Naročajte „GLAS" - zbirajte nove naročnike NAGRADA £A VSAKEGA NAROČNIKA — NAROČNIKI »GLASA« DOBIJO IZVOD LISTA PO 21 DIN — VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE ZA STARE IN NOVE NAROČNIKE — ZA MILIJON DINARJEV NAGRAD LETO XVII. — številka 90 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL J« lenlce, Kranj, Radovljica, Skofja Lok n Tržič. — Izdaja časopisno pod letje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, sobota, 20.11.196S CENA 40 DIN Ust izhaja od oktobra 1947 kot tedniki □j L januarja 1958 kot poltednllu )d L Januarja 1960 trikrat tedenska; Od L januarja 1964 kot poltednlkj In sicer ob aiedab In sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO TIHI ODPOR Brezbrižnost ali neenotnost? Odbornikom škofjeloške občine so predložili • gradivo, v katerem omenjajo nepravilno vmešavanje politične organizacije v urbanisiično-gradbene zadeve/V Kranju je bilo pred časom precej ugibanj, ali je bila pismena pobuda političnih organizacij o kadrovskih spremembah v tovarni Iskra pravilna ali ne. Nekaj podobnih primerov z manjšim odmevom v javnosti je bilo tudi med nekaterimi kolektivi radovljiške in jeseniške občine. Pri tem ne gre za to, kdo ima prav in kdo nima. Gre za oblike dela družbenih in političnih organizacij v našem družbenem sistemu. Neizpodbitno je, da te organizacije imajo in morajo imeti odločilno vlogo pri usmerjanju naprednih teženj, da preko svojega članstva ocenjujejo glavna gibanja, da izoblikujejo stališča, ki jih zatem uveljavljajo prek samoupravnih organov, itd. Vendar to le kot posamezniki, kot člani samoupravnih organov, z metodami prepričevanja. Vsak nastop kot organizacija, v pismeni obliki, še posebno kadar gre za konkretne organizacijske in vodstvene probleme, pa navadno samo zmaliči še tako dober namen. Priznati je treba, da osnovni namen v vseh poznanih primerih ni bil slab. Toda nepravilen postopek je izmaličil pozitivne težnje in (vsaj v nekaj primerih) rodil pri ustreznih službah in samoupravnih organih tihi odpor. To pa je glavna slabost teh pojavov, ki jih je treba odklanjati. Res je, da so take oblike »vmešavanja« navrgle razne slabosti strokovnih služb in organov, ki niso pravilno in pravočasno opravljali svojih dolžnosti s posluhom za potrebe in razmere. Vendar vse to ne opravičuje takih oblik, ki niso v skladu z našim sistemom. K. Makuc Miljarda za bolnišnice Bolnišnice zadržujejo bolnike Skupščine komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja so se letos znašle pred zahtevnim vprašanjem: kako z manj denarja zadostiti večjim pravicam zavarovancev in povišanim stroškom za zdravstvene usluge. Kdo je odgovoren, da je kroparsko-dobravsko območje dva meseca po katastrofalni poplavi še vedno brez cestne povezave s svetom Sneg je zamedel cesti preko Češnice in Jamnika, ki vodita v odrezano področje na desnem bregu Save v radovljiški občini. Zato pozimi ne bo mogoč promet niti z osebnimi, .niti s tovornimi avtomobili. Edina cestna zveza š svetom je ostala preko mosta v Oto-čah, edina pot, po kateri lahko pripelje tudi na desni breg Save tovorni avtomobil s hrano za prebivalce, ali z reprodukcijskim materialom za tovarne. Edina pot, po kateri lahko v nujnem primeru pripelje tudi rešilni ali gasilski avto. AH je skupnost dovolj poskrbela za to, da bo ta edina zveza tudi sposobna za promet ob vsakem času? Na žalost, ne. V Otočah, na desnem bregu Save, cesta preneha. Preko Zaloš do Podnarta vodi le neutrjen kolovoz, po katerem se težko prebijajo vozila v suhem vremenu, kaj šele v dežju in snegu. V pem sončnem oktobru je bil primeren čas, da bi 2 km poti lahko razširili, utrdili cestišče in s tem omogočili tudi zimsko vzdrževanje ceste. Komunalno podjetje Radovljica je pokazalo veliko pripravljenost in pričelo z deli, vendar so sedaj, sredi poti dela prekinjena. Nikogar ni, ki bi plačal že opravljeno delo in zagotovil sredstva tudi za dokončanje. r Kot je znano, so se dohodki skladov zdravstvenega zavarovanja z novo osem pro-centno stopnjo dokaj zmanjšali, osebni dohodki pa ne rastejo tako kot je bilo predvideno, šele v zadnjih dveh mesecih bo predvidoma doseženo 15-^procentno povišanje, kakršnega so predvidevale za vseh 5 mesecev po gospodarskih spremembah. Med komunalnimi skupnostmi socialnega zavarovanja, ki so imele ob koncu tri-četrtletja večje primanjkljaje, se je prvič uvrstila tudi komunalna skupnost socialnega zavarovanja Kranj Na minulem zasedanju skupščine te skupnosti so navajali več vzrokov za to. Največ so govorili o zdravljenju v bolnišnicah. Letos so za ta namen predvideli za eno tretjino več sredstev kot lani, a,tudi to ne bo zadostovalo in bodo za bolnišnice predvidoma porabili več kot milijardo dinarjev. Člani skupščine so menili, da Je glavni vzrok temu v samem financiranju bolnišnic, ki so naravnost stlmuli-(nadaljevanje na 2. strani) ZMAGA V KROPI Kropa, 19. novembra — Kolektiv tovarne Plamen se pripravlja na pomembno delovno zmago, ki jo bodo dosegli jutri, v soboto, 20. novembra. Dosegli bodo namreč letošnji plan proizvodnje po količini, še pomembnejše je, da bodo ob tem proslavljali prekoračenje dohodka za 5 odstotkov z doseženo prodajo izdelkov v vrednosti 2.630,000.000 dinarjev, izvoz pa so v tem času presegli za 56 odstokov. To je pomemben uspeh tega kolektiva v počastitev letošnje 70-letnice obstoja podjetja. V. C.R. J Sestanka, ki ga je sklicala občina, da bi rešili vprašanje financiranja, se ni udeležil fiihče od pred-t stavnikov vabljenih gospo-« darsklh organizacij. AH res ni interesa in razumevanja pri Kemični tovarni Podnart, v Plamenu, Iskri, LIP Bled in drugih orga-« nizacijah, ki so, ali imajo svoje obrate na tem pod-< ročju? Tega verjetno ne bi mogli trditi, saj so njihovi kolektivi že pred tem obljubili znatne prispevke za gradnjo mostu v Pod-nartu. Morda je krivda le v slabi organizaciji in ne-« enotnosti stališč odgovornih ljudi o tem, kaj je najprej in najbolj potreb« no storiti. MIK Letošnji sneg je spravil na dan sanke in že tudi smučke. Misli ljubiteljev zimskega športa uhajajo na Zelenico, španov vrh, na Vogel in druga smučišča, ki so Jih jeklene vrvi zadnja leta približale dolini. Na Voglu (naša slika) se mrzlično pripravljaju na letošnjo sezono, žičnica bo po 14-dnevnem remontu predvideno stekla že v nedeljo. Tudi notranja dela v novem hotelu hitro napredujejo. Čeprav Je težko ocenjevati, ali bo vse gotovo 29. novembra ali ne lahko trdimo, da bo ta objekt služil svojemu namenu še to zimsko sezono. 9999^ Človek in dinar »Gre zlasti za malice prevoze na delo in podob no. Vsa leta smo s številkami dokazovali, kako tem pomagamo delavcu večji produktivnosti, kako zmanjšujemo izdatke za boleznine in podobno Zdaj pa smo kar čez noč vse to odvrgli in skušamo dokazovati nasprotno. Zdi se, da ob vseh teh premikih z reformo dostikrat gledamo samo trenutne učinke in dinar ter ob tem pozabljamo na prihodnost in na človeka kateremu je vse namenjeno.« Tako je dejala ena izmed udeleženk na nedavnem posvetovanju komunistov iz kranjskih industrijskih kolektivov. In ta pripomba, čeprav o njej na posvetu nihče več ni razglabljaj vendar vzbuja pozornost. V praktičnem izvajanju določenih načel dostikrat padamo v skraj nosti. V mnogih delovnih kolektivih, ki bi morali biti nosilci zastavljene politike, pa celo v posameznih občinah, so ob današnjih razmerah zelo na hitro spremenili stališča. Sem sodi štipendiranje in strokovno izpopolnjevanje kadra, skrb za otroško varstvo, zdravstveno zaščito zaposlenm pa vse do malic in prevozov. O takih primerih zale-tavosti so ie opozarjali sami ljudje iz kolektivov na nekaterih sestankih in posvetih na Jesenicah, v Kamniku in drugod. Tudi na zborih volivcev po kranjski in triiški občini (od koder imamo podatke!) so ljudje omenjali podobne primere, kje je namreč gospodarno varčevati, kje pa je lahko varčevanje škodljivo in se bo jutri maščevalo. oo K. Makuc V DOMŽALSKI OBČINI SO ZAKLJUČILI S KONFERENCAMI SZDL Utrjevati krajevno skupnost V krajevnih organizacijah in na občinskem odboru SZDL Domžale se te dni pripravljajo na občinsko konferenco, ki naj najde rešitve za pereča vprašanja lokalne samouprave in da smernice za delo Socialistične zveze v prihodnjem obdobju. Na konferencah osnovnih organizacij na terenu, s katerimi so v domžalski občini zaključili že pred tremi tedni, so občani opozorili na vrsto nerešenih vprašanj, ki jih tarejo pri vsakdanjem življenju. Pokazalo se je, da življenjske potrebe same silijo ljudi, še posebej v odročnih krajih,^ da aktivno sodelujejo pri reševanju skupnih zadev pri oblikovanju politike v kraju * in krajevni skupnosti sploh. Pokazalo pa se je tudi, da sedanji togi proračunski sistem še vedno onemogoča, da bi ljudje na terenu sami opravljali marsikatere naloge, ki jih za sedaj še opravljajo upravni organi. Na večini konferenc so bili občani mnenja, da bi sami hitreje in ceneje gradili, urejali, vzdrževali in popravljali razne ko- JESENICE: y Pred konferenco ZK Letne, konference osnovnih organizacij ZKS v jeseniški občini bodo med 5. in 20. decembrom letos. O pripravah na konference in problemih osnovnih organizacij, je v torek (16. novembra ^razpravljal tudi občinski komite na svoji seji, v sredo popoldne pa so o tem razpravljali tudi na sestanku sekretarjev osn. organizacij ZKS. Občinski komite je predlagal osnovnim organizacijam, da ocenijo akcije, ki so jih Izvajale in analizirajo vzroke Za slabo delo posameznih organizacij. Na konferencah bodo skušali oceniti tudi aktivnost posameznih članov ZKS, njihovo delo v samo •upravnih organih, družbenih organizacijah in drugod. munalne naprave, zlasti ceste, reševali vprašanja socialnega varstva in podobno. KAJ JE BISTVO? Na— konferencah so ljudje marsikje sami od sebe želeli, da jim nekdo pojasni bistvo gospodarske reforme. Takov Cešnjicah želijo, da bi prišel mednje njihov republiški poslanec, ki naj bi jih seznanil s sistemom dela skupščine, predvsem pa tudi, kakšen bo položaj kmeta v prihodnje. Želijo urediti prostor — družabni center, kjer se bodo lahko večkrat sestali, posebno še pozimi. Marsikje (npr. v Veliki vasi) so presenetljivo kritično obravnavali družbeno aktivnost komunistov in članov ZB, posebno pa še odbornikov občinske skupščine. Ker se odborniki ponekod ne udeležujejo redno takih konferenc in sestankov, so premalo seznanjeni z željami, predlogi in pritožbami občanov, svojih volivcev. Zato so ljudje upravičeno vprašali, čigavo mnenje torej zastopa odbornik v skupščini, svoje aH njihovo!? Ponekod so menili, da občinska skupščina premalo ela- stično spremlja dogajanje v občini. Skupščina je premalo povezana z volivci, posebno še zaradi omenjenih slabosti pri delu odbornikov. Tudi v obratni smeri je povezava precej slaba. Občani so slabo informirani o delu in težnjah skupščine. Zato bo potrebno v naslednjem obdobju nujno posvetiti več pozornosti ustanavljanju in delu družbenih centrov. Pogoji za njihovo ustanovitev v večini KS so! Občinska skupščina pa temu, žal, posveča premalo pozornosti!. Poleg drugih vprašanj, o katerih so razpravljali na konferencah (priznavalnine itd.), naj omenimo zlasti zanimanje za novi republiški zakon o gozdovih. Zanimivo je, da so ljudje marsikje zahtevali, da dobijo v razpravo predlog novega zakona. V Cešnjicah in Krašcah sa zaradi neinforrmVanosti kritizirali novi zakon, ki v tistem času niti sprejet ni bil, oz. še ni bil pripravljen predlog zakona. ' Kaže, da bodo poslej ljudje hoteli razpravljati o marsikaterem zakonu podobno kot so pred sprejetjem nove ustave o njenem osnutku. Zato bo občinski odbor skupaj z glavnim odborom SZDL Slovenije organiziral v naslednjih nekaj tednih na terenu razprave o novem zakonu. Franci Gerbec Milijarda za bolnišnice (nadaljevanje s 1.strani) rane za to, da bolnike zadri žujejo ter tako ne dopustijo, da bi se Jim zaradi praznfb postelj zmanjšal dohodek. Zavzeli so se za to, da bi pristojni strokovni organi več prispevali k tem, da bi se odi pravila sedanja nasprotja med interesi zdravstvenih zavodov in socialnega zavarovanja K primanjkljaju v skladu zdravstvenega zavarovanja so precej prispevali tudi višji stroški za porodnice, za katere so v devetih mesecih izdali 60 milijonov več kot je bilo predvideno. Razen tega, da je bil z novim zakonom podaljšan porodniški dopust, so letos v občinah Kranj, škof j a Loka in Tržič zabeležili tudi za eno petino več rojstev kot lani. Preseneča podatek, da je dohodek na zavarovanca v skladu te skupnosti, ki je znam a kot pretežno industrijsko področje, dokaj pod republiškim povprečjem. Skupščina je tudi dosledno upoštevala priporočila, da je treba gospodarske organizacije čimbolj razbremeniti in je predpisala tako nizek prispevek, da je po dohodku na zavarovanca iz tega vira šele na 22. mestu med skupnostmi v naši republiki. SLABE IN DOBRE IZKUŠNJE KRANJSKE OBČINE Te dni ljudem v presojo KRANJ, 19. novembra — Z