje sezone: DRUŽINSKI PAKET; cena zajema 2 vstopnici za odrasle in plačilo samo za enega otroka v višini 200 SIT Ob torkih in četrtkih od 18.30 -19.30 - možnost neprekinjenega plavanja ob delno pregrajenem bazenu Sobotni večeri bodo namenjeni nočnemu kopanju in zabavi z živo glasbo! V času poletnih počitnic pripravljajo na letnem kopališču dva termina CELODNEVNEGA VARSTVA. Namenjeno je otrokom, starim od 6-11 let in poleg tečaja plavanja vključuje še veliko dodatnih aktivnosti, kot so: gimnastika, mali nogomet, rokomet, prosto plezanje, košarka, jamarstvo, pohodništvo, shotokan,... Cena je 12.000 SIT in vključuje: ■ 5 dnevno celodnevno skrb od 9.00 do 17.00 • 10 urni začetni oz. izpopolnjevalni tečaj plavanja • kosilo, osvežilno pijačo in sladoled ■ po eno od naštetih aktivnosti na dan • spominsko diplomo in spominsko majico za vse udeležence Termini celodnevnega varstva: 7. julija -11. julija (prijava najkasneje do 1.7.) 11. avgusta - 15. avgusta (prijava najkasneje do 1.8.) Info: 364-47-22 Razno: PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO COL: Nedelja, 13. julija ob 14.30 na Colu - Slovesnost ob svečanem prevzemu in blagoslovitvi novega gasilskega vozila. Nastopili bodo: pihalna godba Alpina Žiri, MPZ Razpotje Col, ansambel Franca Miheliča,... BRJE 5. in 6. Julija - Šagra Sv. Cirila in Metoda 5. julija od 19.00 dalje na igrišču na Brjah - turnir v malem nogometu ob 22.00 - nastop skupin Get lost, Začetek konca, Pumma in Not so fat 6. julija ob 16.00 v cerkvi na Brjah -nastop Vokalne skupine »Musicum« iz Italije, MPZ Srečko Kosovel in Pihalnega orkestra iz Komna Kmečke igre, tekmovanje v rezanju MlP-ovega pršuta, degustacije brejskih vin, srečelov in zabava s plesom ob glasbi ansambla Mega mix. Organizatorji: Krajevna skupnost Brje in Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje OBVESTILA: Planinsko društvo Ajdovščina razpisuje prosti mesti oskrbnikov koče na Čavnu in pod Golaki. Pogoj je naziv s.p..Interesenti naj pošljejo prijave do 15. julija na naslov PD Ajdovščina. Za vse informacije pokličite Marijo Štrancar na tel. št.: 366-33-58. Nakit po naročilu Poročni prstani Zlati in srebrni nakit Popravila PETER PRINCES s.p. Gradiška c. 10*5271 VIPAVA tel.: 05/36 44 392 fax: 05/36 44 393 gsm: 041/392 938 KRALJEVSKI OKUS SLADOLEDA Vabimo Vas v našo novo tovarniško prodajalno na Tovarniški cesti 6a v Ajdovščini (naprej mimo podjetja Kurivo), kjer si lahko iz našega asortimana Leone izberete sladoled po svojih željah. Poleg sladoledov so Vani na voljo še ostala zamrznjena živila od zelenjave, sadja in testenin. Urnik trgovine: ponedeljek-petek 8-19, ob sobotah od 8-12h telefon: 05/ 364 39 28 Se priporočamo za obisk! Incom d.o.o., Tovarniška c. 6a, Ajdovščina Dobava, montaža, servis KLIMA NAPRAV ASONIC, TOSHIBA, GORENJE! SKA TEHNOLOGIJA - PRIHRANEK ENERGIJE! T UGODNE GENE! DOBAVA TAKOJ! O^ELTRA (Lo.o. Cesta 15a, 5270 Ajdovščina tel: 36 888 64, GSM: 041 647 632 marlin vodovod centralno ogrevanje sanitarna oprema d.O.O. PE INSTALACIJE Ajdovščina Goriška c. 66, 5270 Ajdovščina tel: 05 365 36 54, fax: 05 365 36 58, gsm: 041 424 215 e-mail: martindoo@siol.net, http://www.martin.si IZDELKI PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK inda # gUssiS) sm 0CALEFFI kolpcuson tosomBBssiAfg ■ GEBERIT SP POZZI-GIIMORI PARAL cerom ka dolomite til «3» II N0VABAGN0 ■Verona """AflSlno B.v;»co URNIK: 8 - 12 in 13 - 17, sobota 8 - 12.30 V mesecu juliju 10% popust za gotovinsko plačilo fD LATNIK ker nam ni vseeno 13 Kaj zmore » čudna druščina« v Vipavi Vse se je začelo, že po vojni, ko smo kot otroci zahajali na igrišče v vipavski vojašnici. Ko smo nekoliko odrasli, smo prišli do ideje, da bi si uredili prostore v stari zapuščeni stavbi. To smo tudi storili, a smo kmalu prišli na slab glas, češ da smo narkomani. Nato smo vse »razbili« in kmalu je prišla zima in nas je začelo zebsti. A na srečo nam je priskočil na pomoč župan Ivan PRINCES. Ponudil nam je roko pri urejanju stavbe. Z KLIMA NAPRAVE •TOSHIBA • MITSUBISHI • DAIKIN DOBAVA, MONTAŽA, SERVIS • NOVI MODELI •NOVE TEHNOLOGIJE • NOVI DC HVBRID INVERTERJI • NOVI PLASMA PURE FILTRI VISE - VIPAVA s.P. 031 878 145 TRG PAVLA RUŠTA 1, VIPAVA veseljem smo jo sprejeli in začeli z delom. Vse smo pozidali, pobelili, v glavnem vse smo uredili tako, da nam naslednja zima ne bo prišla do živega. Stavba je sedaj kar lepo urejena in v njej imamo tudi mizo za namizni tenis. Največ zahval pa dolgujemo Jani Bolčina, ki nam je vedno stala ob strani in verjela v nas. Kljub govoricam v Vipavskem glasu, ki smo jih bili deležni od nekega gospoda, češ da smo čudna druščina. Danes nas te besede ne prizadevajo več. Vemo kdo smo in kakšni smo. Ponosni smo na svoje delo in prostore, ki smo jih obnovili in 20. junija slovesno odprli. Tadej Poljšak, Vipava RADIO M VA 94,8 Mhz 20-letnica Sožitja v Ajdovščini V ajdovskem Kulturnem domu je enega prvih junijskih popoldnevov Društvo Sožitje praznovalo 20-ti rojstni dan. Čeprav je že pred tem na ajdovskem in vipavskem delovalo gibanje pod okriljem Zveze Sožitje, so potrebe narekovale ustanovitev lastnega društva in samostojno delovanje. Društvo skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Trenutno šteje okoli 160 članov, skoraj polovica je otrok, ukvarja se z izobraževanjem staršev ali skrbnikov in otrok ter tudi sicer pomaga članom na različne načine. Tako je skozi leta Varstveno delovni center v Ajdovščini prišel do lastnih in primernih prostorov, ustanovljen je oddelek vrtca za otroke s prilagojenimi potrebami v vipavskem Centru za usposabljanje invalidnih otrok Janko Premrl Vojko, društvo organizira tudi skupne počitnice, izlete in podobno. Med načrti za prihodnost je na prvem mestu organizacija bivalne skupnosti, kažejo pa se tudi velike potrebe za pomoč na domu. Na praznovanju je nekaj lepih misli povedala predsednica društva Nives Bizjak, slovesnosti se je udeležil tudi predsednik Zveze Sožitje Tomaž Jereb, zbrano druščino pa je pozdravil tudi ajdovski župan, Marjan Poljšak, ki je pozval predvsem k razumevanju in solidarnosti. Se preden so se zares lotili programa, v katerem so nastopile skupine iz podobnih Severno Primorskih društev in centrov, se je na odru nenapovedno pojavil še en gost. Na poti iz Ljubljane se je namreč v Ajdovščini, na rojstnodnevnem praznovanju Sožitja, ustavil znani estradnik Giani Rijavec. Pripravila Sanda Hain Ker nam ni vseeno - zbran je prvi milijon V prvi polovici junija smo na Območnem združenju Rdečega križa Ajdovščina začeli s humanitarno akcijo zbiranja denarnih sredstev za nakup kombija in električnega vozička. Kombi je namenjen za lajšanje težav družine Žejn iz Podkraja. Njihova dvojčka sta slepa in priklenjena na invalidski voziček. Starši ju dnevno vozijo v vrtec v Vipavski Center, prelaganje iz avta na voziček in obratno pa je vedno težje. Električni voziček bo družini Ojsteršek iz Ajdovščine veliko pripomogel pri uresničevanju želje po neodvisnem in samostojnem življenju. Starša sta po hudi prometni nesreči ostala na invalidskem vozičku, veliko volje pa jima daje prav skrb za mladoletna otroka. Akcija je v slabih treh tednih naletela na zelo dober odziv, tako nam je predvsem s pomočjo ljudi že uspelo zbrati prvi milijon. Zelo smo zadovoljni, da so se nam takoj priključili Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica, Območna obrtna zbornica Ajdovščina, Društvo Sožitje, Društvo invalidov Ajdovščina-Vipava, Sindikat delavcev Cestnega podjetja, krajevna organizacija Rdečega križa Osek - Vitovlje, OŠ Col. Vsaka izmed organizacij je spoznala svojo vlogo v akciji in po svojih močeh že pripravlja in tudi že organizira dejavnosti v podporo naši akciji. Položnice so na voljo na vseh poštah in bankah ali na sedežu Območnega združenja Rdečega križa Ajdovščina. Poseben transakcijski račun, odprt le za akcijo je: 04751-0000963988. Vsem, ki ste že prispevali, se najlepše zahvaljujemo! Maša Jež 5. julija bo na Nanosu, pri Abramu tradicionalno Srečanje invalidov in njihovih svojcev. Srečanje, ki je namenjeno predvsem družabnosti in novim spoznavanjem, bo pričelo ob 11.00 uri. Organizatorji, Društvo