jutrišnjim dnem, soboto 20. novembra bodo začele konference krajevnih organizacij SZDL po kranjski občini, ki bodo trajale vse dni do 26. novembra. Spričo letošnjega dinamičnega razvoja gospodarstva, ki ima svoj odmev ne le v delovnih organizacijah, marveč tudi v vseh drugih dejavnostih, ki segajo do zadnjega naselja z življenjem in organizacijami tamkajšnjih občanov, Je pričakovati, da bodo letošnje konference zelo živahne in ob tem tudi plodne. KAKŠNI SO IN KAKŠNI NAJ BODO Otroški dodatki Razvoj Je že daleč prerastel merila sedanjega zakona o otn* šklh dodatkih lz 1955. leta. — Pred zveznimi organi so predlogi novega zakona, ki naj odpravi sedanje slabosti In močneje podpre splošne cilje o otroškem varstvu. Ker gre za predpise, ki zanimajo mnoge naše občane oziroma javnost nasploh, so že prve vesti o pripravah movega zakona sprožile mnoge razprave v javnosti. Osnovna značilnost novih predlogov, ki so že predloženi v razpravo zveznim organom, je, da bi del ered-sie" iz posebnih skladov iz u*fc*ipT." in organizacij, dajali za splošne potrebe otro- škega varstva, ostali del, sicer večji, pa bi bil namenjen za individualno pomoč staršem. k Seveda je več različnih stališč m predlogov. Zlasti o merilih za doklade. So predlogi, ki bistveno ne spreminjajo sedanjega merila, da bi otroške dodatke dajali tako kot doslej, le da bi ti bili uskinjcni z današnjimi življenjskimi stroški. Drugi so za to, da bi starši z enim samim otrokom ne dobivali doklad. še več razheeih stališč je, kar zadeva ekonomski položaj staršev. So predlogi, da naj bi.pri tem sploh me upoštevali dohodke dru-"žime, drugi so za to, da bi upoštevali vse stalne dohodke in po povprečnem dohodku na člana družine dajali dodatke, tretji so za to, da bi samo na zaposlene dajali enake dodatke itd. Kot rečeno, predlogi so sele v razpravah in prezgodaj je reči kaj bo prevladalo iin dobilo svoje mesto v novih zakonskih določilih. Gre pa za to, da so današnja merila skrajno zastarela. Osnovna pripomba ljudi je, da so današnji dcdatki prenizki. Na primer 5250 do- datka na otroka (polni, dodatek na enega!) danes sploh ne ustreza porastu življenjskih stroškov in osebnih prejemkov zaposlenih. še huje pa je da so današnja merila v mnogih primenih nestimulativna, nepravična. O tem so pravili na oddelku za otroške dodatke v Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Kranju. Vsaka »flika« zemlje ali gozda, skupno gospodinjstvo in podobno, pomena omejitev pravic do tega dodatka., To pa je povzročilo toliko večji pritisk ma stanovanjski fond, toliko večji odhod ljudi iz kmetijstva in podobno, kar se maščuje našemu gospodarstvu nasploh. Ce bodo novi predpisi že to uredili, bo veliko. — K M Na konferencah bodo verjetno največ razpravljali 0 gibanju gospodarstva v občima po reformi. V primerjavix lanskim tričetrtletjem se je v enakem obdobju letos povečala vrednost proizvodnje za • 10,2 odstotka, narodni dohodek za 9,2 odstotka itd. Na splošno velja, da imajo sedaj podjetja več sredstev, saj je ostanek čistega dohodka povečal (vedno ob gornji časovni primerjavi) za 34,5 odstotka. To je omogočilo tudi povečanje čisto izplačanih osebnih dohodkov za 26,1 odstotek, tako da so dosegli septembra v občinskem povprečju v gospodarstvu 59.486 dinarjev in v negospodarstvu 72.462 dinarjev. še močneje pa so se, žal, dvignile cene in trenutno zamajale standard prebivalstva, saj So bile v septembru za 40,5 odstotkov višje. Računajo, da bodo občani kot člam> SZDL povedali marsikaj na sedanjih zborih. Res pa Je, da bodo njihove ocene slabih in dobrih izkušenj lahko objektivne ief če jih bodo ^presojali tre:TK> in povedali konstruktivno r \ Gospodarske novice POD PRIČAKOVANJI Letošnja proizvodnja tekstilne - Industrije bi morala biti za 13% večja od lanskoletne. Zaradi različnih težav pa je večja samo za 8%. Deloma povzročajo zastoj velike zaloge, ki so se nakopičile zlasti v drugem polletju, zaradi omejitve potrošniških kreditov. V prvem polletju se je promet tekstilnih proizvodov v trgovini povečal za 34% v primerjavi z enakim obdobjem lani. V drugem polletju pa je promet občutno padel. Na potrošniške kredite so trgovci v tem obdobju prodali za 43% ali 8,8 milijard dinarjev manj blaga kot lani. SLOVENIJA IN ZUNANJI TRG Celotni jugoslovanski izvoz je konec oktobra presegel vrednost 1.000 milijard dinarjev. Značilno je, da smo letos uvozili predvsem industrijske proizvode (81,3%), manj pa kmetijskih pridelkov in lesa (18,7%). Delež slovenskega izvoza za prvih devet mesecev znaša 16,9% (lani 16,3%) celotnega jugoslovanskega izvoza, pri uvozu pa 14,6% (lani 15,1%). Pri izvozu in uvozu je naša republika na tretjem mestu. Zunanjetrgovinska bilanca naše republike se je od lanskih 63,868 milijonov dinarjev primanjkljaja občutno popravila, tako da konec oktobra letos primanjkljaj znaša le še 15,967 milijonov dinarjev. Novi izdelki na Elan 25.000 parov smuči za domači trg Tovarna športnega orodja Elan v Begunjah na Gorenjskem je pripravila za letošnjo zimsko sezono za domači trg okoli 25.000 parov smuči, 12.000 sank* in večje količine drugega pribora za zimske športe. Direktor tovarne inženir Jože Oster-man nam je povedal, da bo za široko potrošnjo dovolj smučI. Res pa je, da so trenutno razgrabili dražje, nad 2 metra dolge smuči, medtem ko za otroške ni takega zanimanja. Letos so v Elanu izdelali tudi 35.000 hokejskih palic, katere so izvozili v skandinavske dežele, Švico in Nemčijo, medtem ko jih naši hokejisti kupujejo zunaj. Na vprašanje, kako je poskrbljeno za vzdrževanje in popravilo smučarske in druge opreme, je inženir Oster-man povedal, da so praktično povsod, kjer so žičnice, tudi ustrezni servisi. Pred tedni je Elan odprl tudi lastno trgovino v prostorih Alpskega letalskega centra v Lescah, kjer so uredili tudi primerno delavnico za popravilo in montažo opreme. f Zanjo je precejšnje zanimanje in dosega velik promet. Žal pa niso uspeli odpreti primerne trgovine in servisa v Ljubljani. Ob zaključku razgovora je inženir Osterman še povedal, da so letos vključili v proizvodni program tudi izdelavo tekaških in skakalnih smuči, katerih ne izvažajo, hočejo pa z njimi poživiti' ti dve smučarski panogi. Za vrhunske tekmovalce bodo izdelali specialne tekmovalne smuči in jim jih izročili kot testne smuči, ki bodo hkrati služile Elanu za proučevanje kvalitete in drugih podatkov pri nadaljnjem razvijanju proizvodnje. — J. P. Kolektiv Elana v Begunjah, ki je med vsemi, čeprav večjimi podjetji radovljiške občine že nekaj let na drugem mestu v izvozu (za LIP Bled) tudi letos dosega lepe uspehe. Za domače potrošnike pa so pred kratkim odprli prvo lastno prodajalno ob letališču v Lescah. Na sliki: spretne delavke na svojih delovnih mestih ODMEVI REFORME NA ZAPOSLOVANJE MANJ TAVANJA K! e v tujini podjetja V zadnjih treh mesecih se je število delavcev, ki prehajajo iz podjetja v podjetje S SEJE SKUPŠČINE OBČINE SK. LOKA Kmetijstvo na boljšem Na skupni seji obeh zborov skupščine občine škofja Loka, ta je bila v sredo zvečer, so odborniki razpravljali o gibanju gospodarstva v tej občini. « . Novi gospodarski pogoji so nekatere dejavnosti pospešili k hitrejšefrfu razvoju, nekatere pa trenutno tudi prizadeli. Med slednje sodi zlasti predelovalna industrija. Zadovoljiv je v vsakem primeru izvoz škofjeloških pod- — To Je naš najdragocenejši stroj. Uporabllamo ga za odkrivanje lukenj v reformi jetij, saj presegajo obveznosti, ki so predvidene s planom. Vendar pri vsem tem podjetja že ugotavljajo, da postaja zaradi razmer na zunanjem tržišču izvoz nizko akumulativen in da je na drugi strani naš devizni sistem za podjetja nestimulativen. ~~ . V dokaj ugodnejšem položaju po gospodarski reformi pa so druge gospodarske panoge, kot so kmetijstvo, obrt, trgovina, gostinstvo in promet. Dohodek v kmetijstvu se je v primerjavi z istim obdobjem lani dvignil kar za 70%. Na to pa je prav gotovo vplival sistem spremenjenih cen kmetijskih pridelkov. V skladu z razvojem posameznih gospodarskih panog je tudi zaposlovanje, število zaposlenih v celotnem gospodarstvu se je dvignilo za 4,1 %; medtem ko se je.. dvignilq v industriji le za 16, odstotka, pa se je dvignilo v prometu za 24,1%, v gostinstvu za 31,1% in obrti za 143%, v gradbeništvu pa se je zmanjšalo število zaposlenih za 10,9%. Takšno gibanje zaposlenih je prav gotovo povsem v skladu z reformnimi prizadevanji. — Z. P. zmanjšalo v tržiški občini za 34,8 odstotkov. Ko tamkajšnji Zavod za zaposlovanje ocenjuje te premike, ugotavlja, da je to eden izmed pozitivnih odmevov gospodarske reforme. Kaže se namreč težnja, da se delavci bolj ustalijo na svojih delovnih mestih oziroma v kolektivih in se tu skušajo specializirati, dopolnjevati svoje sposobnosti in izkušnje, kar je osnova za povečanje produktivnosti dela. Hkrati pa ugotavljajo tudi, da se je povečalo zanimanje za zaposlovanje v tujini. Letos je iskalo na posredovalnici pojasnila za tako zaposlitev 50 oseb. Od teh jih je 24 tudi dobilo ustrezno napotilo 9 potrdilom podjetja"' seveda, da prjstaja na začasno prekinitev delovnega razmerja. Pri tem pa je zanimivo, da je bilo med temi 75 odstotkov kvalificiranih delavcev. O tem bo treba temeljito razmisliti, kajti odhajanje strokovnih moči v inozemstvo utegne škodovati našemu gospodarstvu. O teh in še nekaterih problemih zaposlovanja doma in v tujini, o izplačevanju denarnih nadomestil za trenut-' no nezaposlene itd., je razpravljal tudi svet za delo. V ponedeljek pa bodo o teh zadevah poročali članom obeh zborov občinske skupščine, ki se bodo sestali na skupni seji- Med drugim je predlog, da bi iz sedanjih 5 zavodov, ki so pri vsaki občini, ustanovili samo dva zavoda, m sicer enega za občine Kranj, Tržič in Skofja Loka, drugega pa za Jesenice in Radovljico. To naj bi omogočilo boljši kadrovski sestav in kvalitetnejša poslovanje teh zavodov in hkrati tudi pocenilo izdatke za njihovo vzdrževanja K. M. KAMNIK Za večje OD V Kamniku niso zadovoljni z minimalnim povečanjem obsega industrijske proizvodnje, še manj pa s povečanjem osebnih dohodkov, pri katerih gospodarske organizacije ne upoštevajo ciljev reforme, prepočasi in premalo izvajajo valorizacijo osebnih dohodkov. Menijo, da je struktura elementov delitve celotnega dohodka zadovoljiva vse. do razdelitve dohodka na osebne dohodke in ostanek dohodka na sklade. Razmerje med osebnimi dohodki in ostankom dohodka za sklade je v letonšjih devetih mesecih 68,8:31,2, lani v vsem letu je bilo 76,6 : 23,4, predlanskim pa 81,5 :18,5. Brez prehoda na stimulativne j ši način nagrajevanja ni mogoče računati na hitrejše povečanje obsega proizvodnje in produktivnosti dela. Več:4 Po dolgih letih zgražanja in razočaranja Javorčanov in drugih za. adi zastoja na gradnji tamkajšnjega doma družbenih organizacij so se to jesen stvari vendarle premaknile. Dobili oziroma zbrali so toliko denarja, da so lahko vzidali okna in vrata in celo deloma že naročili notranjo opremo. Kultura in turizem Pred vojno je Finžgar sprožil akcijo za odkup Prešernove hiše v Vrbi. Otroci so pričeli zbirati denar in so zbrali čez 300.000 dinarjev. S tem denarjem je bila odkupljena Prešernova hiša, ki jo sedaj vzdržuje Zavod za spomeniško varstvo. V blizini sta se rodila še dva velika moža kulturne dejavnosti. Pred kratkim je občinska skupščina Jesenice naredila prve korake tudi za odkup Finžgarjeve hiše. Pred nekaj dnevi so uredili potrebne formalnosti z lastnikom in tako kaže, da bomo v bližini Vrbe, v Doslovčah, dobili še en lepo urejen kulturni spo menik. Rojstna hiša Matije čopa v Žirovnici je iz leta v leto slabša. Skrajni čas bi že bil, da pričnemo misliti na ohranitev tudi tega spomenika, saj bi vse tri hiše Domenile ne le zrcalo naše kulturne zavesti, temveč bi tudi pomenile zelo veliko za razvoj turizma v tem kraju. Zanimivo je, da obišče v poletnih mesecih Prešernovo hišo tudi do 20.000 obiskovalcev, če bi si lahko ogledali še Finžgarjevo in Čopovo hi-^šo, bi bilo to število še večje, a kar je verjetno važneje — najrazličnejše šolske ekskurzije bi tako še bolje uspele. Pred letom dni so ustanovili v Žirovnici turistično društvo. Uredili so že 60 prenočišč, a v pretekli sezoni niso imeli niti enega gosta! Ali ne kaže to, da je premalo sodelovanja med kulturnimi ustanovami in turizmom? Ali nam ne daje to kaj čudne slike? Kaj naj rečemo ob podatku, da v kraju, kjer so se rodili naši največ;5 možje, kljub temu, da je -'eliko zanimanje, ni razviteca turizma? Ne mislimo kriviti turističnega društva v Žrovnici, ki je pokazalo vso iniciativo za ureditev hiš. Prepričani smo, da bi morali tudi ostali pokazati več zanimanja, pa četudi je nekaj krivde vseeno tudi na turističnem društvu. Prešernova kača $ V letošnjem letu so potekala dela pri gradnji planinske koče na Stolu v redu. Gradbenemu odboru je za dokončno izgradnjo zmanjkalo še okoli štiri milijone dinarjev. Upajo, da jih bodo prihodnje leto dobili in dom. do kraja zgradili, otvoritev pa naj bi bila na dan borca, 4. julija Turistična dejavnost v Mengešu Skozi Mengeš vodi cesta na letališče Brnik in do spodnje postaje žičnice na Veliko planino. Planinska koča na Gobavici, 20 minut od središča Mengša, Je zelo znana in priljubljena izletna točka. Ob glavni cesti so tri gostišča, ki slovijo po dobri kuhinji. Ta mesec so odprli tudi renovirane prostore gostilne »Pri lovcu«. Ker stoji gostišče v ozkem grlu mengeškega prometa na Kidričevi cesti, so zazidali vhod na cesto in ga napravili z dvoriščne strani. Se dve ozki grli terjata nujno ureditev, pa bo promet skozi Mengeš varen tudi za pešce. Za vprežna vozila so že lani zgradili vzporednico in tako razbremenili asfaltno cestišče. Ce bodo Mengšani posvetili še več prizadevanja ureditvi in okrasitvi hiš, bo ta starodavni gorenjski kraj tudi v turističnem pogledu čedalje bolj privlačen. KAMNDS: Odkritje spominske plošče Franu Albrehtu Ob odkritju spominske plošče kamniškemu rojaku in častnemu občanu Franu Albrehtu so se v nedeljo, kljub slabemu vremenu, zbrali pred njegovo rojstno bišo poleg Kamničanov tudi številni gostje iz Ljubljane, univ. prof. dr. Boris Ziherl, zastopnikj Slovenske Matice, Slavističnega društva slovenskih književnikov. Po pozdravnem govoru predsednika sveta za prosveto ln kulturo pri skupštini občine Kamnik prol Zvoneta Verstovška, je pisateljica Mira Mihelieeva odkrila spominsko ploščo i* plaketo. Kratek kulturni program je zaključil počastitev zasluženega rojaka. -.1. Z. Torkovi klubski večeri na Jesenicah V torek (16. novembra) so se pričeli na Jesenicah torkovi klubski večeri, ki jih prireja DPD »Svoboda-« Tone Cufar z Jesenic. Programi klubskih večerov bodo izmenoma obravnavali ' filmske, likovno, glasbeno in leterar-no umetnost. Vsi večeri bodo poleg govorjene besede ilustrirana s filmom in diapozitivi ali pa z glasbenimi vložki in recitacijami. Vsak filmski večer bo imel na sporedu tudi kratko razpravo o filmski umetnosti. Po vaseh jeseniške občine Po nekaterih vaseh jeseniške občine so se ljudje kar privadili na redna tedenska predavanja ob določenih dneh in se z zanimanjem teh tudi udeležujejo. Gre za dejavnost Delavske univerze, ki je letos posvetila posebno pozornost prebivalcem izven občinskega središča. V tem sodeluje tudi DPD Svoboda in druga kulturno umetniška društva. Program predavanj dopolnjuje tudi predstavnik jeseniškega gledališča, Bojan čebulj, ki ob 200 barvnih diapozitivih prikazuje uspelo gostovanje jeseniške gledališke skupine v Belgiji in po Evropi. Na željo žena bodo v Kranjski gori začeli tudi z enomesečnim krojnim tečajem, če bo to potrebno pa tudi drugod. Začel se je tudi tečaj nemškega jezika in v pripravah so še druge oblike izobraževanja odraslih v letošnji zimski sezoni. T. L. 5 vprašanj - 5 odgovorov Tokrat se vprašanja nanašajo na aktualne probleme s področja telesne kulture v jeseniški občini. Postavil nam jih je Ciril PRACEK, zaposlen v železarni Jesenice, nekdanji državni reprezentant v alpskem smučanju. Ka vsa vprašanja je odgovoril sekretar Občinske zveze za telesno kulturo Jesenice Rafael ŠOBERL. ZAKAJ PRAV NOGOMET? VPRAŠANJE: Zakaj se forsira nogomet, ko je znano, da ne pride nikamor in je samo velik strošek za že itak majhne športne dotacije? ODGOVOR: Res je, da nogomet v sedanjih razmerah ue uživa prevelike popularnosti. Vzrokov za to je mnogo in o tem je bilo že tudi precej napisanega. Kljub temu pa mislim, da -nogometu, kot športu, ne moremo dajati manjšega pomena kot drugim panogam. Pri tem mislim nogomet v popolnih amaterskih okvirih Ln kot Lak se tudi *gra na Jesenicah. Lahko trdim, da ga ne forsiramo, vendar nogomet, ki ima na Jesenicah že tako tradicijo, z navedenega stališča lahko podpiramo. Upravičenost za tako podporo pa je tudi uspešno nastopanje t slovenski conski ligi — za- ko4. PREMAJHNO ZANIMANJE ZA ATLETIKO VPRAŠANJE: Zakaj se panogi kot je atletika ne posveti več pozornosti? ODGOVOR: Na Jesenicah atletika že dalj časa ne zavzema tistega mesta, ki ga zasluži. Vzrokov za to je več. Mladina se je usmerila bolj v kolektivne športne panoge, nekateri bi spet radi gojili tisti šport, kjer pričakujejo najhitrejšo afirmacijo itd. Najbolj pereč pa je gotovo problem kadrov. Ob tako razvejani telesni kulturi kot je na Jesenicah, j^e vodstveni, kot strokovni kader, marsikje najresnejša ovira, ne samo v atletiki. Želja vseh je, da bi se prav za to panogo pridobilo več tega pre-potrebnega kadra in uspehi na tem področju prav gotovo ne bi izostali. Kljub temu pa je na Jesenicah le nekaj mladine, ki kaže zanimanje za atletiko. SLABO DOTIRANJE SMUČARSKEGA ŠPORTA VPRAŠANJE: Kje so vzroki za razmeroma slabo dotiranje smučarskega športa, ki je bil vedno vodilni na Gorenjskem in v Sloveniji? Očitno je, da se hokeju daje mnogo več poudarka. ODGOVOR: Smučanje in hokej sodita med take športne panoge, ki zahtevajo največ finančnih sredstev. Oba predstavljata na Jesenicah jugoslovanski kvalitetnejši vrh. Za take uspehe pa je poleg ostalega potrebno veliko materialnih sredstev. Vseeno pa zavestno postavljamo ti dve panogi na prvo mesto, saj imata obe najboljše prirodne pogoje v svojem razvoju. Obe panogi , obenem uživata tudi največ podpore. Smučanje zato, ker vključuje največ aktivnih športnikov — mlajših in starejših, hokej pa ima največ simpatizerjev in je mnogim pozimi skoraj edina zabava in ima tudi določene rekreacijske vrednosti. Ne bi mogel reči, da je pri dotiranju kdo zapostavljen. Obe panogi ob tej razvitosti zahtevata mnogo finančnih sredstev, več kot pa jih zmoremo, da bi v celoti zadostili vsem zahtevam. ALI NAJ SE VSESPLOŠNA TEKMOVANJA RAZŠIRIJO? VPRAŠANJE: Zakaj je tako malo sindikalnih in splošno ljudskih tekmovanj, za katera je veliko zanimanje? ODGOVOR: Lahko rečem, da je organiziranih precej tekmovanj, na katerih lahko nastopijo člani delovnih organizacij in drugi. V letošnjem letu je bilo za člane delovnega kolektiva Železarne v okviru medobratnih tekmovanj precej prireditev. Tekmovanja so bila v kegljanju, atletiki, malem nogometu, odbojki, pozimi pa v smučanju in kegljanju na ledu. Samo v odbojki je nastopilo 33 ekip. Podobna tekmovanja skušajo organizirati tudi drugi kolektivi. So še druga tekmovanja, ki niso namenjena le najboljšim treniranim športnikom (odprto prvenstvo v namiznem tenisu, jesenski in spomladanski kros, odprto prvenstvo v plavanju itd.). Kolikor pa bi.se pokazalo še večje zanimanje, bo treba taka .vsesplošna tekmovanja še razširiti. Seveda pa bo potem potrebno tudi precej več V RADOVLJIŠKI OBČINI SO ZBRALI ZA POPLAVLJENĆE BLIZU 15 MILIJONOV SOLIDARNOST S PRIZADETIMI Občinski odbor Rdečega križa Radovljica je letos septembra pričel zbirati prispevke za poplavljence v Prekmurju. S sodelovanjem domala vseh krajevnih organizacij na terenu je akcija potekala zelo uspešno in jo bodo lahko zaključili konec meseca novembra. Po dosedanjih cenitvah bo znašala dokončna vrednost zbranega blaga, obleke, obutve in denarja blizu 15 milijonov dinarjev. Posebno so se izkazali prebivalci na bohinjskem in radovljiškem območju. Samo T Bohinjski Bistrici in v Spodnji dolni, v češnjioi ter na Gorjušah in Koprivnicu so zbrali za 3 milijone 900 tisoč dinarjev raznega blaga, oblek in obutve, medtem ko so občani teh krajev poleg tega prispevali tudi 390 tisoč dinarjev. Radovljica, Lesce in Črnivec so zbrali za 3 milijone in nekaj, več kot devetsto tisoč vrednosti različnega materiala; denarja pa so prispevali v teh krajih 475 ti- soč. Med podjetji se je najbolj odrezalo gradbeno podjetje Bohinj, ki je prispe- valo 100 tisoč dinarjev, nadalje Almira Radovljica in LIO Bohinjska Bistrica. Pri zbiralnih akcijah so največ pripomogli prizadevni člani odborov RK, ponekod pa so pomagali tudi podmladkarji RK na šolah. J.B. Z OBČNEGA ZBORA DPM NA HRUŠICI Pomoč pri učenju V nedeljo (14. novembra) je imela terenska organizacija društva prijateljev mladine na Hruški svoj redni občni zbor. Glavna dejavnost društva prijateljev mladiine na Hrušici je, bila organizacija novoletnih praznovanj, letovanja otrok v poletnem času ob morju in organizacija izletov. Na občnem zboru so se domenili naj bi društvo v bodoče sodelovalo pri organizaciji pomoči pri učenju tistih otrok, ki težko sledijo rednemu pouku ln nudilo pomoč pionirski organizaciji na šoli ob organizaciji pionirskih iger., Med zadnjimi žičnicami je bila odprta tudi žičnica na Spanor vrh nad Jesenicami vodstvenega kadra, kot pa ga je sedaj. Prav bi bilo, da bi pri tem pomagali v večjem številu tudi tisti športniki, ki sedaj gojijo šport le za rekreacijo. Maloštevilni kader ne zmore vsega. tlCNICA DA ALI NE? VPRAŠANJE: 'Zakaj se ne uredi smučišče na severni strani pod Mežakljo, saj je zanimanje smučarjev za ta teren veliko? Žičnice so v glavnem izven mesta in med tednom ni časa zanje. ODGOVOR: Zamisel o izgradnji žičnice ali vsaj ureditvi smučišča ma severni strani MežakJie ni nova. ven- ■ bližini mesta dar bi bili ti tereni le za že izurjene tekmovalce, saj so precej strmi. Mnogo primernejše je pobočje z Dobrav-ških rovt, kjer je teren bolj položen. Tudi v tem predehi ss predvideva gradnja žičnice. Mislim, da bi bilo res prav, da bi se po gradnji številnih žičnic v Kranjski gori in na čVnem vrhu, začela tudi v dolini, kjer je teren smučarjem dostopen vsak dan, graditi ustrezna žičnica. Žičnico v Kranjski gori in na Črnem vrhu pa so tudi že potrdilo upravičenost vloženih sredstev. Upajmo, da bomo vsaj čcac čas dobili žičnico tudi v Čeprav se je zadnja leta veliko govorilo o propadanju bohinjskega sirarstva, pa tamkajšnji kmetovalci to s svojim delom odklanjajo, še vedno Izdelujejo dober sir. Hkrati pa urejajo novo sirarno, ki bo, kot so prepričani, znova iznenadila potrošnike s specialnim bohinjskim »ementalcem«. U mM \\ DEKLETA Občinski odbor Rdečega križa v Kranju pripravlja tudi za letošnje zimsko sezono vrsto tečajev o pravilni in zdravi prehrani prebivalstva. Predvideno je, da bodo, posebne ekipe predavateljev vodile tečaje;"ki bodo trajali tri dni po nekaj ur. V tem času bodo zlasti žene in de- kleta spoznala osnovne stvari o pravilni in zdravi prehrani otrok, mladine, odraslih in starejših ljudi za zdravo rast, zdravo življenje in tem večjo zadovoljstvo in večjo/delovno in življensko sposobnost. Tečaji bodo v Kranju, kakor tudi po večjih krajih občine. - R. C. OBČNI ZBOR GORENJSKE TURISTIČNE ZVEZE Razbiti turistično monotonost Italija je v pretekli turistični sezoni ustvarila 1 milijardo, Avstrija 500, a Jugoslavija le 90 milijonov dolarjev čistega deviznega priliva. Pri nas se iz leta v leto razpravlja ali naj se oziroma kako naj se financira dejavnost turističnih društev. Izgubljamo se v diskusijah, kritikah in predlogih ter se ponovno vračamo k izhodišču. Ob vsem tem monotonem govorjenju pa vedno bolj zaostajamo. Občni zbor GTZ je potekal pod geslom »Turizem — gospodarstvo«. To geslo je poudarjalo, da moramo končno le spoznati, da je turizem izredno pomembna gospodarska dejavnost. Poudarili so potrebo, da društva oblikujejo svojo dejavnost tudi v smislu dobrega gospodarjenja. Pri iskanju notranjih rezerv v turizmu je, ob sedanjem gospodarskem položaju, potrebno posvetiti največjo pozornost napakam, ki so se pojavljale^ v delu zveze in njenih društev. Predsednik zveze Dušan Horjak je podal v svojem poročilu lep prikaz možnosti in napak. Turistične organizacije so imele v obdobju od zadnjega občnega zbora okoli 650 milijonov dinarjev dohodkov. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da so s temi sredstvi razpolagale predvsem gospodarske organizacije in se tako v velikih primerih niso vračala nazaj v turizem. To je eden izmed vzrokov za zaostajanje turističnega razvoja. Prav tako ne moremo biti zadovoljni z doseženimi uspehi v preteklem obdobju, število ležišč se je sicer dvignilo za 1029, vendar, če upo- števamo, da je od tega 35 % kapacitet pri privatnikih, ostane povečanje le za 530 ležišč, kar nikakor ne zadostuje. Povprečna zasedenost kapacitet je bila le 22%, kar je 12 % za evropskim povprečjem. Če bi dosegli po-vpreček, bi imeli 1,500.000 nočnin, kar je za 300.000 več kot smo jih imeli. Pri tem je potrebno upoštevati še to, da so bili nekateri glavni turistični centri zasedeni precej nad evropskim povprečkom. Ta podatek lepo pokaže, kako malo so bile zasedene ostale zmogljivosti in seveda tudi — kje so rezerve v turizmu. V svojem bodočem delovanju bodo morala turistična društva posvetiti vso pozornost »družinskemu turizmu«. Tak način je nujen, saj kažejo podatki, da je zelo upadel domači turizem, a poleg tega se tudi inozemski gostje žele iznebiti hotelov, ki so povsod enaki (na Gorenjskem je le eden A kategorije) in tako zelo hitro zapuščajo zaradi monotonosti Gorenjsko (70% jih je z avtomobili). V gorskih predelih imamo vse polno neizkoriščenih hišic in koč, ki bi lahko nudile odlične po- goje za razvoj svojevrstne turistične dejavnosti. Vsi navzoči delegati so obsodili odbornike občinskih skupščin, ker se niso udeleževali sej UO GTZ in poudarili potrebo po zvezi. P. Čolnar Ustanovni občni zbor na Bledu Turistično poslovno združenje za Gorenjsko V prostorih hotela Jelovica na Bledu je bil v torek (16. nov.) ustanov a ni občni zbor Turističnega poslovnega združenja za Gorenjsko. Trenutno se je vanj vključilo 15 delovnih organizacij s področja gostinstva in turizma, prometa in industrije. Tudi številna druga podjetja so pripravljena sodelovati, brž ko bodo proučila vlogo in pomen združenja. Poslovno združenje bo skrbelo predvsem za nadaljnji razvoj turistične dejavnosti na Gorenjskem, zlasti pa za programiranje in materialni razvoj te pomembne gospodarske panoge. J. P. Od asfaltirane ceste Kranj —Trboje, se v vasi Prebače-vo odcepi cesta, po kateri pridemo v Voklo (2 km) im po enem kilometru v Voglje. Ta cesta je bila v zadnjih letih tako razrita in polna jam, da je res čudež 2'0. stoletja, da si avtobusi niso polomili vseh osi in reber. Po skrbi in prizadevanju občinske skupščine Kranj, so letos to cesto asfaltirali. Prebivalci so zelo hvaležni in se priporočajo še za nadaljnjo naklonjenost in pomoč. Vasi Voglje in Voklo sta dobili z novo cesto takorekoč nov temelj, recimo, novo obuvalo. Saj vemo, da človeku, ki nosi pošvedrame čevlje, tudi pariški, najnovejši kroj obleke, ne pomaga. Talko je tudi z vasjo, če ndma ceste v redu. Pri tej priložnosti se mi zda vredno omeniti, da so pri občini kljub najboljši volji, le nekaj nehote pogrešili. V Vogljah so namreč asfaltirali samo cesto do kleparja Ogri-za, odkoder se pride v polovici ure v Sp. Brnik na le-taličše. Ker pa ima vas Voglje, ki je zelo značilna po sestavi im lofcačHi hiš zaradi nekdanjega samostanskega Po Vogljah in Voklem Nova cesta in možnosti za turistični promet Slabe avtobusne zveze ribnika, poznejšega bajerja, ki je danes dio dveh tretjin osušen to se ponaša z malo cestnim imenom »-Luža*, dve cesti, ki se pri cerkvi razvi-jeta iz glavne: leva, ki vodi mimo Gasilskega doma skozi gozd v Brnik na letališče in druga na desni, ki tudi skozi gozd vodd v Vodice. Peš dobro uro hoda. Zakaj te ceste niso asfaltirala ne vem? Je pa ob njej toliko hiš kot ob levi cesti. Zelja prebivalcev je in obenem prošnja, da bd še teh 300 do 400 metrov asfaltirali. Ta cesta je namreč zaradi »Luže« bolj blatna in siromašna kot ona, ki vodi na aerodrom. Ko je bila cesta asfaltirana, so Vogljanoi od veselja nabrali po hišah prostovoljne denarne prispevke in priredili v gostilni pri Slavcu, 0 vodstvu i.n vsem delavcem v zalivalo, poslovilno večerjo. Večerja je bila, kakor sem slišal, odlično pripravljena, tako, da so udeleženci izjavili, da že dolgo niso bili tako imenitno pogoščeni. Tako je tudi prav in je za Vogljance lepo In častno!-Tudi Vokijami so za slovo postregli s Mobasami in pijačo. Iz Trboj bi morali asfaltirati še cesto do Smlednika in do Zbiljskega jezera in tako bi imeli tujci in turisti na vse strani lepe ceste in avtobusne zveze. Pri nas ali v Kranju bd bila izhodiščna točka na vse štiri strani kranjske dežele: predvsem na Krvavec, ki je pozimi idealen za smučarje, poleti pa izhodna točka na kamniške planine, na Julijske alpe; mimo Zbiljskega jezera in Škofje Loke na Škofjeloške hribe ln polhograjske Dolomite. Poleg naštetih je seve- da še mnogo drugih možnosti. V Vogljah in Voklu bd lahko stanovali tujci in turisti. Ljudje imajo večinoma, eno-nadefcropne hiše, v katerih bi morali sobe samo primerno opremiti Veliko je tujcev, kd si želijo zaradi razrvanih živcev, samo miru, ker so mestnega hrušča in ropota že od doma siti. Miru pri nas ne manjka, saj niti pijancev nimamo, ki bi skrbeli za kranjsko folkloro. Tudi glede hrane bi tujci prišli na svoj račun. Danes se veliko govori in poudarja, da je treba tujcem postreči z domačima speoialiitetami. Pri nas sejfejo veliko ajde. Torej ma dan z ajdovimi žganci, z ajdovimi ocvirkovcami, pehtranovimi in sirovima štruklji, svinjskimi želodci in dankami, nabasam i mi z mesom in s sta nazaj proti Moravl** Petra hudo zanašalo. Polagoma p» J* m krmilo vsaj -toliko, da nista vzbujal« •jk^l'h voznikov. Srečno sta se priP^^V Mer sta vrnila miličnikom izposoje"0 108. Nato sta še* razstavila letalo in ga spravila pod najbližji kozolec. Mračilo se je že. Sedaj brž v Ljubljano. Nekaj časa je šlo vse po sreči. Blizu Domžal pa je pričel motor kašljati kakor nadušljiv starec. Se enkrat je naredilo kh, kh, puf — in lepe vožnje je bilo konec. »Daj, porini me malo,« je predlagal Peter svojemu spremljevalcu. Siromak je rinil Pettsa in motor, da je komaj še sopel, a brez uspeha. Sedla sta v travo poleg ceste. Medtem se je že popolnoma stemnilo. Atomska tajnica se ne sme poročiti — Žena, ki čuva največje skrivnosti ZDA Dvanajst let Je bila dr. Rita Orfels znanstvena sodelavka rfznlh raziskovalnih centrih ZDA. Potem so jo poklicali »«jSirSS mln,8tr8tvo. S svojim dohodkom 2000 dolarjev U,3UU.OOO din mesečno) Je gotovo najbolje plačana tajnica na »vetu. Tajnica Je namreč njen uradni naziv. Če bi kdaj zbolela Wi če ne bi mogla več delati, bo dobila od države pol milijo™ dolarjev odpravnine (625 milijonov dinarjev). Toda ar Rita Orfels tudi takrat ne bo svobodna. Se takrat j6 bodo budno nadzorovali, dokler bo to določilo obrambno ministrstvo. nik, ki pač deluje samo na svojem specialnem področju. Čeprav pozna največje skrivnosti na svetu, vendarle ni srečna in pravi: »Sicer pa sem tudi jaz samo ženska: hrepenim po svojem domu, po otrocih in po možu, ki bi zanj vse storila. Zame pa je vse to neizpolnjivo.« Osemnajstkrat ločena Sodišče v Los Angelesu je pred kratkim ločilo Nino Awerry od njenega — osemnajstega moža. Nedvomno drži ta ženska svetovni rekord v ločitvah. Imela je so-'proge sedmih različnih na-1 rodnosti. Njen zadnji mož je novinarjem izjavil, da Nina prav gotovo ni slaba zakonska družica, a da ne more več prenašati njene strahotne brbljavosti. »Znano je, da jezik dvainštiridesetletne Nine, moje bivše žene, ne miruje niti pet minut,« je povedal. Anekdote o o »Dragi prijatelj,« Je de; stranke posmehljivo Shaftesb-^ da še nikdar ni spregovoril nobeni seji doslej niste & J-j*i, Nasprotne 0# poznali, i'Hndar na »Motite se, dragi prijati Shaf- iHiinr »Hr* len sTU-PcroVOP1* * zehati.« tesburv, »brž ko spregov Sulisburv je bil trmast" jlilno m. ženske dobile volilno pravfc0, JLl POD da bi ie srečal i enako- z eno izmed znanih pravnost. »Gospa,« jI je dejal, »če *•bi morali poprej odložiti ta og^ ki vam zakriva obraz.« »Oh, lord,« je odvrnila dima, »za volilno pravico sem pripravljena odložiti kar hočete.« »Na ta način, je menil Sulisburv, »bi me pa lahko Se spreobrnili.« Znan kriminalist je vprašal lorda Russella, kakšno kazen bi on predlagal za bigamijo. Russel je odgovoril: »Dve tašči.t Na nekem zborovanju je zaklicala zagrizena borka za ženske pravice Llovdu Georgeu: »Ko bi bili vi moj mož, bi vas zastrupila!« Lloyd George ji je mirno odgovoril: »če bi bil jaz vaš mož, bi strup tudi vzel.« »Kakšen je resnično dobro vzgojen človek,« so vprašali Llovda Georgea. »Resnično dobro vzgojen človek,« je odvrnil, »je tisti, ki tudi tedaj ko Je sam vzame sladkor s kleščami.« Smemo trditi, da so prvi Slovenci, ki so prišli v naše kraje, Pšato naselili in najbrž tukaj našli tudi že tuje narode. Pozneje ima Pšata pestro zgodovino. Veliko krajev poznamo, ki se imenujejo po vodi, in sicer kar dvakrat: enkrat tam, kjer voda izvira, drugič pa tam, kjer se izteka v večjo reko. Tudi Pšata ima svojo ponovitev pri izlivu v Kamniško Bistrico. Pšata je edina vas na Gorenjskem, ki je spadala ves srednji vek pod gospostvo Malteških vitezov. Ta red je dobil po Križarskih vojnah na bivšem Kranjskem velika posestva, med njimi tudi Komendo. Najmogočnejši im najbolj poznan je bil komen-dator Peter Jakob Testalera-■ta, rojen 10. X. 1678. V Komendo je prišel leta 1704 in ostal tam do leta 1734, torej celih 30 let, a slovensko se ni prav nič naučil. Na tlako pa Pšačani niso hodili v Komendo, kakor bi bilo pričakovati, vsaj takrat ne, ko je bil tam oskrbnik. Peter Pavel Glavar. Vsi starejši ljudje so vedeli povedati, da je bila pšaška tlaka v Smledniku, šele pozneje, ko sem pričel bolj sistematično učiti se domačo zgodovino, sem našel, da je bil Glavar dalj časa' oskrbnik graščine v Smledniku. Ko so leta 1808 Francozi okupirali naše kraje, so se take tlake prenehale, Avstrija pa je pozneje spet uvedla vse po starem in pšaško tlako dolo- čila smledniški graščini. Moja stara mati mi je še kot dečku veliko pravila o tej-tlaki. Nisem še hodil v šolo, ko sem ji pomagal pleti proso. Da tak otrok nima razumevanja za kako vestno delo, je umevno samo po sebi. Rekla mi je: »Prav po tlačansko pleveš!« Iz tega se da sklepati, da tlačani niso bili prav vestni delavci. Že zvečer je prišel na konju grajski' hlapec in napovedal tlako za določen dan. Frant je in dekleta so se potem dogovorili, kdo bo šel. Ni bilo važno, kdo gre, le število je moralo biti. Za Petra Pavla Glavarja je bilo na Pšati še deset lesenih hiš. Jaz sem pomnil samo dve; letos so še zadnjo podrli in zdaj ni nobene več. Zanimivo je tudi, da je bila v sto letih na Pšati nova samo ena hiša. Dva mlina sta na Pšati tekla noč in dan. Žito so nosili z Raven, Apna, šenturške gore in okoliških vasi. Pri Mušču je bila tudi stara žaga. ki so ji rekli venecijanka. To ime je ostalo za take žage skozi stoletja. Italijani so namreč pri nas že od nekdaj kupovali les, najraje seveda žaganega. Prav Italijani so bili prvi mojstri, kiyso ob naših potokih postavljali take žage; ker je bila za nas Benečija Italija, se je to ime udomačilo. Taka žaga, stara nad 300 let, še danes obratuje v gr.adu Bistra pri Vrhniki. Velik železni blok, v katerem živi Rita Orfels, je arhiv ZDA. Cez dan sedi Rita v prvem nadstropju svoje pi-»arne. Vrata je moč odpreti samo električno. Blizu njene pisarne so shranjene največje skrivnosti, ki odločajo o vojni in miru, o gotovosti in negotovosti. Rita Orfels stanuje v treh elegantnih privatnih 60bah, ki ležijo poleg arhiva. Toda tam ni brez nadzorstva. Dva tajna detektiva stojita spodaj ob železnem bloku pri stikalni napravi. Ta dva Rito zakleneta in šele ko pritisneta na vzvod, lahko pride spet ven. Atomska tajnica sprejema ukaze samo od dveh oseb: od predsednika Johnsona in od nekega visokega oficirja iz generalnega štaba. Ce gre Rita Orfels kdaj v gledališče — seveda zastražena — je zmeraj bombardirajo reporterji z vprašanji; vendar se jih mora rešiti z nekaj nepomembnimi besedami. Ce bi se kdaj komu posrečilo,' da bi jo ugrabili, ima za tak primer zmeraj pri sebi ampulo s »trupom, ki povzroči smrt v nekaj sekundah. Ona namreč ve več kot vsak atomski znanstve- I KIT NAPADEL LADJO s g Besen Idt, ki Je bil harpuniran, Je napadel neko soli vjetsko ribiško ladjo in Jo skoraj potopil. Sovjetska š agencija TASS porča o dogodku, kot so ga povedali člani M posadke. Le-tl so soglasno Izjavili, da se Jim kaj takega g Se ni zgodilo. Dvanajst metrov dolgega kita so harpu-E nlrali v severnem Pacifiku. Ko je udaril ladjo, se je ta H skoraj prevrnila. Stroji so prenehali delovati, kit pa je H odplaval. Poškodovano ladjo so morali privleči v Vladi-m vostok. Jeanne ni več sama V Franciji ustanovljen sindikat nezakonskih mater Od 865 tisoč otrok, kolikor se jih v enem letu rodi v Franciji, je več kot 51 tisoč nezakonskih. Pred petimi leti so z zakonom Izenačili pravice mater z nezakonskimi otroki s pravicami, ki jih imajo poročene matere. Se vedno pa je ostal nerešen problem, komu zaupati otroke v času, ko so te matere na delu. V vsej Franciji je samo okrog 20 jasli, zavetišč in materinskih domov. njarila o sreči. Resničnost pa jo je razočarala. Njen ljubimec je izginil, ko je izvedel, da je Jeanne zanosila. Starši so jo zapodili iz hiše, njen delodajalec jo je odpustil. »Ko sem zapustila porodnišnico,« se spominja Jeanne, »sem čutila, kot da sem sama na oceanu. Ničesar nisem imela, nobenih sredstev. Dve ženi, ki sem ju spoznala na cesti, sta mi obljubili delo. Toda že naslednjega dne sem razumela, za kakšno delo gre: za prostitucijo. Prej pa bi začela prosjačit', kot da bi se vdala prostituciji.