invalidov Ajdovščina Vipava, pričakuje preko 300 udeležencev. Svoj prihod pa sta že napovedala tudi oba župana, iz Ajdovščine Marjan Poljšak in iz Vipave Ivan Princes. Sh Območno združenje Rdečega križa Ajdovščina naproša krvodajalce, da darujejo kri v Bolnišnici Šempeter. Transfuzijski oddelek je za krvodajalce odprt ob torkih med 8.00 in 12.00 uro ter med 14.00 in 16.00 uro ter ob petkih med 8.00 in 12.00 uro. V poletnem času je, predvsem zaradi povečanja prometnih nesreč, poraba krvi večja, zato bo vaš dragocen prispevek več kot dobrodošel. Vsem, ki ste kri že darovali, pa se najlepše zahvaljujemo. Območno združenje RK Ajdovščina Vetrišče Uf, poletje. Kako je udarilo, res! Mar ni že dolgočasno, da v vetriščna razmišljanja, kar naprej vpletam tudi meteorološke pojave. Mislim, da je to nekakšna profesionalna ogrevalna vaja, kadar se spravljam k takšnemu pisanju. Mogoče je za današnjo razmišljanje, še kako upravičeno navajanje meteoroloških stanj. Poletje je čas, ko se ljudje nekoliko razpustijo, si dovolijo več svobode, pokažejo več kože. Morebiti ste že uganili, kam in kaj namigujem. Prav to, to razkazovanje telesne čarnosti, pri potentni populaciji obeh spolov nenadoma vzbudi več. kako naj se izrazim, no, več apetitov po telesni ljubezni. To je Pač sila preprosto in zelo naravno "biologija pač! Morala in družbeni normativi seveda urejajo tudi to področje življenja. Privzgojena spodobnost, vsaj v domačem bivanjskem okolju, nekoliko obrzda navrele strasti, ki si seveda dajo nekoliko več duška v počitniških, praviloma obmorskih krajih. Če zanemarimo stroga moralna načela, potem lahko ugotovimo, da je to še ena kategorija osebne svobode, ki se naj bi oplemenitila skozi demokratizacijo celotnega življenja, celotnih družbenih dogajanj. In tu bi se zlahka zavili v filozofsko štrenjenje, kaj je demokratična svoboda. Predvsem se pojavi vprašanje, koliko moralno-etičnih prvin, naj bo v demokratičnih zakonodajah. Seveda, osnova je ustava - ta naj bi urejala osnovne pravne normative, ki urejajo družbeno sobivanjsko tvorbo, ki ji rečemo država. Naša ustava nedvomno vsebuje nekaj svoboščin, ki so v modi tudi v drugih ustavah, ki so že doživele veliko demokratičnih prenov. Zdi pa se, da so na preži vedno novi in novi moralisti, nekakšni novodobni ideologi, ki bi radi reformirali družbenega duha. Osebna svoboda, ki jo določa neka demokratična družbena pogodba, je merilo resnične demokratizacije družbe. Področje osebne svobode je za vsako demokracijo sila občutljivo pravno-formalno področje. Znotraj vseh svetovnih demokracij lahko zapazimo kar precejšna nihanja. Upravičeno lahko zapišem, da je veliko več deklarativne svobode, saj si marsikje država jemlje ekskluzivno pravico, da ureja posameznikovo življenje in to na tak prefinjen način, da to komaj opazi. Vsaka demokracija ima torej nek pridih ideološkosti in se napaja iz versko-etičnih tradicionalističnih osnov, kar je sicer logično in zgodovinsko sociološko utemeljeno. Preprosto bi lahko zapisali, da nekatere države zganjajo državni moralizem, ki je posledica globoke tradicionalnosti in neka narodnostna osebnostna identiteta. Na take, pravno-politične vsebine zakonodaje, le težko vpliva volilno telo, saj se mu ponavadi ponudi za referendumsko odločanje nekaj, kar nima neposrednega vpliva na osnovno strukturo državniške ureditve. Pri tem je zanimivo to, da se vladajoče strukture v demokracijah menjajo in da se z njimi menjajo tudi nekateri zakoni, ki so slejkoprej trenutna politična muha vladajoče politične elite, ne pa globoka družbena potreba. Državotvorna substanca mora biti trdna pravna hrbtenica, ki seveda omogoča fleksibilno zakonodajo, vendar mora imeti vgrajene temelje, ki so neposreden produkt nacionalne biti, katera je tudi sicer osnova za neko državotvorje. In preko vseh teh kaskad pridemo do morale nekega naroda, le-ta se potem znajde tudi v zakonodaji. In zdaj smo tam. Skoraj bi vas žejne peljal čez vodo, ker sem vas zavajal s to latovščino, a z enim samim namenom - da bi vam razjasnil smisel vpletanja moralnih načel v zakonodajo. Obeta se nam moralno zakonodajna delikatesa. Legalizirali naj bi prostitucijo. Že sama beseda- prostitucija- nekaterim moralistom požene kri v glavo. Javna skrivnost je, da je prostitucija že zdaj zelo živa, le da se dogaja nekako prikrito, pa vendarle javno - saj veste, razna tovrstna bolj ali manj očitna oglaševanja. Tisti, ki takšno zabavo iščejo, že vedo, kje jo najdejo. O tem je bilo že veliko napisanega, posnetega, povedanega, vendar se je uradna politika diplomatsko distancirala od takšnih deviacij. Zakaj, to je težko definirati. Politika je pač oblika moči, in kjer je moč je tudi kapital - kako in na kakšen način se kapital regenerira pa politike ne zanima, dokler ji kapital omogoča moč. Te sinhronizacije so pač legalne in so del demokratične igre, ki dovoljuje določeno obliko nepravilnosti, ki nima direktnega vpliva na vladanje. Dekriminalizacija prostitucije je v bistvu le kozmetičen popravek zakonodaje. No, še prej bo najbrž referendum, ki bo pravi moralni barometer. Bojim pa se, da je splošna apatija volilnega telesa že kar patološka in bo šibak odziv na tovrstno žgečkljivost. Družbena paranoja je že prešla v fazo, ko je politična mikroklima povsem nepomembna in so eksistencialne težave vse bolj izrazite, da o elitizmu ne bi več pisal. Nedavno tega so mediji postregli s številkami o plačah, o številu tistih, ki komaj še dobijo zajamčeno plačo. Nekaj dni za tem si je vlada omislila zamrznitev največjih plač. Prava figa, če ti je jasno, da boš še naprej dobival približno milijonček, kar naj ga zamrznejo, kaj ne! In potem, takole, da se karte premešajo, servirajo idejo, da bi bilo treba prostitucijo legalizirati. Izvoljeni gospodje in gospe, so dobili podporo volivcev, da za njih lahko razmišljajo in si umišljajo, kaj bi bilo za volivce najbolj prav. Da se razumemo, jaz sem za legalizacijo prostitucije - tukaj bi lahko navedel kar nekaj dejstev za tako odločitev. Že sama dekriminalizacija tega področja bi dala državljanom občutek, da se v tej državi lahko tudi kaj pozitivnega,seveda pozitivnega - iz subjektivne optike, zgodi. Če nič drugega, pa bi si dokazali, da smo se otresli še enega licemerstva, ki nam je tako ljubo oblačilo. Demokracija naj bi bila široka pot k svobodi - bodimo pogumni in ideološko neobremenjeni stopajmo po njej. In tu se začenja kodeks osebne svobode. Prostitucija, če je legalna in pravno-moralno ni stigmatizirana, je svobodna odločitev, tako uporabnikov kot ponujevalcev. In če hočemo negovati osebno svobodo, potem se bomo morali še večkrat spoprijeti z različnimi tabuji, ki so zakoreninjeni v vsaki družbi - mi tu nismo nikakršna izjema. Pa, kaj, poletje je tu. Zbežali bomo h kakšni vodi in potem- uf, kake ritke! BBZ 14 nejki napiši... je rjku Iče P LATNIK Prestižna starodobna vozila se bodo 5. julija na poti skozi Slovenijo ustavila v Ajdovščini Spomin na znameniti rally »Alpenfahrt« (1910 -1914) Znameniti »Alpenfahrt« se je odvijal po ozemlju današnje Avstrije, Švice, Italije, Slovenije in Hrvaške Istre med leti 1910 do 1914. Rally je bil v vrhu športnih, kulturnih in političnih dogodkov v tedanji monarhiji. Med vozniki so bila znamenita imena kot so F. Porsche, A. Horch, F. Opel... Pred desetimi leti je bila prva ponovitev znamenitega dogodka. Letos mineva 90 let od prireditve, prestižna starodobna vozila pa se zopet razkazujejo tudi po slovenskih cestah. Prva karavana pretežno ameriških RR Silver Ghost-ov je že prečkala našo deželo (ustavili so se tudi v Vipavi). Med 3. in 7. julijem pa bo v Sloveniji, druga manjša a bolj prestižna skupina, v kateri bodo poleg Rolls-Roycev tudi ostale prestižne znamke vozil do letnika 1925. Udeleženci, ki prihajajo večinoma iz prekooceanskih dežel Nove Zelandije, Avstralije, Amerike.. morajo prevoziti originalno 2600 Km dolgo progo z dnevnimi etapami v dolžini do 400 km. Med vozili bo eden najdražjih Rolls Royce-ov, ki je to progo prevozil že pred 90. leti. Na poti skozi Vipavsko dolino se bodo v soboto 5. julija od 12.45 do 13.30 ustavili tudi v Ajdovščini, ogledati si jih bo moč na Trgu 1. slovenske vlade. Ob tej priložnosti bo v TIC Ajdovščina (v stolpu na ajdovski tržnici) odprtje razstave ajdovske sekcije Kluba ljubiteljev starodobnih vozil Ballila. Na ogled bodo postavili štiri stare motorje, ki so jih restavrirali člani društva. Na dogodek so povabljeni vsi ljubitelji in lastniki starodobnih vozil. Zanje bo rezervirano parkirišče ob ajdovski tržnici. Pripravila Sanda Hain Regata čudnih plovil na Vogrščku Mokri od potu in od Wade Športno kulturno društvo Wada iz Ajdovščine je aktivno vstopilo v počitnice. Uvod v že tradicionalno regato čudnih plovil na akumulacjskem jezeru Vogršček (21. in 22. julij) je bila čistilna akcija. Bregove Vogrščka je pomagalo čistiti okoli 50 članov in simpatizerjev društva Wada. V nedeljo pa se je po jezeru zapeljalo okoli 15 plovil z enim samim pogojem - da so brez motorja, med katerimi bi v kategorijo »čudno« lahko uvrstili le »Puminik« -nekakšen splav na sodih, ki so ga izdelali Pumovci. Za trud, predvsem pa za ustvarjalnost in barvitost Pumnika jim gredo vse čestitke. Kot ponavadi so bili na regati zmagovalci vsi, ki so sodelovali, zabave pa je bilo na pretek tudi za tiste, ki so si prišli regato zgolj ogledat. sh Olimpijada komunalcev - Komunaliada V Novem mestu se je 6. in 7. junija odvila KOMUNALIADA, devetnajsta po vrsti . Gre za strokovno, družabno ter športno srečanje komunalk in komunalcev iz vse Slovenije, se pravi vseh, ki so zaposleni v podjetjih, ki opravljajo komunalne storitve. Letos je sodelovalo 69 ekip, ki so se pomerile v kar dvajsetih različnih disciplinah. Barve ajdovske Komunalno stanovanjske družbe sta branili dve ekipi in sicer kegljaška ekipa v zasedbi; Roman Rijavec, Mitja Brecelj, Jurij Samec ter Branko Rojko ter ekipa, ki je sodelovala v tekmovanju spretnosti sestavljanja vodovodnega omrežja, v sestavi Matjaž Bizjak ter Borut Petrič ( na sliki ) . Medtem, ko so se kegljaši uvrstili v zlato sredino tekmujočih ekip, so ajdovski vodovodarji zasedli odlično tretje mesto, z zaostankom pičlih devetih sekund za zmagovalci, našimi sosedi iz Nove Gorice. mt Razglednica Ne morem si kaj, da ne bi začela z vremenom. Tako se običajno začnejo pogovori, ko smo ljudje v zadregi in ne vemo, kaj naj bi najprej rekli. Saj ne moreš kar naravnost udariti, če imaš namen kritizirati. Pa tudi s pohvalami je treba pametno. Ljudje vse prehitro razumejo, da imaš kaj za bregom, če si presladek. Ne eno ne drugo ni moj namen. Le vročina mi že pošteno preseda. Pravzaprav njene posledice. Ljudje postajamo v teh pasjih dneh vse bolj sitni in nestrpni, skratka zoprni. In tudi bolj občutljivi za zoprno obnašanje drugih. Toliko kot opozorilo. Za vsak slučaj, če bom spet izzvenela preveč pikro, bog ne daj vzvišeno ali samovšečno. Najprej o pretiravanju. V teh vročih dneh zlahka spoznaš snoba. Pa še prehladiš se lahko zaradi njegovega snobizma. Klimo ima namreč naravnano na tako nizko temperaturo, da se človek počuti, kot bi ga nekdo postavil v hladilnik. Navodilom za uporabo običajno priložijo tudi nasvet o uravnavanju temperature, a v takih primerih očitno ne zaleže. Naj se vidi, da si lahko privoščim! Ali pa kakšen drug bedast razlog, saj je vseeno. Še huje je pri nekaterih izdelkih, ki nimajo priloženih navodil za uporabo. Parfumi in druge dišeče vodice, denimo. Nekatere dame ne vedo, da te dragocene tekočine niso namenjene oblivanju, temveč naj bi se le “sprehodili skozi razpršeni oblaček”, kot je genialno razložila legendarna Coco Chanel. In še nečesa mnoge dame ne vedo. Da je v teh vročih dneh to neokusno pretiravanje še bolj očitno in za večino ljudi nesprejemljivo. Pa saj nismo samo dame mahnjene na dišave. Tudi moški znajo prav neokusno pretiravati. Pozno popoldne lahko v trgovinah srečaš sveže stuširane zagorele mladce, ki že z vsebino nakupa povedo, od kod prihajajo, da živijo samsko in tako naprej. Ampak kako dišijo! Pred delikatesnim pultom sploh ne moreš zaznati prijetnega vonja po kruhu in mortadeli, če se nameri, da stojiš s takim seksi tipčkom skupaj v vrsti. Včasih pomislim: gotovo je nasedel kakšnemu osladnemu oglasu, ki skupaj z nebeškim občutkom svežine obljublja tudi zanesljivo privlačnost, ki seji ne morejo upreti predvsem na pol gole črnolase lepotice. Pa smo tam. Kar slišim vas, kako mi očitate, da pljuvam v lastno skledo. Ker za nespametno početje in pretiravanje krivim oglase. Seveda ne krivim oglasov, vsaj večine ne. Verjamem, da smo ljudje praviloma dovolj pametni in kritični, da prepoznamo pretiravanja v oglasih in da vemo, kaj lahko pričakujemo od oglaševanega izdelka. Kreatorji oglasov uporabljamo pretiravanje kot inštrument pritegovanja pozornosti. Predvsem humorno pretiravanje je na vrhu lestvice priljubljenosti kreativnih domislic. Ljudje jih imajo resnično radi, tudi če nikoli ne kupijo izdelka, ki ga taka štorija dela zanimivega in priljubljenega. Pretiravanje v oglasih torej podpiram. Dokler se ne sprevrže v zavajanje, kar pa je že problem etike v oglaševanju. Kje je meja? Težko jo je določiti. Je bolj neetično starim mamam na domu prodajati metle po trideset tisočakov ali mladim fantom obljubljati spolno privlačnost, ki se skriva v vonju deodoranta? Mladi fantje se bodo že znašli. Svetujem pa vam, da dvakrat preverite, preden komu odklenete vrata. Tam zunaj razsaja mnogo več neetičnosti, zavajanja in nesramnega pretiravanja kot v vseh oglasih skupaj. Če si z vsem zadovoljen, se nikoli ne premakneš naprej. Kritična misel naj bi pomagala spreminjati stvari na bolje. A se bojim, da ni vedno tako. Naj omenim še eno poletno nadlogo, za katero še nismo našli zdravila. Saj si še zares priznali nismo, da obstaja! Hrup. Pri odprtih oknih se vsako poletje znova zavem, v kako hrupnem svetu živimo. Ali ne spada tudi hrup med onesnaževalce okolja? V svojem razvoju smo si ljudje omišljali vedno nove pripomočke in naprave, ki na žalost povzročajo tudi hrup. Pa vendar, ali ne bi bilo mogoče z malo znanja, odgovornosti in sočutja do drugih ljudi ta hrup vsaj omiliti? Najbrž ne, dokler bo povzročanje hrupa nekaj povsem sprejemljivega. Če v stanovanjski soseski tulijo stroji, ljudje delajo. Če v nedeljo popoldne brenčijo kosilnice, ljudje lepšajo zelenice. Če te prezgodaj zbudijo, ker so v trgovino dostavili tri zaboje kruha ali mleka, te razvajajo. Če slišiš prej basovske tone iz avtomobilskih zvočnikov kot glas avtomobila, veš, da seje pripeljal ta in ta z Ribnika. Svet je lep. Travo pa lahko pokosimo tudi v ponedeljek. Lučka Peljhan mms mšrs.p, /S> ihebonoml/t 29. S2?9 AjttevŠčiaa DOBAVA, MONTAŽA, SERVIS KLIMA NAPRAV * TOSHIBA * PANASONIC * GORENJE POSEBNA PONUDBA: VGRADNJA KLETNIH HLADILNIH NAPRAV * PREDSEZONSKE CENE * DOBAVA TAKOJ * GARANCIJA OD 1-5 LET TEL. IN FAX: 05 368 14 37, GSM: 041 323 284 POKLIČITE NAS IN PRIČAKALI BOSTE DOLGO VROČE POLETJE V PRIJETNIH TEMPERATURAH V 80-letni zgodovini se Primorje prvič lahko pohvali z naslovom državnega prvaka. Združena ekipa Bilje - Primorje je osvojila prvo mesto v slovenski kadetski ligi in prinesla v Ajdovščino prvi državni naslov v nogometu. Suvereno, kar s sedmimi točkami naskoka pred Koprom in celo 16 pred tretjim Mariborom so igralci trenerja Dušana Jerončiča prišli do pokala, ki jim ga je po zadnji tekmi podelil vodja tekmovanja Aldo Knafeljc. Tekma proti Dravogradu je bila na ajdovskem stadionu en sam žur, saj so kadeti blesteli med tekmo in po njej. IIP* Dravograjčane so pred več sto gledalci z lahkoto odpravili s pol ducata golov. Večina igralcev si je dala pobarvati lase - jasno da v rdeče, po sodnikovem pisku so v takoimenovani stonogi odplazili častni krog. Tekma je bila tudi sicer organizirana prvoligaško, s poudarjeno reklamo, v elitnem terminu, z ozvočenjem, napovedovalcem, in predvsem velikim številom gledalcev, med njimi ni manjkalo deklet... Biljenski župan Zlatko Martin Marušič je prinesel torto, od nekje se je našla steklenica penečega, kadeti so drese zmetali na tribune in si nadeli majice z napisi, da so pač najboljši...Prišli so fotografi, trener Jerončič pa je bil deležen nenadejane prhe... Naslov državnih prvakov je bil odmeven in tako je tudi ajdovski župan Marjan Poljšak pripravil sprejel za mlade nogometaše, jim predal ček in se z njimi poveselil pri Izviru Hublja. Ajdovski nogometni klub se je za sodelovanje z Biljami odločil pred nekaj leti, potem ko je v članski ekipi igralo vse manj doma vzgojenih igralcev. Bilje in Primorje sta združili kadetsko in mladinsko ekipo in prav letos so poželi velik uspeh, saj so v skupnem seštevku osvojili drugo mesto, kadeti pa so si že nekaj krogov pred koncem zagotovili prvo mesto. Na 26 tekmah so zabeležili okroglih 20 zmag, pet remijev in samo en poraz. Razmerje med danimi in dobljenimi goli je 75 proti 14, drugače povedano, za vsak prejeti gol so jih zabili dobrih pet. Najboljši strelec je kapetan ekipe, Valter Birsa, ki je nekaj tekem odigral tudi že za mladinsko ekipo in je resen kandidat, da postane član podmladka munchenskega Bayerna. Valterje z 18-imi zadetki prvi strelec kadetske lige, Davor Škerjanc in Nace Kosmač pa sta na tretjem in četrtem mestu. Primorje torej z optimizmom gleda v prihodnost, saj si je zagotovilo kakovostno osnovo - v nogometni šoli Primorja je bilo letos vključenih 290 igralcev. ep ŠOLA NOGOMETA NOGOMETNA ŠOLA MLADIH AJDOVŠČINA ORGANIZIRA LETNI KAMP ZA DEČKE IN DEKLICE OD 6. DO 13. LETA STAROSTI KRAJ: Nogometni stadion NK Primone Ajdovščina ČAS: Sola bo delovala v petih tedenskih izmenah v mesecu juliju s pričetkom ob ponedeljkih ob 9.00 DEJAVNOSTI: dopoldanski trening, kosilo, kopanje, malica, popoldanski trening, video analize igre, teoretična predavanja... * trening golmanov po posebnem programu /oddaljenih krajev 6z zagotovljen število sodcliijoeih omejeno * dodatne informacije na tel. ■ 031 664 375 (Uroš) in 031 533 606 (Andi) L/ Mladi kolesarji uspešni doma in na tujem KK Voviland Kolesarski klub Voviland tudi letos uspešno tekmuje na slovenskih tleh , kot tudi v tujini. Dečki pridno nabirajo točke v slovenskem pokalu in imajo tudi trenutno vodečega v skupni razvrstitvi. To je aktualni državni prvak Jerkič Urban. Mladinci uspešno nastopajo tudi v Italiji, kjer so letos nastopili tudi na dveh dirkah višjega razreda in sicer v Solighetu in Vareseju. Curk in Koren pa sta z mešano slovensko ekipo nastopila v Švici. Koren Kristijan tudi že trka na vrata državne mladinske reprezentance. V letošnjem letu je aktivna tudi skupina rekreativnih kolesarjev, ki se udeležijejo tekem za slovenski pokal, kolesarijo pa tudi onkraj meje. V soboto, 21.06. so kolesarji Vovilanda, ob manjši interni slovesnosti, napravili časten krog po dolini v novih dresih, kar je ovekovečil priznani fotograf Primož Brecelj. Danilo Koren Kolesarski klub Voviland tudi letos organizira tradicionalni vzpon na Predmejo in sicer 31.08.2003. Dirka šteje za pokal Slovenije za vse kategorije rekreativnih kolesarjev, udeleži pa se je tudi veliko ljubiteljskih zanesenjakov vrtenja pedal. Letos bo jubilejni deseti vzpon. CENTER FAMA VAS VABI SUPERMARKET FAMA N Q BLAGOVNA ZNAMKA agrooprema BOGINJA ZEMLJE • SIRUP RASTLINSKIH RVlfCKOl' £SS3 ' 1 1 SAMO V MARKETIH FAMA Največja slovenska trgovina za kmetijce - VINOGRADNIŠKA,SADJARSKA IN VRTNARSKA OPREMA IN ORODJE - ENOLOŠKA SREDSTVA -SEMENA OZIMNIH ŽIT - TEŽKA IN LAHKA KMETIJSKA MEHANIZACIJA - NADOMESTNI DELI ZA KMET. MEHANIZACIJO - MINERALNA IN SPECIJALNA GNOJILA - SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN - VRTNARSKA OPREMA IN ORODJE - KRMILA V AKCIJI: MULČER INO 160 426.000 SIT MULČER BERTI 145 490.000 SIT PRIKOLICA TRAKTORSKA MLAZ 3T 470.400 SIT PRIKOLICA TRAKTORSKA MLAZ 4T 606.250 SIT TRAKTORSKE GUME 12,4/28 30.967 SIT PESNI REZANCI kg 37 SIT KORUZA KRMNA kg 38 SIT OBIŠČITE NAS! v NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA ! I / AKCIJSKA PRODAJA SVINJSKO STEGNO BK 1299 SIT { JUNEC JE PODPLEČJE 1099 SIT J; MLETO MESO 1299 SIT ir . ® m , £ - V • ir 16 ta zadnja f&TNIK LATNIK SLOVENSKI NOGOM. IN TRENER (BRANE) GRŠKI OTOK V SREDO-ZEMLJU RIBIŠKA VRVICA SEDMA GRŠKA ČRKA GOSTIJA, SLAVJE LATNIK POŽELENJE KEMIJSKI ZNAK ZA TANTAL 10. IN 23. ČRKA ABECEDE GORSKI HRBET NA SEVERU SLOVENIJE LATNIK PLOD IGLAVCEV, STORŽ AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (PATRICIA) SIMON NOVAK SPOJ, KONTAKT 4. IN 15. ČRKA ABECEDE PREDPLA- ČILO ENAKA SAMOGLAS. SESTAVIL DRAGO BRECELJ KAR JE NAPISANO RUDNIK V ISTRI LATNIK KREPČILNA PIJAČA SKOTITEV, OTELITEV IME ANGLEŠK. PISATELJA FLEMINGA ROBERT REDFORD BIVŠI BOKSARSKI ZVEZDNIK (MOHAMAD) PRESTOL. RARII ONI.IF MLEČNI IZDELEK LATNIK V PROTEST. CERKVI POMOŽEN DUHOVNIK ST.IMEZA PREDMEJO NOGOMET. PRIMORJA PREBIVAL. ASIRIJE FR. IZDEL. KLAVIRJEV. .•••> ♦*# ; • ' k ' •* ^ NAPAD, PRITISK MASE LJUDI PRIPADNIK OBROV LEMUT ALEŠ SL. SLIKAR (NANDE) OPAŽNA PLOŠČA STRUP IZ ARZENA EDEN OD MFDI.IFV STAREJŠA ANGLEŠKA GLASBENA SKUPINA OPOMIN, OPOZORILO SPOMINEK ANDREJ KRANJC KRAJ OB SOČI IME PEVKE REDŽEPOVE SLUŽBENA, SLOVESNA OPRAVA (V CERKVI) CERKVENO. GLASBILO TURIST. STANOVAN. AMERIŠKA DENARNA ENOTA ZDRAVILO AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (ALAN) SREDIŠČE VRTENJA KOVINSKO VEZIVO, SPAJKA AKTINIDIJA MESTO V SEVERNI HOLANDIJI ALEŠ KUNC NEM. POET (RAINER-MARIAI DUŠAN PUH JUŽNOAFR. POLITIK (CECIL) ZIMSKO PREVOZNO SREDSTVO ANTON PETJE RUS. Ž.IME (ALENKA) AVTOMOB. OZNAKA TUNIZIJE EVGEN CAR IRENA KOHONT VRSTA POVRTNINE RAZLIČNA SAMOGLAS. Ime in Priimek: Naslov: Rešitve križanke pošljite do 15. avgusta na naslov Nova nova d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina. Izžrebanci prejmejo tri nagrade, tri flaškončke vina Agroind Vipava.______________________________ AP?A TRGOVINA GOJACE Gojače 5B, 5262 Črniče tel.: 05/364-38-92 fax: 05/364-38-93 Vaš prodajalec gradbenega materiala In kmetijskih potrebščin VELIKA IZBIRA MATERIALOV IN OPREME ZA GRADNJO, KMETIJO, VRT IN DOM, PRIZNANIH DOMAČIH IN TUJIH V mesecu JULIJU smo vam pripravili posebno ugodno ponudbo: strešnik MEDITERAN TONDACH C33 let garancije). akcija -15% - betonski tlakovci INDE Salonit Anhovo, popust 5% In brezplačna dostava do 30km Popusti veljajo za gotovinsko plačilo. - porfido plošče mozaik sivo/viola l-3cm (poraba cco 60kg/m2) 39,60 SIT/kg - pohodna plošča 40x40cm SIVA KRAS peskana 329,00 SIT/kos - pohodna plošča 40x40cm RDEČA PORINNO peskana 369,00 SIT/kos - pohodna plošča 40x40cm siva prana 270,00 SIT/kos - cev za zalivanje 1/2", 25m 1.895.00 SIT/kos - bambus zastiralo 12x2.6m 1.425.00 SIT/kos - oves 48,00 SIT/kg V cenah je vključen DDV. Cene veljajo za blago Iz zalog. SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN IN STROKOVNO SVETOVANJE, POKLIČITE! MOŽNOST BREZGOTOVINSKEGA NAKUPA BLAGA PREKO HRANILNO OBRAČUNSKIH KNJIŽIC HKS VIPAVA. Umik: PON.-PET. od 7,00 do 19,00 SOBOTA od 7,00 do 15,00 DOBRODOŠLI V TRGOVINI APiA V OBRTNI CONI GOJAČE, SAMO 500m OD IZHODA SELO HC AJDOVŠČINA -NOVA GORICA GESLO NAGRADNE KRIŽANKE IZ PRILOGE »EKOVRSTICE« V MAJSKI ŠTEVILKI LATNIKA SE GLASI: LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV Dobitniki nagrad so: 1. nagrada: brezplačen odvoz komunalnih odpadkov iz gospodinjstva za obdobje 6 mesecev Nagrado prejme: LOZEJ IVAN, PODRAGA 91B vcuiiu i-ai i ic. PAPIRNICA mobil ^ pooblaščeni prodajalec Veronika Tel.: 05 368-10-40; GSM.: 040 840-940, 040 410-560: E-pošta: verai@siol.net /Vova ponudba Odslej Vam a naši papirnici poleg šolskih potrebščin ponujamo tudi naročila za ase učbenike in delovne zvezke za šol. leto 2003/04. Z lahkoto nas najdete v C3 v Ajdovščini. 2. nagrada: okrasne rastline v vrednosti 5.000,00 SIT Nagrado prejme: DEAN KOVŠCA, LOKAVEC1A 3. nagrada: 10 vrečk za odlaganje viška ostankov komunalnih odpadkov Nagrado prejme: COLJA METKA, LOKAVEC SOB 4. nagrada: 3x majica z oznako podjetja Nagrado prejmejo: • KERKOČ MARIJA, GRADIŠČE 21, AJDOVŠČINA • COTIČ MARIJA, VINARSKA 2, VIPAVA • IVAN VELIKONJA, GORIŠKA 47B, AJDOVŠČINA Nagrade dobite na KSD Ajdovščina. Latnik • Zgorajevipavski časnik izdaja:NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Glavna urednica: Aleksandra Hain • Odgovorni urednik: Ivan Mermolja • Oblikovanje: Martin Pelicon • Grafična priprava: Prograf d.o.o. Vipava • Tisk: SET Vevče d.d. • Trženje: Mitja Tripkovič 041 630311 .• Telefon uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@siol.net