« Vsak mlin je imel še napravo za stiskanje lanenega semena. Noč in dan je tolklo na uho mlinsko kolo. Danes oba mlina na Pšati še stojita, vendar sta deloma že porušena. Koliko romantike bo izgubila naša prijazna pokrajina z izgubo teh mlinov, ki so odigrali važno zgodovinsko vlogo! Koliko lačnih partizanov je nasitil majhen mlinček v nepristopni grapi! Koles je bilo pred vojno na Pšati še zelo malo; v nedeljah smo ostali vsi otroci in fantje kar v domači vasi. Po svoje smo se zabavali. Pozneje smo se zvečer dobili na klančku, od kjer je krepka fantovska pesem odmevala v poletno noč. Jožmanov France je več let hodil s Pšate peš na delo v Kranj. Bil je gradbinski delavec in je vsak dan naredil 26 km. Samo ena hiša je bila na Pšati, kamor je poštar prinesel pokojnino; ta upokojenec je bil Mačuder. Bil je krojač in zelo zabaven mož; otroci so imeli v njegovi hiši veliko prostost; tepli smo se in noreli, on pa se je le smejal. Danes je hiš, kamor poštar pride s pokojnino že veliko. Jurjevec je imel lepega velikega žrebca, s katerim se je morda zadnji vozil v »bager-letu«; to je voz, ki je imel pleten gornji del, na njem pa je imel kar nostlano in se je peljal leže. Veliko zanimivega je vedel povedati strastni lovec Kobče. Stari Let nar je "bil vedno nasajen in ni nikdar lepo govoril s človekom. Vsakega je spraševal, kam gre, kje je bil prej, kje bo jutri in kaj bo jedel; dal pa ni nikomur nič. »Zlud« smo' mu rekli. Vse staro življenje je za-kril moderen čas, pšaške originale pa zelena ruša. Franc Preša KLINAR: MESTA, CESTE IM RAZCESTW Zaradi tega se je pred kratkim v Niči zbralo več kot 300 mater nezakonskih otrok. Sklenile so, da ustanovijo svoj sindikat, ki se bo boril za njihove pravice, ustanavljal jasli in zavetišča in pomagal ženam, ki so v moralni nevarnosti, da zapadejo prostituciji. Na sestanku je več žena opisalo svoja doživetja. Jean-nin primer pa je v mnogo-čem tipičen. Jeanne, lepa 25-letna črnolaska, je pred tremi leti v nekem letovišču spoznala privlačnega mladeniča. Med njima se je razvila ljubezen. Jeanne je delala v neki parfumeriji in ss- Rna, kakor da sva jo »Kam meriš?« pravi vzn^'^n« »Nikamor. Toda, ali se ti pe ^ ( nekoč že videla. A kje, se ne $ $\ Potem naj se poizkuša! OflJe g^%oli, pravi. Zakaj bi ga potem zanimala in zakaj fljraH »Raje pohitimo! Drugače bosta zares zamudila Pj^J Res, zadnji čas je, da so P^fll^ se vkrcala, so že potegnili most in sirena je dala •' Z roko pozdravljata Fran<*' ''toa. Potem se naglo obrne in pohiti za Anno. ^jtri »Lepega sina imaš. Takega b' ^ $sma.« »Zares?« se razveseli Anm11"1 j »Zares.« * Anna je jalovka. Ne more i"1 Golobje sedajo na Tartinij^^'^tnega spoštovanja nimajo do slavnega violinista '.° $ dvaindvajsetimi leti rodilo to sl'^ kakor skoro vsa obalna istrska i deset do dvanajstletnih fantič^' spomeniku najbolj slavnega i ga je pred dvesto-Iti se zajeda v morje taki so kakor gruča lajo v plezanju po izkušajo trdnost in vzdržljivost njegove večno negibne postave. Nebo je modro ko morje. Zrak je negiben. Brezvetrje je in sveti Jurij, ki na vrhu zelo visokega zvonika kaže smer vetrov, nima kaj početi in se s kom vdj skovati. -Anna in Franc prečkata Tartinijev trg in se zgubita v ozkih ulicah najstarejšega dela mesta med stavbami z balkoni in balkon-čki in z obokanimi okni, ki spominjajo na čase vladavine beneške republike. Vzpenjata se iz mesta brez cilja proti gričem, ki so deloma goli, deloma porasli s trtami in oljkami. Anna mu pripoveduje, da ji je mož pisal iz Miinchna. Rad bi, da bi prišla za njim na Bavarsko in da bi poletje preživela kje ob Starnberškem jezeru. Toda njej se ne da. Njej je lepše tu. Kaj je lepšega na svetu kakor ta pokrajina ob Adriji. Niti San Remo po njenem mnenju ni tako lep. Tam so samo igralnice in družba samih volkov, ki bi najraje drug drugega raztrgali in uničili, a si hlinijo plemenitost in zadržano prijaznost, značilno za ljudi iz visoke družbe. Moraš se jim hočeš nočeš prilagoditi. Aleja med palmami je res čudovita. In tudi Corso Umberto je lepa ulica ... Da, Corso Umberto. Tam je stanovanje Marie Oggioni, grofice Tiepoli, ki jo je sodišče te dni oprostilo. Sodniki, bržkone sami pohotni starci, so si napasli svojo pohoto z nesramnimi vprašanji o intimnih odnosih med njo in med ubitim Quintilijem Polimantijem. Vpraševali so jo, če je vojaški sluga njenega soproga res smel Zahajati k njej v spalnico, ne da bi potrkal. Odkrili so baje tudi neko, ljubezensko pismo, ki ga je pisala Polimantiju iz Benetk, kamor je odšla na pogreb svojega strica. Pri ubitem so našli tudi medaljon z njeno podobo. Vojak baje o odnosih z njo ni bil tiho. Nekateri porotniki so trdili, da ga je zato ustrelila, drugi so ji verjeli, da je vojak skušal biti nasproti njej nasilno nesramen in da ga je ubila v samoobrambi ter tako rešila čast plemenite in oficirske zene. A za javnost največja senzacija je bila, da je obtožena grofica zaupala obrambo socialističnemu poslancu v italijanskem parlamentu, dr. Raimondu. Tudi on. tako meni Anna, ni mogel ostati miren pred lepoto obtožene grofice. S svojim zaključnim govorom je ganil večino porotnikov. Pozval jih je, naj presodijo, ali je signo-ra Oggioni segla po revolverju v samoobrambi, obenem pa v imenu človeške vesti zahteval, naj bi nihče ne zasramoval ubitega, če se je spozabil. »Tega ne dopušča naša vest,« je vzkliknil. Zato tudi nobenega odobravanja in cvetja za storilko nesrečne tragedije, marveč raje človeško sočutje do nesrečnice. Spomnil je porotnike, koliko zaničevanja in sramote je doživela samo ob besedah, ki jih je slišala iz moških ust na sodišču. Pred javnostjo so jo slekli do golega, toda njej, kakor v zasmeh posmehu, je ostala krona plemenitosti na glavi. Upoštevajo naj zavest njene lastne krivde, njene lahkomišljenosti. Krivdo njene vznemirjajoče lepote. Kljub vsemu bi ji odpustil sam Kristus, kakor je odpustil grešni Mariji Magdaleni. * Anna zna advokatov govor skoro napamet. Zdi se ji lep. Toda najbrž bi sam govor ne zadoščal, ko bi lepota grofice Tiepoli< poročene Oggioni, ne ganila pet porotnikov, ki so glasovali za grofičino izpustitev in bili v večini proti štirim, ki so zahtevali kazen, in enemu, ki se ni hotel zameriti ne tej ne oni strani in se je glasovanja vzdržal. Taki so Italijani.. Gane j.h celo lepota take ženske, ki je storila zločin, in jo oproste vsake krivde Nemški sodniki bi jo poslali pod giljotino, kakor so Greto Beier. 94 PARIŠKA VISOKA MODA Pariz je odkril geometrijo Prosim, samo ne zdrznite se preveč. Nihče ne pričakuje, da boste zvesto posnemale modele, če pa vemo zanje, ni napak Primer precej ekstravagantne črno-bele kombinacije. Ali ne? Haute Conture v Parizu je veliki modni laboratorij. Tu se porajajo nove modne ideje, vendar le nekatere so dovolj močne, da prodrejo in jih svet sprejme. Mnogim no\jostiim se spočetka smeje-mo, potem jih pa sprejmemo, pozneje smo morda celo zelo navdušene. Vse več in več se govori o Corregesu. Saj ste že slišali zanj? Pravzaprav je njegova ideja, da je potisnil geometrijo v naročje modi. Geometrijske oblike v kroju in blagu pa so največja novotarija. Črno-bela kombinacija v različnih variantah je tipična. Ta kombinacija je seveda lahko zelo upadljiva, lahko RECEPTI DUŠENO RDEČE ZELJE V ponvi ogrejemo najprej Žlico maščobe, nato dodamo žlico sladkorja in ko je ka-rameliziran, zelo malo na drobno zrezane čebule, še preden ta zarumeni, prilije-mo razredčenega kisa. Nato dodamo razrezano rdeče zelje, klinček in košček cimeta, solimo in pokrito duši-mo. Med dušenjem priliva-mo juhe in malce vina. če želite, da bo zelje »stekleno« mu dodajte, potem ko je že mehko, malo naribanega jabolka in košček naribanega krompirja. Ko vse skupaj dobro prevre, prilijte vina. pa je tudi solidna. Bela barva pozimi? Zakaj pa ne! Saj pristoja vsaki žena in jo očarljivo pomladi. Beli kostim;!, beli plašči, bele večerne ■ obleke. Tudi drap v kombinaciji s črno ali tem-norjavo je priljubljena. Udobni, mehki in polni naj bi bili plašči bodočnosti. Vsekakor, vesela novica za vise tiste, ki so se naveličale oprijetega redingot plašča. Mnogi športni ali tudi elegantni kostimi imajo jopice oprijete, krilo je bogato, in sicer nabrano ali položeno v pole. (Samo, pristojalo bo le res vitkim ženam). Chanel, priletna, a še vedno spoštovana modna kreatorica, ima tudi v tem letu isti stil. Le veliko nagnjenje k črno-beli kombinaciji je pri njej novo., VEČERNA OBLAČILA Brokat z zlatim lamejem, čipke in sifon so najimenit- še vedno ozek plašč s krznenimi dodatki je prav mladosten RAJŽELJC, OCVRT Z JAJCI 1 rajželjc, 5 dkg olja ali masti, 5 dkg čebule, sol, poper, 5 jajc. Kuhani rajželjc zrežemo na krajše rezine. Na razgreti maščobi svetlo zarumenimo drobno sesekljano čebulo, dodamo rajželjc, solimo, po-popramo in med počasnim mešanjem malo spražimo. Nato dodamo stepena, jajca in med praženjem mešamo, da zakrknejo. Ponudimo s slanim, krompirjem in solato. MALLMSVETI • ■Ocvirki slanine, ki pa ne smejo biti preveč zapečeni, so na drobno nasekljani zelo primerni dodatek Juham ali zelenjavi. nejše tkanine, za večerne obleke v letošnji sezoni. Tudi satin in rips igrajo pomembno vlogo. Barve so svetle in močne. Bela domiinira, rumena in zlatorumena sta prišli zopet na dan. Tudi roza in rdeča kot rubin sta lepi in modni. Ali znamo telefonirati Marsikdo zanemarja pravila pri telefoniranju. Najprej se moramo predstaviti: »Tukaj Knezova, ali bi lahko govorila z Jurčičevo?« Prav nič lepo st ne sliši pogosto vprašanje: »Kdo pa Je tam?« ali: »Kdo pa kliče?« Spodobi se tudi, da vprašamo: »Vas mogoče motim?« Sploh pa bodimo kratki. če ste se zmotili pri številki aH če je bila napačna zveza, se vljudno opravičite. To Je nujno, sicer vas ima lahko tista oseba opravičeno za neotesanca. Zobna gniloba in nega zob Pojav zobne gnilobe je tesno povezan s civilizacijo. Pred srednjo kameno dobo zobna gniloba ni bila poznana, pojavila se je pred nekako 7000 leti. Eskimi te bolezni ne poznajo, saj se pojavlja le pri 2 % prebivalcev. Živali, ki žive v prosti naravi, imajo brez izjeme zdrave zobe. Zobna gniloba se pojavi, če živijo v ujetništvu. Strokovnjaki so mnenja, da je za zdravje zob najpomembnejša prehrana. Zelo pomembno je spoznanje raz-krajajočega vpliva fermentacije sladkorja, pri čemer se tvori mlečna kislina, če zobe čistimo, preprečujemo nasta- nek mlečne kisline, ki razjeda zobno skleniino. Zobem torej predvsem škodujejo ostanki sladkorja, ki se pretvarjajo' v ustih v škodljivo mlečno kisKno. Pametno je, da pojemo po slaščicah jabolko, kajti kisline tega sadeža odstranijo z zob vse ostanke sladkorja. Vsekakor pa ma redno čiščenje zob zjutraj in zvečer ne smemo pozabiti. Zobe čistimo s krtačko navpično. Drgnenje zob v vodoravni smeri utegne celo škodovati skleninastemu ovoju zoba. Zelo zanimive so študije znanstvenikov o varovalnem učinku fluora. Ugotovili so, da ljudje v neki pokrajini Texasa, kjer vse- Za kratek čas Neki nov opor očenec je prišel v službo s precejšnjo zamudo. Sef, ki je to opazil, mu je jezno dejal: »Kaij pa se to pravi? Kako morete toliko zakasniti? Pojasnite mi! — Ja, veste... se je opravičeval krivec — zjutraj sem postal oče! ' — 2e? Nič, nič, mladi moj prijatelj! To je seveda čisto nekaj drugega! Čestitam vam! Čestitam! Kaj ste \pa dobili? Dečka ali deklico? — No, ne morem vam povedati-!, skrušeno odvrne # Kis ne postane moten, če damo v steklenico nekaj koščkov oglja. Oglje posrka vso nesnago. # Roke bomo imele lepe, če si jih bomo vsak večer natrle z mastno kremo. Enkrat tedensko jih bomo okopale v slani vodi; po kopeli potisnemo nohtno kožico nazaj, nikoli Je ne porežemo. KDAJ VSE UPORABLJAMO KIS 9 če vas piči komar, si ranico namažite s kisom in srbenje bo hitro minilo. t Če se vam črna obleka sveti, namočite ščetko v kis in drgnite z njo po svetlečem mestu. # Kadar sd umivate lase, jih na koncu splaknito v mladenič. Zvedeli bomo šele čez devet mesecev... Ze pri prvem dejanju opere žena opazi, da se njen mož dolgočasi. — Ali ti je zoprno? — ga vpraša, da bi se prepričala. — Oh, ne morem prenesti slabo petje tega^ tenorista! — Potem je bolje, da greva — predlaga žena! — O, to nikakor! V tretjem dejanju ga bodo ubili in to moram videti! " vodi, ki ste ji dodali tri jedilne žlice kisa. Lasje se vam bodo lepo svetili. # če je jajce v vodi počilo in je beljak začel uhajati, dodajte vodi nekaj kapljic kisa in beljak okoli jajca se bo takoj zgostil. # Sadne madeže odstranite z rok, če kanete nanje nekaj kapljic kisa. # če ima jajce majhno razpoko, pa bi ga vseeno radi mehko skuhali, dodajte vodi, v kateri ga mislite skuhati, nekaj kapljic kisa in jajce bo ostalo celo. # če hočete ponošeni obleki osvežiti barvo, jo operite v mlačni vodi, ki ste ji dodali kis. Na en liter vode dodajte po eno jedilno žlico kisa in vaša obleka bo imela zopet živo, lepo barvo. buje voda nekaj miligramov fluora na kubični meter, zobne gnilobe skoraj no poznajo. Kaže pa, da je fluor učinkovit samo, če ga uživa človek v otroških letih. Odraslim fluorizacija ne pomaga. Sprva- so celo mislili, da bi dodajali fluor pitni vodi Kmalu so se dvignili nasprotujoči glasovi, če dobiva telo fluor dalj časa, utegne prid do motenj v telesnem navoju, bolezni jeter, pogostni prelomi kosti itd. Poskušajo pa s »fluornim mlekom«, ki deluje neposredno na same zobe. Italijanski profesor Benagiano je vršil poskuse z raztopinami, ki so vsebovale 2 do 4 odstotke fluora. Raztopino je nanašal na same zobe jo ugotovil, da je s tem mogoče doseči zavarovalni učinek pri blizu 30 odstotkih otrok. Zaenkrat smo pa še precej nemočni v boju proti preprečitvi zobne gnilobe. Moramo se zavedati, da je stalna kontrola zob več vredna od slehernega zdravljenja. Mala križanka 1 2 3 5 s 7 9 <) 10 n 12 13 Ji. B 18. 17 f 19 | VODORAVNO: 1. iztržek, prejemki v gotovini, 7. popularna italijanska filmska igralka (Grenki riž), 9-. španski spolnlk, 10. malik, 11« glavno mesto balkanske države, 12. mesna jed, 14. bodeč plevel, J.5. predlog, 17. nerazpoloženost, jeza, 19. danski šahovski velemojstef (Bent). NAVPIČNO: 1. vzdevek, naziv, 2. kraljevič v Mahab-harati, 3. avtomobilska oznaka Kutine, 4. Kersnikov roman, 5. užiten plod, 6. teka v Mongoliji to SZ, S-vzklik pri bikoborbah, U« pokrajina v severni Španiji, 12. naravna sila, instinkt, 13-domača tovorna žival, 15. del voza, 16. del tedna, 18. kratica za ljudsko skupščino. 20. november 1965, * GLAS GLAS PIONIRJEV 11 GLAS pionirj r Lov na petelina Moj stari oče je bil lovec. Njegovo pripovedovanje o lovu me je zelo zanimalo. Najraje se spominjam pripovedi o lovu na petelina. Povedal jo bomo tudi vam. Takole je pripovedoval stari oče: »Ob dveh zjutraj sem odšel iz hiše. Ko sem zaklepal vezna vrata, sem se ozrl na nebo in se razveselil. Nobenega oblaka, nobene lise na nebu. Za ovinkom se je hipoma dvignil steber sivega dima in v motnih obrisih kipel kvi- šku. To je bilo znamenje mojega prijatelja, ki me je pričakoval, da se odpraviva na petelina. Krenil sem na levo in ob ognju našel pri-jatelja-lovca, ki je ves zamišljen sedel na štoru. Pozdravila sva se in se s svetilko v roki napotila po kamniti poti. Z visokega je sko-vikala sova, ki je bežala pred dnevom v skrivališče. Pod borom sva obstala. V dolini je žuborel potok. Na vzhodu je bledelo nebo, drobni kosmi meglic so bili razkropi je- Zajcev nos Ali ste že kdaj pomislili na to, zakaj ima zajec preklan nos? Nekoč so se v gozdu o tem pogovarjale živali... Bilo je to pred mnogo, mnogo leti. Bilo je to tedaj, ko ljudje sploh še niso umirati, čudno se jim je zdelo, da nihče ne umre, a ker so bili prepričani, da le morajo vedeti, kaj to pomeni, so se odločili, da vprašajo za pojasnilo. V tem času so ljudje zelo občudovali luno. Bila je velika, svetla in lepa. Potem je Dolgouhec je bil ponosen, ker so mu ljudje zaupali. Le nekaj dni je minilo in že je ves upehan stal pred luno in poslušal njeno sporočilo: »Kakor umiram jaz in umira je živim, tako boste tudi vi umirali in umiraje živeli.« Če bi bilo res tako, bi ljudje vsak večer zaspali in se zjutraj zopet zbudili. To bi se ponavljalo brez konca in kraja. Nikoli ne bi nihče umrl. Ko se je zajec vrnil med ljudi, se je kar bal povedati, bila vsak dan manjša, vse dokler ni popolnoma izginila. Ko so bili že vsi prepričani, da je umrla, se je zopet pojavila, v začetku sicer majhna, a je rasla vsak dan, dokler ni bila zopet velika in najlepša. Ker so jo videli, kako vsak mesec umre in se topet rodi, so se odločili, da njo vprašajo za pojasnilo o iivljenji:. Luna je zelo, zelo daleč, ljudje so se zato odločili, da pošljejo k njej hitrega zajca. ker mu je luna zabičala, da se bo tako godilo, kot bo 6n povedal ljudem. V zmedenosti ga je polomil: »Luna je dejala, da kakor ona umira in umiraje propada, boste tudi vi umrli in šli v nič.« Luna je slišala usodno sporočilo. Rada je imela ljudi ter se tako razjezila na zajca, da je pograbila poleno in mu ga zalučala v nos. Od tedaj dalje ima zajec razklan nos, a vsak človek mora prej ali kasneje umreti. ni po poti prihajajoče zarje. Kmalu so se prikazali prvi žarki sonca. Tedaj je petelin zapel. Komaj slišno je zado-nel njegov globok zamolkel glas daleč na pobočju gore. Napotila sva se v smer, kjer je pel petelin. Plazila sva se in pazila, da ne bi počila kakšna suha vejica. Najmanj trideset korakov, je bilo do petelina, kjer sva obstala. Skrila sva se, da naju ne bi opazil. Ko je moj prijatelj pomeril z dvocevko, je pod nogo naredilo resk, vrh drevesa pa škraf, škraf, škraf. Petelin je odletel. Videla sva samo črno piko, ki je izginila za gozdom. Petelin je odletel v dolino, midva pa za njim. Na robu griča sva ga opazila, kako se je gostil s poganjki na borovcu. Lovec je pomeril drugič in v dolino je odjeknil strel. Petelin je povesil glavo in omahnil. To je bila njegova zadnja pesem in pozdrav vzhajajočemu soncu. Janez Kržišnik iz škofje Loke Siromak Hodim po cestah in dež mi pere obraz. Hodim ves razcapan, šibak in bled in bolan. -: Ljudje, usmilite se siromaka, usmilite se in mu dajte kruh! Moj dom so ceste brezkončne in široke, moj dom bodo grude zemlje temne in mokre. Ljudje, usmilite se siromaka, usmilite se in mu dajte kruh! Vida Gartnar, 6. r. Preddvor V.. Padel je komandant Z očetom sva šla na izlet. Dolgo časa sva hodila po gozdu, ko sva naposled prišla do nekega spomenika. Očistila sva ga. Na marmornati plošči je pisalo: Slava padlemu komandantu. Povprašal sem očka, kdo je bil ta komandant. Rekel je, da je bil njihov. Povprašal sem ga, kako je padel. Začel je pripovedovati: »2e zgodaj zjutraj so začele pokati puške in so neprekinjeno ragljali mitraljezi. Hitro smo pridrveli iz bunkerjev in skočili za okope in pričeli smo streljati na Nemce. Nekdo mi je povedal Nekega lepega jesenskega dne sem pobiral pred hišo orehe. Mimo je pripeljal avto* in ustavil pred menoj. V njem je bil mlad človek, ki mi je začel pripovedovati, kako je bilo, ko se je peljal tod mimo, ko je-bil še deček. »Nekega dne med vojno sva se z očetom peljala iz Domžal v Kranj po železo. Ko sva prišla do vaše hiše v Biv-jah pri Šenčurju, sva pri znamenju zagledala Nemce. Na tleh so ležali trije ranjeni partizani, ki so jih stražili. Spreletela me je groza. Nemci so naju ustavili in pregle- dali voz, če morda ne voziva kaj za partizane. Ker nisva bila sumljiva, so naju pustili naprej. Ko sva se popoldan vračala iz Kranja, so bili Nemci še vedno na tem mestu. Zopet so naju ustavili in pregledali. Ne morem povedati, kako sem se oddahnil ko sva le srečno prispela domov.« Vedno kadar grem mimo tega znamenja v šolo, se spomnim, kaj mi je povedal neznanec. • Franci Erzin Osn. šola Šenčur Prvi Nemci so že prodirali, da so bili oddaljeni le še trideset metrov od bunkerjev. Toda partizanski rafali so jih zaustavili. Bombaši so začeli metati bombe. Komandant je ukazal: »Varčujte z municijo in ne streljajte v slepo! Vsaka krogla mora zadeti!« Nenadoma so se v zraku pojavila partizanska letala. Letalci^ so začeli obstreljevati sovražnikova vozila. Ko je komandant videl, da se sovražnik umika je za klical: »Na juriš!« Dvignil se je na okop. Brzostrelko je dvignil v zrak in je še enkrat zaklical: »Na juriš!« Nemški mitraljezec je spustil tri rafale v prsa. Komandantov, glas je utihnil, ker se je zgrudil na zemljo. Ko so borci videli, da je padci komandant so udarili po sovražniku. V tistem, času pa je prišla na pomoč brigada. Nemce so obkolili in jih razorožili. Ujeli so tudi oficirja, ki je dal navodila za ofenzivo. Partizani so imeli dosti orožja, zemljevidov, municije in hrane. Odšli so do okopov, kjer. je padel komandant. Pokopali so ga v gozdu. Borci so se vračali s Rezkim srcem. Janez Arh, Osn. šola Preddvor LOJZE ZUPANC Švabski ob Fašistična patrulja se je ustavila na Ma-Ienskem vrhu. Švabi so se razlezli po vaških bajtah in zahtevali od kmetov, naj jim skuhajo obed. Trije Švabi pa so si sami pomagali: eden je zasliševal in zastraševal kmeta Posečnika, medtem ko sta dva odšla v shrambo ter ukradla prekajeno svinjsko kračo, zajeten hleb rženega kruha ln zelenko žganja. Potlej so vsi trije odšli v sosednji skedenj, da bi ukradeno použili. Tamkaj pa sta v senu ležala dva partizanska kurirja. Ko sta slišala, da so v bližini Nemci, sta se zarila v seno in se potajila tudi potlej, ko so trije Švabi prišli v skedenj na obed. Bilo je vetrovno. Pred Jakopinovim kozolcem je bil visok zlog žaganic, ki jih je burja podrla, da so se z ropotom zrušile na kup. Švabi se še niso lotili ne jedi ne pijače, ko so pustili vse vnemar ter pohiteli venkaj, misleč, da so vas napadli partizani. Medtem sta partizanska kurirja pobasala v torbe vse, kar so si Švabi pripravili za obed, ter jo ucvrla niz breg v bližnjo hosto. Ko so se švebl vrnili v skedenj in pogrešili kračo, kruh in žganje, so se tako razjezili, misleč, da sc jim vse to pokradli »ka-«ieradi«, da so toliko časa iskali prepir, dokler se niso vs' frie' stepli med seboj in s krvavimi ter obuV.;animi buticami zapustili Malenski vrh. Največja skakalna predstava doslej Planica 66 Po lurnusu je v letošnji sezoni zdaj na vrsti naša Planica. Prireditev bo na sporedu od 25. do 27. marca. Kot smo zvedeli pri Pianiškem komiteju, bo ta prireditev v letošnji sezoni največja skakalna prireditev, odkar imamo svetovno znano velikanko ob vznožju mogočnih Julijcev. To upravičeno upajo, ker prav v teh dneh ni po svetu prav nobene večje mednarodne prireditve v skokih. Organizatorji so poval ih v Planico skakalce iz naslednjih dežel (v oklepaju število skakalcev): Finska (3), Švedska (3), Norveška (3), Italija (4), Švica (3), Francija (2),. Avstrija (4), ZRN (4), Poljska (3), SZ (4), NDR (4), CSSR (3), Koledar skakalnih tekem Smučarska zveza Slovenije je pred dnevi določila termine in kraje najvažnejših smučarskih skakalnih tekem Bezone . 1965/66. Iz koledarja smo izbrali najvažnejše: # 9. januarja — Ljubljana mednarodna prireditev FIS # 12. januarja — Bohinj — mladinsko prvenstvo Gorenjske — Crna na Koroškem — člansko prvenstvo Slovenije # 23. januarja — Kisovec — Mladinsko prvenstvo Slovenije # 30. januarja — Logatec — pionirsko prvenstvo Slovenije % 2. februarja — Naklo — pionirsko prvenstvo Gorenjske # 6. februarja — Velenje — mladinsko državno prvenstvo # 13. februarja — Planica — člansko državno prvenstvo (90 m skakalnici) Q 20. februarja — Kranj — mednarodna tekma za pokal Kranja (člani in mladinci) 0 27. februarja — Planica —- člansko gorenjsko prvenstvo % 25. do 27. marca — Planica — tradicionalni poleti na mamutski skakalnici V prihodnjih številkah bomo objavili še prireditve v tekih in alpskih disciplinah. Koledar prireditev v predstojeći sezoni je poln najrazličnejših prireditev in upamo, da bodo vse v najlepšem redu izvedene in da bodo potekale ob ugodnih snežnih razmerah. -J. JAVORNIK TRIGLAV : JESENICE 50:7 Pred nastopajočo novo tekmovalno sezono sta se pomerila v Kranju član* prve slovenske judo lige Triglav in Jesenice. Po zanimivih borbah je pripadla zmaga domačinom. Rezultati — Bertoncelj : Moric 10:0, Rakovec : Karlin 10:0, Vilfan : Carman 10:0, Zaplotnik : Zaje 10:0, Slabe : Kučina 10:7. D. Madžarska (2), ZDA ((3), Japonska (3) in Kanada (3). Torej so povabljene vse »skakalne« države. Iz Jugoslavije bo na planiški skakalni prireditvi sodelovalo toliko tekmovalcev, kolikor jih bo pač sposobnih poleteti preko naše velikanke, vsaj tako trdijo naši strokovnjaki. Mamutsko skakalnico so pod vodstvom ing. Goriška letos nekoliko preuredili in obnovili. Tako upajo, da bo na tej prireditvi padel Reck-naglov rekord 127 m. Zaradi premajhnih kapacitet v Planici in Kranjski gori, bodo vsi uradni funkcionarji, skakalci in novinarji nastanjeni na Bledu. - J. JAVORNIK V PRIJATELJSKIH NAMIZNOTENIŠKIH DVOBOJIH Triglav premagal Olimpijo V hali osnovne šole »Simon Jenko« v Kranju sta se sestali moška in ženska ekipa Triglava in Olimpije. Po zanimivih bojih so bili zmagovalci v obeh konkurencah domačini. Najboljši igralec je bil Vlado Tome, ki je premagal vse tri nasprotnike, med njimi tudi Darka Klevi-šarja, državnega mladinskega prvaka in bivšega člana Triglava. Potrebno je poudariti tuđi zmagi Janškovca nad Klevišarjem in 2 erov rakove nad Petračevo. V ekipi Olimpije nista nastopila Vecko in Pfrčeva. REZULTATI — Moški TRIGLAV : OLIMPU A 6:4 (Grintal : Markun 2:0, Klevi-šar : Tome 1:2, Sazanov : Marušič 0:2, Grintal : Tome 1:2, Klevišar : Markun 2:1, Sazanov : Janškovec 0:2, Grintal : Marušič 1:2, Klevi-šar : Marušič 2:0, Sazonov : Tome 0:2, Grintal : Janškovec 2:0, Sazanov : Markun 1:2, Klevišar : Janškovec 0:2). Ženske TRIGLAV : OLIM-PIJA 4:2 merilih za pokojnine. Zadeva je res močno aktualna. Toda tu so te »bate« in debate zadobile konkretne oblike tako, da je posledice izravnaval zdrav-* nik. Le po kakšnem merilu plačevanja še ni znano. Lepo Vas pozdravlja BOKIČAR kmalu »usedel« na cesto. Pri nesreči ni bil telesno nihče poškodovan. Materialna škoda znaša 150.000 dinarjev. VZROK NI ZNAN V sredo se je vračal iz službe iz Preddvora v Tupa* liče Franc Zaplotnik. Po cesti Kranj—Jezersko se je peljal s svojim novim kolesom. Ko je pripeljal pred hišo št. 45, je nenadoma pa-« del v 1 meter globok jarek, ki je med cesto in hišo. Ves krvav je obležal nezavesten v jarku. Ugotovljeno je, da je bil Zaplotnik trezen, da je bilo kolo dobro, zato ni znan vzrok nesreče. DEVETMETRSKI PADEC V bližini hotela »Pošta« na Jesenicah je prišlo v sredo do prometne nesreče. Čez nadvoz je pripeljal tovorni avtomobil LJ 371-53, ki ga je vozil Adolf Krese. Srečal se je z osebnim avtomobilom MB 140-61, ki ga je vozil Vlado Skamlec. Ker se je na poledeneli cesti voznik osebnega avtomobila preveč umaknil na desno, ga je zaneslo, da je padel po 9 metrov globokem nasipu. Avtomobil je obležal na dnu nasipa na strehi. Med padcem je biL Skamlec v avtomobilu, vendar je k sreči dobil le odrgnine po desni nogi in tako ni potreboval niti zdravniške pomoči, škode na vozilu je za 500.000 dinarjev. NEPRIMERNA HITROST V sredo je peljal iz Kranja proti Bledu z neprimerno hitrostjo (zaradi poledenele ceste) tovorni avtomo-bd s prikolico (Lf 35C-58, 21-52 LJ). Iz nasprotne smeri je peljal avtobus LJ 366-94. Srečala sta se v Gobovcih. Voznik tovornjaka je zaviral, zaradi česar je zaneslo njegovo prikolico pred avtobus In je prišlo do trčenja. Pri nesreči ni bil nihče ranjen. Škode na vozilih pa je za 300.00» din. pc Iz Domžal # Problem otroškega varstva bodo v Domžalah rešili s tornada bodo v novozgrajenih stolpičih uredili tudi prostor za otroški vrtec. Med drugim pa tudi razmišljajo o oddelku za otroke, mlajše od dveh let. # V domžalski občini nameravajo v prihodnje uvesti kreditiranje dijakov ln študentov na raznih srednjih in visokih šolah. To bodo uved-t ll zaradi tega, ker so do sedaj dobivali štipendije velikokrat taki, ki so jih najmanj potrebovali. Prodam traktor (Steljer) in plug obračalnik. Naslov v ogl. odd. 6020 Štiristezni magnetofon »Grundig« avtomatic prodam. Naslov v ogl. odd. 6021 Prodam skoraj nov televizijski aparat RC po ugodni ceni. Ambrož 6, Cerklje 6047 Prodam pomivalno mtao in levi vzidljiv štedilnik. Kranj, Dolenčeva 2, Orehek 6048 Prodam motorno kosilnico (Fahr). Poljšica 13 Gorje 6049 Prodam karamboliran VW, starejši tip. Informacije pri Marjan Dolenc, Gasilska 16, Kranj — Stražišče 6050 Prodam svinjo, 120 kg težko. Šenčur 212 6051 Prodam dobro ohranjen krojaški brzošivalni stroj ^Griitzner«. Naslov v oglasnem oddelku 6052 Prodam brejo svinjo. Cerklje 121 6053 Prodam dobro ohranjen televizor RIZ po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 6054 štof, Bled — Grad, prodam plemenskega vola, 550 do 600 kg težkega, za vsako vožnjo sposobnega 6055 Elektromotor, 3-fazni, i 5 KM, 3000 obratov, ugodno prodam. Jakob Žitnik, škof-ja Loka, Hosta 10 6056 Prodam dobro ohranjen otroški voziček. Naslov v oglasnem oddelku 6057 Prodam plemenskega vola, 600 kg težkega. Podbrezje61, Duplje ' 6058 Prodam gume, 14X25 za gumi voz. Naslov v ogl. odd. 6059 Prodam 150 salonitnih plošč 125 X 90. Kranj, Jezerska cesta 130 6060 Prodam dobro ohranjen flat 600 D. Šenčur 48 6061 Prodam kravo, ki bo decembra teletila. Strahinj 61, Naklo 6062 Prodam velike božične ja-»lice. Naslov v ogl. odd. 6063 Prodam kravo, 500 kg težko, ki bo v decembru teletila Janez Golob, Polica 2, Naklo 6064 Prodam prvovrsten tranzistor. Terčon, Kranj, C. Ko-krškega odreda 10 6065 Prodam prašiča, 90 kg težkega. Milje 3, Šenčur 6066 Prodam več mladih krav po izbiri, 3 bike in železno ograjo za vrt. Vopovlje 8, Golnik 6067 Prodam stružnico za les na motorni pogon in kombinirano glavo 120 mm. Naslov v oglasnem oddelku 6068 Prodam srednje težko kobilo. Podbrezje 86, Duplje . 6069 Prodam kravo s četrtim teletom in kobilo, 2 leti in pol staro. Zalog 43, Cerklje 6070 Prodam kratek klavir. Ogled vsak dan popoldan. Brunskole, Kidričeva 19, Kranj 6071 Prodam bukov parket, 16 do 17 mJ. V. Zupane, Šenčur 234 6072 Prodam dobro ohranjen fiat 600. Raj ko Zupan, C. JLA 26, Tržič ' 6073 Prodam dobro ohranjen moped T 12-60 cem z 9000 km. Branko Klemenčič, Pristava, Križe 6074 Prodam zimska jabolka, cena 80 din. Naslov v ogl. odd. 6075 Prodam fiat 750, neregistriran. Naslov v ogl. odd. 6076 Prodam fiat 750 s prikolico ali brez. Naslov v ogl. odd. 6077 Prodam plemenskega vola ali zamenjam za konja. Pivka 15, Naklo 6083 Telico in bika, dvoletna, prodam. Sr. Bela 16, Preddvor 6084 Prodam prašiča, 100 kg težkega. Voglje 60 — Šenčur 6085 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo iti klavirsko harmoniko z 32 basi. Naslov v ogl. odd. 6086 Prodam konja, sposobnega za vsako kmečko delo. Mlaka 21, Kranj 6087 Prodam Ford Taunus 17 M, letnik 1964. Informacije telefon 215-84, Kranj 6088 Prodam zazidljivo parcelo v Cirčah — Kranj. Naslov v ogl. odd. 6089 Prodam prašiča, 180 do 200 kg težkega. Naslov v ogl. odd. 6090 Kupim enostanbvanjsko hi" žo, v grobem stanju, dograjeno ali starejšo, v Kranju ali okolici, tudi nevseljivo. Pnudbe poslati pod »Hiša« 5968 Kupim dvokrilna vezna vrata, dobro ohranjena. Naslov v ogl. odd. 6079 Kupim slamoreznico. Sp. Brnik 39, Cerklje 6080 Kupim meoesnove plohe ali borove. Mizarstvo Bra-tun, Kokrica 219, Kranj 6081 Kupim cirkularko za žaganje drv. Viktor Narobe, Grad. 43, Cerklje 6082 Kupim stroj za izdelavo strešne opeke (folc). Naslov v ogl. odd. 6091 Nudim stanovanje dekletu ali upokojenki za pomoč v gospodin jstvu v dopoldanskem času. Anton Košmrl, Nazorjeva 8 za nebotičnikom Kranj 6092 Preklicujem, kar sem dne 13. decembra 1964 obsojal Mirka Hladnika, da je sekal v državnem gozdu, za neresnično. ERNEST LOMBAR, Pristava 4, Križe 6093 Vzamem v varstvo otroka. Ponudbe poslati pod 15 000 4094 Preklicujem avtobusno vozovnico št. 001237 na ime Pavla Križnar Trboje — Kranj in št. 4322 Lidija Per-' ko, Kranj — Cerklje 609S Preklicujem avtobusno vozovnico 021717 na ime Joži Eljon, Trstenik — Planika in št. 2613 na ime Peter Arh, Preddvor — Kranj 6096 Tistemu, ki mi preskrbi sobo in kuhinjo v okolici Kranja ali škofje Loke, dam lepo nagrado. Naslov v ogl. odd. pod Nujno 6097 JOŽETU ŠTIRNU za uspešno opravljeno diplomo na fakulteti za strojništvo iskreno čestitamo 6098 Sobo oddam dvema študentoma. Čirče 34 — Kranj 6099 Upokojenec — izobražen, sam, neodvisen na lepi prometni točki, želim srečati iskreno čustveno mlajšo simpatično upokojenko brez otrok — katera bi želela pomagati za preureditev doma. Ponudbe poslati pod »Značajna« 6100 Zamenjam ovco, za zakol za. brejo. Voglje 69 Šenčur 6101 Imamo na zalogi zelo moderne sanke, športno kolarstvo, Visoko 6 6102 Dobro situirano kmečko dekle, staro 23 let, želi spo-r znati fanta s kmetije, starega 30—40 let, v bližini Kranja ali šk. Loke. Oddati ponudbe pod »Skupno življenje« 6103 Dve dekleti z znanjem šivanja dobita lepo sobo za malo pomoč. Ponudbe pod »Pošteni« 6104 Našel sem moško šoortno kolo. Vopovlje 21, Cerklje 6105 Upokojenki ali delavki na 3 izmene nudim hrano in stanovanje za varstvo otrok. Naslov v ogl. odd. 6106 17. 11. 65 zvečer sem izgubil izpušno cev od motorja. Od Planike do T:skanine; Najditelja prosim, da proti nagradi vrne. Nikočevič, Kol krški breg 3/a, Kranj 6107 Fotografskega vajenca s končano osemletko sprejmem. Foto Rode, Krani, Regimčeva 13 6108 Avtomobi listi, motoristi! Prevleke za sedeže, ščitnike za hladlnike dobite pri Bohorič Kranj, Gregorčičeva 1, poleg prodajalne »Sava« 6109 Cenjene stranke obveščam, da sem preselil odvetniško pisarno iz Koroške c. 25 v Gregorčičevo 2 v Kranju (ob aovi trgovini tov. Sava). Odvetnik Janez Pemuš 6110 Cenjene odjemalce obveščamo, da bo trgovina Delikatesa Kranj od 1.12.65 dalje zaprta že ob 20. uri zvečer 6111 Ugodno prodam dobro ohranjen Renault-Dauphlne in fotoaparat »Altbc N«. Be-dina, Kranj, Ješetova 29 6112 Ugodno prodam traktor fiat 25 KM, z dvobrazdnim plugom. Motor generalno urejen. Voklo 49, Šenčur 6113 Krajevna skupnost Primskovo obvešča vse stranke, da so uradne ure vsak torek od 16. —18. ure v Zadružnem domu na Primslkovem. Tovarna obutve »PEKO« TRŽIČ prodaja 1. stroje za izdelavo obutve 2. elektromotorje Cena po dogovoru. Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije. Ogled možen vsak dan od 7. do 14. ure. Ifl IZŠLA JE 8. III III Letnik I November—december 1965 Št 8 Cena 50 dinarjev Danes Je tukaj se prazen piosior ^akaj? ISCEM0 NOVO IME ZA NAS MESEČNIK ZA NOVO IME DAMO 100.000 DINARJEV! mim\ Mosf 10 hi iii Za« dostavo časopisa »Delo« naročnikom na dom, za teren Sražišče in Planino, dve raznašalki sprejmemo Dober zaslužek! S stanovanjem ne razpolagamo. Ponudbe poslati na ČP »Delo« — podružnica Kranj. Izvršni odbor Počitniške zveze Jesenice' razpisuje delovno mesto upravnika doma na Srednjem vrhu št. 10 Pogoj: Gostinec s petletno prakso ali z desetletno prakso na vodilnem mestu v katerikoli organizaciji. Zaželjen zakonski par, ker bi žena prevzela mesto kuharice. Naznanjamo žalostno vest, da je po dolgi bolezni prenehalo biti srce mojega moža, očeta in starega očeta AN TO NA JUVANA iz Milj Pogreb bp v nedeljo, 21. novembra 1965 ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Šenčur. žalujoči: žena Manca, hčerki Lojzka, Anica z družino, sin Marjan z družino in ostalo sorodstvo Trgovina »Šipad« Kranj (v nebotičniku) Vam nudi po ugodni ceni: spalnice (dvo, tro in štiridelne) dnevne sobe kavče, kuhinje in ostalo pohištvo po konkurenčni ceni Vabimo Vas, 3a si neobvezno ogledate našo trgovino . Ješpren 200 do 240 din, kaša 360 do 400, pšenica 85 do 90, proso 160 do 170, oves 60 do 70, celi orehi 150 do 160 ajdova maka 240 do 250, "koruzna moka 140 do 150 din za liter; krompir 85" do 90 din, zelje v glavah 70 do 80, kislo zelje 150 do 160, kisla repa 150, jabolka 130 do 160, hruške 180 do 260, solata 200 do 250, cvetača 200 do 250, korenček 130 do 140, petršilj ISO do 200, zelena 200 do 240, skuta 400 din, surove maslo 1800 do 2000, med 900, orehova jedrca 2200 do 2300 din za kilogram; zaklana perutnina 900 do 1000 din, živa perutnina 750 do 800 din; jajca 80 do 85 din za komad. RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dan ob 3„ 7., 8V 10., 12., 13., IS., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 20. novembra B.05 Glasbena matineja — 155 Radijska šola za nižjo itopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki sol pred mikrofonom — B.45 Kitara v ritmu — 10.15 Iz oper italijanskih veristov — 11.00 Turistični napotki za tnje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Novost iz pašega arhiva — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Borisa Kovačiča in trio Andreja Blumauerja — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Odlomki iz slovenskih oper — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 fcabavni intermezzo — 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Najbolj priljubljene popevke tega tedna — 18.00 Aktualnosti doma in po sveta — 18.20 Iz relejnih postaj — studio Koper — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni večer — 20.30 Pokaži kaj znaš —* 21.30 Vedri zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glas- NEDELJA — 21. novembra 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Mla-dinska radijska igra — 8.53 Glasbena medigra — 9.05 Nagi poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Ljubiteljem lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 13.45 Ansambel Janeza Mahkoviča in trio Dorka Sko-berneta — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Hu- 'moreske tega tedna — 17.05 Slavni pevci — znamenite arije — 17.30 Radijska igra — 18.37 Kratke skladbe za godala — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Glasba ne pozna meja — 21.30 Trideset minut z Dvorakom — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Iz današnje italijanske glasbe PONEDELJEK — 22. no-vembra 1 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Otroške igre s petjem — 9.25 Naš juke box — 10.15 Concerto grosso za godalni orkester — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra —j 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz opusa Sergeja Prokofjeva — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne in sponarodele — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pri mlajših slovenskih skladateljih — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Iz zborovske beležnice — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena križanka — 18.00. Aktualnosti doma in v svetu — 18.20 Signali —18.45 Narava in človek — 19.05 Glasbene razglednice TELEVIZIJA SOBOTA — 20. novembra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Beograd 17.40 Kje je, kaj je RTV Skopje 17.55 Zoki Poki RTV Ljubljana 18.10 Vsako soboto 16.25 TV obzornik RTV Zagreb 18.45 Serijska mladinska drama RTV Ljubljana 19.40 Cik-cak RTV Beograd 30.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 TV obzornik 20.40 Sprehod skozi čas RTV Beograd 21.10 Druga plat medalje RTV Ljubljana 22.00 Serijski film 2250 Zadnja poročila NEDELJA — 21. novembra RTV Zagreb 9.30 Ena proti ena 10.M Kmetijska oddaja RTV Beograd 11.45 Tisočkrat zakaj RTV Ljubljana 11.30 Cirkuški deček RTV Zagreb 12.00 Nedeljska TV reportaža Športno popoldne RTV Ljubljana 16.25 Pokaži, kaj znaš 17.25 Največja predstava na svetu 18.15 Rezerviran čas RTV Zagreb 19.00 V nedeljo ob sedmih RTV Ljubljana 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.45 Zabavno-glasbena oddaja RTV Ljubljana 21.45 Zgodbe za vas 22.15 Zadnja poročila PONEDELJEK — 22. novem-bra_______ RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli RTV Ljubljana 11.40 Televizija v šoli RTV Beograd 17.40 Ang^ščin* — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Mozaik zabavne glasbe — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza TOREK — 23. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Z ansamblom zagrebške in beograjske opere — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Slavni virtuozi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseli planšarji in trio Milana Matka — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v 6vetu — 18.20 Iz studia 14 — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Poje Akademski zbor iz Ljubljane — 20.20 Radijska igra — 21.50 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Popevke za lahko noč SREDA — 24. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Naši mladinski zborovodje — 9.30 V svetu lahke glasbe — 10.15 Marijan Lipovšek kot pianist in skladatelj — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Od- 18.10 Risanke RTV Ljubljana 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse RTV Beograd -19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Sanje — TV igra RTV Ljubljana 21.30 Svet na zaslonu TOREK — 23. novembra Ni sporeda! SREDA — 24. novembra RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli 16.40 Govorimo rusko 17.10 Učimo se angleščine RTV Ljubljana 17.40 Pravljice o sestri Kovi- ljki RTV Beograd r " r.:±c sveta lomki iz manj znanih francoskih oper — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne iz Koroške — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Koncert pihalnih godb — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Izbrani listi iz Bartoko-vega ustvarjanja i — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.40 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Nočni akordi — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana ČETRTEK — 25. novembra 8.05 Glasbena matineja Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana -r- 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 »Ostržck« — 9.40 Stari in novi znanci — 10.15 Iz oper starih mojstrov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Variacije na temo Wolf-ganga A. Mozarta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz baletov Arama Hačaturjana — 14.35 Glasbeni vedež — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 S pihalnimi godbami v ritmu koračnice — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.20 Odskočna deska — 18.45 Jezi- RTV Ljubljana 18.25 T V obzornik RTV Zagreb 18.45 Glasbena sreda RTV Ljubljana 19.15 Mozaik kratkega filma 19.40 Cik-cak 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 TV obzornik 20.30 Mednarodna ura 21.30 Kulturna panoramaj 22.10 Zadnja poročila ČETRTEK — 25. novembra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Beograd 11.00 Angleščina RTV Ljubljana 16.10 Televizija v šoli RTV Beograd 17.10 Oddaja za JLA RTV Zagreb 17.40 Združenje radovednežev RTV Ljubljana kovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 Glasberu nokturno — 23.05 Reprodukcija javnega koncerta Zabavnega orkestra RTV Ljubljana. PETEK — 26. novembra 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Domače viže — domači ansambli — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Klarinet in saksofon — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper Richar-da Straussa — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pozdrav iz Bele Krajine — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Ruske narodne pesmi — 15.25 Zabavni intermezzo —> 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v sveto* — 18.20 Plesni orkester RTV Ljubljana — 18.45 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iz arhiv aoperetnih melodij — 20.20 Tedenski zunanje - politični pregled — 20.30 Naši skladatelji pred mikrofonom — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Simfonični orkester poljskega radia 18.25 TV obzornik RTV Zagreb 18.45 Reportaža » 19.10 Koncert resne glasbe RTV Ljubljana 19.40 TV pošta RTV Beograd 2C.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 TV obzornik 20.30 Na konicah prstov 20.40 Zaljubljeni bratec — TV opera \ 21.55 Odprto v četrtek 22.55 Zadnja poročila petek — 26. novembra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli ! 16.40 Govorimo rusko 17.30 Pogovor o slovenščini RTV Ljubljana 18.00 Vzdolž in poprek 18.25 TV obzornik 18.45 Tiskovna konferenca 19.45 TV akcija RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 TV obzornik RTV Skopje 20.30 Festival ansamblov JLA RTV Ljubljana 22.00 Zadnja uoročili III. PLENUM BIROJA ZA GRADBENIŠTVO NA BLEDU Gradbeniki iščejo pot Bled, 19. novembra — V tukajšnji festivalski dvorani danes nadaljuje delo III. plenum za gradbeništvo Slovenije, ki je začel delo že včeraj. Poleg 150 delegatov iz vseh gradbenih kolektivov in sorodnih podjetij sodeluje v delu tudi predsednik gospodarske zbornice Slovenije Drago Dolinšek, predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Lojze Capuder in drug?. | S PREDSEDSTVA ObSS V RADOVLJICI Seminarji za samoiipravljalce Včeraj je bila v Radovljici prva seja predsedstva ObSS, na kateri so obravnavali nekatere najbolj aktualne zadeve o izobraževanju ter o delu in nalogah sindikatov po nedavnem občnem zboru. Novoizvoljeno predsedstvo je potrdilo sklepe občnega zbora, ki so jih obravnavali na drugem plenumu Poročilo, ki ga je včeraj prebral predsednik sveta tega organa inž. Hugo Keržan, je bilo povod za živahno in konkretno razpravo, ki bo, kot predvidevajo, končala danes. Gre v osnovi za nove poti in izhodišča gradbene dejavnosti ob sedanjih premikih gospodarske reforme. Navzoči so • mnogo razpravljali o stanovanjski gradnji v prihodnje, o piroizvodnji in ceni gradbenega materiala in ustreznih elementov, o strokovnih službah in kadrih, o sodelovanju med podjetji te dejavnosti in o drugih težavah, ki danes zavirajo večji uspeh. - J. P. Najvažnejša naloga ObSS pa je družbeno in ekonomsko izobraževanje vodilnih članov samoupravnih organov v podjetjih in v sindikalnih podružnicah. V zvezi s tem so ugotavljali, da priprave za organizacijo šole za samo-upravljalce potekajo uspešno. 3. decembra bodo zaključili razpis, šola pa se bo pričela že v mesecu decembru. Prihodni teden bodo sklicali področna posvetovanja za vodiino osebje delovnih organizacij, in sicer v Bohinju 24. novembra, na Bledu TRŽIŠKI KOLEKTIVI PRED KONCEM LETA TRPKO SPOZNANJE Brez večjega izvoza in serijske proizvodnje ni napredka planskimi predvide- Podatki o gibanju Industrijske proizvodnje ln izvoza konec oktobra, ne kažejo rožnate slike za tržiško Industrijo, vrea-nost industrijske proizvodnje še vedno zaostaja za planskimi predvidevanji za 1.4%, vrednost Izvoza pa kar za 5.6 /o. Konec oktobra je namreč znašala vrednost prozvodnje 12.270,446.000 din, kar predstavlja 81,9% letnega plana, Divji prašiči na Menini Na Menini planini nad Tuhinjsko dolino v kamniški občini delajo po pašnikih veliko škodo divji prašiči. Sodijo, da je tretjina travne ruše razlita. S tem je onemogočena košnja, pa tudi pašna površina je skrčena. Nadloga prihaja prav do hlevov posestva Bibe. Ko bo zapadlo dovolj snega, se bodo prašiči preselili v .dolino in na drugo stran tuhinjske ceste proti Šipku in Rakitovcu. Menda je na Menini okrog 30 repov te divjadi, ki se podnevi skriva v gozdovih, ponoči pa rije po pašnikih. Člani lovske družine v Motniku so na velikem krožnem lovu — biilo jih je 25 — obkolili eno tro-po na Velikem vrhu, vendar so jim pašiči ušli iz obroča še preden so ga lovci sklonili. Več sreče je imelo nedavno 6 lovcev, ki so podrli 100 kg težkega merjasca. izvozili pa so skupaj za 2,706.486 dolarjev izdelkov, kar je le 77,7% letne zadolžitve. Vrednost proizvodnje pa je v primerjavi z lansko v tem času za 13,3 % višja, izvoz pa manjši za 0,9 %. Med sedmimi industrijskimi podjetji so dosegla oziroma presegla vrednostni plan le tri, in sicer Tovarna kos in srpov (86,2 %), tovarna Pil Triglav (89,3%) in Združena lesna industrija (83,5 %), vsa ostala pa po vrednosti proizvodnje precej zaostaja- jo za vanj i. Pri izvozu sta dosegli najboljše rezultate Tovarna obutve Peko (98 % letnega plana, in Tovarna kos in srpov (89,7 % letne zadolžitve). Ostala podjetja zaostajajo, Tovarna pil pa še ni izvoziI a, ničesar. Do konca »eta sta ostala le še dva meseca. Kaže, da bo zamujeno težko dohiteti. Delovni kolektivi bi morali resno razmisliti o tem, kajti brez širšega trga ni serijske proizvodnje, brez te- pa ni napredka niti v proizvodnji niti življenjske ravni zaposlenih. — š. B. Nov most čez Lipnico morebitnim poplavam. češnjica, 19. novembra — Včeraj so odprli promet čez novi most preko potoka Lip-nica, ki povezuje ce9to Pod-nart—Kropa s Kranjem skozi vas Cešnjico, Rovte, Njivico, Log in Besnico. Prejšnji most je onesposobila poplava. Sedanji je zgrajen na betonskih nosilcih, je znatno višji in »olidnejši, tako da bo lahko vzdržal daljšo dobo in tudi kljuboval Za gradnjo tega mosta so veliko prispevali vaščani iz Češnjice in Rovta, ki so brezplačno dali in pripeljali na gradbišče 70 kubičnih metrov hrastovega in smrekovega lesa ter tako mnogo pripomogli k reševanju težav pri prometu tam skozi, ki so nastale po septembrskih poplavah. C.R. 70 odstotkov več kot lani Obmejna prehoda preko Podkorenskega sedla in Rateč sta letos do 1. novembra zabeležila 70 odstotkov večji promet kot lani v istem obdobju. S potnimi listi je prekoračilo te prehode 2.334.000 oseb kar pomeni, da se ta dva obmejna bloka zelo uveljavljata in da močno narašča turistični promet nasploh. Zanimivo pa je, da obmejni promet s tako imenovanimi propustnicami ne beleži naraščanja. Število obiskov obmejnega prebivalstva iz avstrijske kakor tudi iz italijanske strani je letos celo. manjše. Manj je bilo tudi prehodov naših na italijansko stran, medtem ko je rahli vzpon le v številu obiskov na Koroško. — T. L. 25. in v Radovljici 27. novembra. Obravnavali bodo not-, ranjo zakonodajo delovnih organizacij, predvsem pa statute in pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. Kmalu za tem, že v začetku decembra, bo občinski sindikalni svet organiziral v Bohinju dvodnevni seminar za člana predsedstva plenuma im za strokovne odbore sindikatov. Proučevali bodo nekatere značilnosti zakonov o delov* nih razmerjih in o delovnih organizacijah ter druga vprašanja. K sodelovanju bodo povabili strokovnjake s področne zakonodaje in nekatere vodilne sindikalne delavce. -J. B. Dom počitniške zveze Jesenice na Srednjem vrhu, kamor so pred kratkim prlbrnela prva motorna vozila po novi cesti, je s tem dobil še večjo veljavo. V letos preurejenih prostorih je 70 ležišč in drugI potrebni prostori, kjer bodo lahko jeseniški železarji ali kdorkoli (saj je dom odprt za vse!) pozimi in poleti našel svoj užitek. KRVODAJALCI OBČINE KRANJ Zmaga Jezerjanov Vse krajevne organizacije RK občine Kranj se pripravljajo na zaključno prireditev, ki bo v ponedeljek v Kranju v počastitev letošnjega uspešnega tekmovanja v krvodajalstvu, ki je bilo posvečeno 20. obletnici osvoboditve. Po vsei. optimističnih predvidevanjih so pričakovali v Občini okroglo 720 litrov krvi. Toda zavest ljudi je mainsikje prijetno iznenadila organizatorje. Skupno se je- prijavilo več kot 3.000 ljudi, ki so bili pripravljeni oddati kri za potrebe bolnišnic, oziroma za razne ranjence, bolnike, porodnice itd. Zdravniški pregledi in druge okoliščine so to število prijavljenih znižale na 2.520 prostovoljcev, ki so v resnici oddali ustrezno količino krvi tako, da so vsi dali 830 lLtrov krvi oziroma 110 litrov iznad predvidevanj. Tak uspeh je bil dosežen ob velikem razumevanju samoupravnih in dirugih organov po delovnih organizacijah, zlasti pa po vaseh. V primerjavi s številom prebivalstva oziroma postavljenim načrtom so svoje obveznosti najbolj presegli na Jezerskem, din sioer za 155 odstotkov. Sledi krajevna organizacija RK Oljševek, Sentur-Bka gora, PodlMica, Cerklje, Zalog, Preddvor, Velesovo, Šenčur iifcd., ki so vse presegle svojo obveznost. # Na posebni preriditvi v 0 ponedeljek bodo podeliti O vsem, ki so že dali kri # več kot petkrat srebrno # in tistim, ki so darovali # kri več kot desetkrat zlato # značko. Zavedne fcrvoda- # jalce te občine bodo raz- # vedrili pevoi stražiško # Svobode in Veseli planit šarjj iz Ljubljane. - K. M, Izdaja, in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 In oprave: Kranj, Koroška cesta' 8. Tekoči račun pri NB v Kranja 515-1-135. Telefoni redakc. 21-835, 22-152 uprava lo tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročalo« letno 2000, mesečno 170 dinarjev. Cena posameznih številk 40 din. Mali oglasi za naročnike 40, za nena-ročnikc 50 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo