M m _ ■» * " * ' C * • "	• ' _ ■	r
fl H ^^^^ *• fl	n H B
H H i ' I ^Bb '.b / H	H H -
^B ^B ^^ # V fi # H Bi«	^m H m
-
list slovenskih delavcev v Ameriki.
8
- »»J™**	<l>«nrfk 3 I
s v twiif^ftt i#»r; v*\ ahfcs	•	h
j v mmtunjrziia or»TM >	I
1 --I
Vstf* nmkto —. $400 1 Z* Pol ** $2 50 I ^.......i.......................................................1
■	The largest Slovenian DaiIf. if I
I	L m the United States. 'J B
I	toned every day exeept Sundays I
i	and Legal Holidays, ^ I
1	50,000 Readers. ^ I
TELir.roH 297« COETLANDT._Entered a* Second Claw Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3," 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT^
WO. 161. - ŠTEV. 161.	NEW YORK, FRIDAY, JULY 11, 1919. - PETEK, 11. JULIJA, 1919.	VOLUME XXVIL - LETNIK XXVII
1 GOVOR PREDSEDNIKA
BOJ ZA MIROVNO POGODBO SE JE ZAČEL. — PREDSEDNIK WILSON JE PRIPRAVLJEN PRED VSAKIM BRANITI SVOJE HAOKLO TER VSAKO SVOJO BESEDO PODPRETI Z NEOVR-QLJIVIMI DOKAZI — ZDRUŽENE DRŽAVE SO STOPILE SAMO VSLEDTEGA V VOJNO. KER JE PRETIL PRAVICI PORAZ.
ROJ ZA PRAVICO — JE BILO NAČELO AMER. NARODA.
Washington, I). C., 10. julij«. — Predsednik Wilson je pred-. Jožd dane« u&tu mi uvno pogodbo v javni seji. Noben drugi predsednik Združenih držav ni še nikdar razpravljal o kaki pogodbi v
javni seji.
lie<*edilo predsednikovega nagovora je v splošnem naslednje.
Gospodje senata: — Besedilo pogodbe * Nemčijo je bilo podpirano v V- '->aillrs dne 2*. junija. Poslužujem se prve prilike, da po^nlbo pred vas v odobrenje in da vas informiram glede dela konfervnee, ki je formulirala to pogodbo.
—	Pogodba ne predstavlja ničesar drugega kot svetovno urav-rinv«. Nemogoče bi bilo zame sumarizirati ali preleteti sterilne do-l"«'be v nagovoru, ki mora biti vsled potrebe kratek. Moja služba in
i **• inforsct.je, katere imam, bodo na razpolago vam in vašemu ko ' m t tej n ra zunanje »rdeve ob vxaketn času. neformalno ali pa v , viM-Hi xnsf lanju, kot želite.^ I "pam, da se ne boste obotavljali po-iluliti se teh informreij,
V tem času. pri-dno sami preštudirate dokument, bom skušal v »pLtMitein ozi.i»«*iti njege eilje in namene.
enen -mislu je treba bre/ dvoma, da vam poročam, kaj se jo p<**kw«il< in kaj ilosejrlo v Parizu. Vsak dan bili informirani ^'•■'ie trka, kar se j > vviilo tam. — o problen , a katerimi se je i igrala pečuti mirovna kiuifereriv-a in o težkočah, kako položiti rav-i.e » rte uraxnave vsepovsod na polju, na katerem so stare črte med-narodnih o»lnoiajev in nove sledile tako kompliciranemu uzoreu r.-, bile večinoma ruko globoko zarezane vsled zgodovinskih oko hi -in, ki so obvladale akcijo celo tam, kjer bi bilo najboljše igno-• rirati jih ali pa izbrisati.
Ti krtfnt toki politike in interesov so vam morali biti očiti. Preveč bi bi> zame če bi skušal pojasniti vprašanja, ki so se pojavila ali številne različne elemente, ki so prišli vpoštev. Skušal t >m pojasnil i uiogo, katero so igrali moji tovariši in jaz kot za-ftoMinki vlaile Združenih držav.
Ta uloga je bik diktirana od uloge, katero je igrala Amerika v vojni iu od pričakovanja, ki je vstalo v dušah narodov, s kate limi smo se združili v velikem boju.
Združene države so stopile v vojno s popolnoma drugega vidi-k i kot katerikoli drugi narod, z izjemo naših zaveznikov na tej t rini oceana Stopili smo v vojno ne raditega, ker bi bili naši in-tet-esi dirt-ktin ogrožani ali ker so bile kršene gotove pogodbene ob vrznosti. kojih del bi bili mi, temveč le, ker smo videli, da je bila ;>«>» *od ojrežena supremacija ali celo vrednost pranee ter so bil* tudi proste vlade vsepovsod ogrožene vsled neznosne agresivnosti Mle ki ni upoštevali: niti [>ravice. uiti obligacij in koje vladni «i-*tem je zanikal pra\ ice državljanov proti avtokratieni avtoriteti vladajočih. Pri uravnavi miru nismo skušali doLiti zase nikake posebne odško<!nine, temveč le zopet no uvedbo pravice ter za got o vik prostosti vsepovsod.
—	Stopili smo v vojno kot neinteresirani prvobojevniki pravice ter se tudi v mirovnih pogojih nismo iuteresirali na noben dru j g i način.
Upanja narodov, zvezanih proti centralnim zaveznikom, so padla zelo nizko, ko so pričeli naši vojaki vreti preko morja. Vsepovsod me«l njimi, rnzveu v najtrdnejših duhovih, je prevladovala temna slutnja neareče.	•
* — Vojna ae je koučala v novembru, pred osmimi meseci, a treba se vam je le spomniti česa smo se bali sredi poletja, kratke štiri me*cr« pre,i premirjem, da spoznate, kar je izvršila naša pravočas „uu pomoč tako za njih moralo kot za njih fizično varnost.
Ona prva akeija, pri Chateau Thierry, ki ne bo nikdar pozabljena, se j« že vršila.
Naši junaški vojaki in mornarji so že zaprli zev, katero se je *ovrainiku že posrečilo odpreti za njegovo napredovanje proti Pa rizu,w so it obrnili val bitke nazaj proti mejam Francije ter pričeli * navalom, ki je bil določen, da reši Evropo in svet
Od tedaj naprej so bili Nemci vedno potiskani nazaj in nazaj, Nikdar »e jim ni posrečilo potisniti uspešno naprej. Kljub temu pa tu bilo Ae nobenega trduega upanja. Prestrašeni možje in ženske, vodilni duhovi Francije, mi prisostvovali slavljenju 4. julija preteklega leta v Parizu iz velikodušne uljudnosti, — a brez srca za slav-nest in majhnim upanjem. Sli so pa proč z nečim novim v svojih srcih. Oni sami so uem povedali to.
Kn sam pogled na naše može. na njih moč. njih zaupanje, ki se je kazalo v vsaki kretnji, na njih mirne in razumne oči, — je pri-cdel vsakega, ki jih je videl onega znamenitega dne, do spoznanja, da ae je zgodilo nekaj več kot je navaden dogodek v boju. nekaj po vnem različnega od priprostega prihoda svežih čet.
Velika moralna sila se je vrgla v boj. Una fizična sila teh navdušenih mož je govorila o nekaj več kot so navadni telesni moči. No-s K so velike ideale prostega naroda v svojih srcih in s to vizijo so bili nepremagljivi. Njih sama navzočnost je prinesla uteho. Njih iK-jevanje pa je napravilo zmago za gotovo stvar.
Prznani no bili kot Križarji in ko so jih tisoči narasli na mi-Ijone, je vaakdo spoznal, da pomeni njih moč rešitev.
Oni pa to bili povsem sposobni možje, da uresničijo to upanje. Finejii možje niso šli še nikdar v bitko. Njih častniki pa so bili vredni njih
To ni prilika za izgovarjanje slovospevov na armade, katere je( poslala Amerika t Francijo, a ker govorim o njih misiii, naj govorim tudi o ponosu, ki «ea ga delil z vsakim Amerikaneem, ki jih je ridel tam ali imel opravka * njimi. To so bili one vrste možje, 3*o katerifc #eli Amerika biti zastopana, one vrste ljudje. • katere si [ še?š imeti vsak Amefikanee za svoje tovariše in rojake v veliki stra-i g sni bitki, a nežni in uslužni izven nje.
Siti so prosti možje pod orožjem; niso pozabili svojih idealov, sred s nalog uaašlja Ponosen sem, da aem imel privilegij biti združen t njimi in da imenujem samega sebe njih voditeljem.
Sedaj pa hočem govoriti o tem, kaj so pomenili za ljudi, ob ko-■■Mratti m se borili in za narod, med katerega so se pomešali s L.Mo-prfeFMtMtj, k«* prijatelji, ki so le hoteli biti uslužni. Za ne m« triii Ttsšm peqttfeijenje Amerike. Kar so storili, je napravilo y Mr «« aevzema. za živo realnost ne ie pri naro-
POftTNA ZVEZA Z JUGOSLAVIJO.
-1—
- V Jugoslavijo ae lahko pošilja pisma, liste in tiskovine, ee po-iiljateT odgovarja vsem zahtevam Poštne Unije. Lahko ae pdQje re-gmlrirane ali pa z navadao po-
' 'iifi »ji S'	^ t;i.
-	j za more poailjatt tudi pakete in
zavoje, vsebujoče obleko, hrano blago itd. i! Glavni poštar odvrnil, d* te--(ga zaenkrat ie ni mogoče, da bo i pa dovoljeno ▼ Vratkem eaacu
-	Naznanjamo, da smo pred tre-
-	si dnevi saiett poffljati naš liat
nem strahu, da ne bodo verig»» nikdar razpete in da bo|Lo upanja za \cdno uničena.
Pritisk toga, za i:ar so se zavzemali, je ležal za nais, ki smo zastopali Ameriko pri mirovni mizi. Bila je naša dolžnost gledati na to, da je vtak sklep, katerega smo se vdeležili, prispeval, v kolikor smo bili mi v stanu uplivati nanj, k pomirjenju strahu in k oživlje-iiju upanj n; rodov, ki os živeli dosetiaj v oni senci, narodov, ki so prišli z našo pomočjo do svoje prostosti. Bila je naša naloga storiti vse, kar je bilo v naši moči, da napravimo triumf prostosti in pravice trajnim triumfom, s kojega zagotovilom naj bi živeli ljudje vsepovsod brez strahu.
if tare zapreke s d stale vsepovsod na poti, — obljube, katere so dale vlade draga drugi v dneh, ko se je mešalo moč in pravico ter je bila moč zmagalca brez omejitve. Dogovori, ki so imeli namen razpolaganja z ozemlji, razširjenja suverenosti, ki so služila interesom onih, ki so imeli moč v rokah, so blia sklenjena brez misli na to, kaj si želi prizadeti narod in kakšen dobiček bo imel od tega. Teh dogovorov pa ni bilo vedno mogoče častno potisniti na stran.
Ni bilo jahko cepiti novi red idej na stari red in nekateri sadeži tega cepljenja, bojim se. bodo za nekaj časa trpki. Z malimi izjemami pa so možje, ki so sedeli z nami ob mirovni mizi. prav tako odkrito kot mi želeli priti proč od slabih uplivov, nelegitimnih namenov, demoralizujočih ambicij ter mednarodnih kovarstvev i*, i-a.erih so vzklili zlokobui načrti Nemčije kot naravni plod.
Naš privilegij je bil formulirati prmcipije. ki so bili sprejeti ne raditega. ker smo prišli mi noter, da pospešimo in zagotovimo zmago, temneč raditega. ker so bili voljno sprejeti kot principijt. \ katerih so bili vzgojeni pošteni in prosvitljeni duhovi vsepovsod. Govorili so i vesti sveta kot o vesti Amerike ter sem vesel, da morem plačati svoj tribut rešpekta in hvaležnosti onim zmožnim, v bodočnost zročim možem, s katerimi je bil moj privilegij sodelovati, za njih nezmotljivega duha sodelovanja, za njih stalni napor, da prilagodijo interese, ki so jih zastopali, prineipijem. glede katerih muu se zedinili.
Težkoee, ki so bile številne, so ležale v okoliščinah, ne pa pogosto v ljudeh. Skoro brez izjeme so vodilni možje ugledali resnično in polno vizijo probiema miru kot nerazdeljive celote, problema ne le prilagodenja interesov, temveč problema pravice in pravične akcije.
Atmosfera, v kateri je poslovala konferenca, ni bila videti u-stvarjena od ambicij močnih vlad. temveč od upanj in aspiraeij majhnih narodov ter narodov, dosed a j pod jarmom sile. katero je omajala in zdrobila zmaga.
Dva velika cesarstva sta bila prisiljena v politični bankerot in mi smo upravitelji konkurza. Naša naloga ni bila le napraviti mir s centralnimi državami ter popraviti zlo, katero so storile njih armade. Centralne države so živele v javnem kršenju številnih bistvenih pravic, ze katere je bila vojevana vojna. Obvladale so tuje narode, do kojih vlade niso imele nobene naravne pravice. (Ali jo imajo Ttaljatr" glede Slovencev!) Izsiljevale so. ne pokorščino, temveč dejansko suženjstvo ter izrabljale one. ki so bili slabi na ko-Tjst onih, ki so bili mojstri in nadgospodi edinole s silo orožja.
Noben red ni bil mogoč, dokler ni bil pravilno uravnan celi re<* v centralni "Evropi.
Svoj govor je zaključil z besedami:
Mi se ne smemo vrniti. Mi moremo iti samo naprej ter z odprtimi očmi in osveženim dnhom slediti prikazni. Amerika naj v resnici pokaže pot. Svetlobni žarki padajo samo na to pot in nikamor drugam.'
/
PREDSEDNIK WILSON.
Odobrenje jogodbe
Predsednik Ebert je podpisal resolucijo Narodne skupščine. — Člani so pospešili akcijo.
Weimar, Nemčija. 10. julija. — Nemška Narodna skupščina je na jasen način pokazala Ga se hoče na hiter način iznebiti neprijetne ; naloge odobrenja pogodbe, ne da jbi zatemnila odredbo s posebnimi resolucijami.
| Pri otvorjenju ^eje so vložili kon servativci resolucijo, ki bi napra-tvila odobrenje odvisno od razsodbe priznanih oV'a> ti glede'mednarodnega prava, če more namreč (predlagano mednarodno sodišče razpisati in določiti obravnavo ter naložiti kazni, ki niso bile dosedaj predpisane od mednarodnega prava.
Resolucija se je tikala uveljav-Ijenja člankov od 227 do 230 mirovne pogodbe, ki določajo obravnavo proti prejsnemu kajzerju ter Nemcem, ki so obtoženi povzroče-nja vojne ali kršenja vojnih pravil. Članki določajo tudi ustanovitev nevtralnega sodišča, ki naj bo določil vprašanje odgovornosti za konflikt.
Predlog za odobrenje pogodbe je šel skozi prvo čitanje, nakar je bil določen odmor, da se da strankam priliko razpravljati o resoluciji. Po petnajstih minutah se jc zbornica zopet sestala in dr. Schiffer. voditelj narodnih liberalcev ter prejš"« finančni mini ster. je izjavil, da obžaluje uvedbo resolucje, kajti s'azila bo le v to da zmeša celi položaj.
Neki klerikalni govornik je izjavil, da je as za reservacije minul. — Konservativci so branili resolucijo, ki pa je bila odločno poražena.
Nato se je vršilo drugo in tretje čitanje pogodbe z opozicijo, ki je irihajala od demokratov, narodnih . liberalcev in konservativcev.
Dr. Dernburg, prejšnji finančni minister, von Payer, prjesnji cesarski podkancler in nekateri drugi demokrati so glasovali za odobrenje.
Večina članov kabineta je bila navzoča in tudi zbornica je bila polno zastopana. Dr. Mueller, zunanji minister, j- izjavil v svojem govoru, da bo odobrenje pogodbe dovedlo do hitrejšega razveljavljen j a blokade.
—	Nahajamo sc na tem, da pričnemo štirid esetletni mara skozi puščavo, — j^ rekel. — Nobenega drugega izraza ne morem najti za pot trpljenja, katero nam predpisuje izpo^uenje pogodbe.
Dr. Peter Spahn. voditelj katoliškega centroma, je rekel:
—	Privolili s:ao v pogodbo pod težkim pritiskom, da rešimo same sebe anarhije in da ohranimo do movino pred notranjim uničenjem.
Govorili so še nadaljni. ki so vs izjavljali, da jc pogodba krivična. da jo je nemogoče izpolniti in da bo dan opro-eenja Nemčije kmalu napoeil.
Te govore je .rborniea pozdravila s tako burnim aplavzom, da je predsednik skupščine. Fehren-bach. opozoril, da je ploskanje proti pravilom skupščine. Pretil je tudi. da bo dal izprazniti galerije. Debata pa je šla naprej vs-5 pričo sličnih govorov in stičnega aplavza.
Tekom debate je predsednik protestiral proti temu, da bo Al-Alzacija in Loren?ka odtrgana od ^ Nemčije. Rekel >, da je pogodba • iz leta 1870 enostavno vrnila, kar je bilo vzeto Nemčiji pred 150 leti. Dal je izraza tipanju, da bo na-i rod Alzacije ohranil svoj nemški značaj, navade in civilizacijo.
Nepričakovani odstop finančne > ga ministra bo mogoče dovedel do kabinetne krute. Njegov načrt
ITALIJA SE TOLAŽI
NITTI JE IZJAVIL V LAŠKM PARLAMENTU, DA BO VLADAL Z ZELEZNO BOKO TER VZDRŽAL V ITALIJI RED — VELI KANSKI NOVI DAVKI V ZNESKU 500 MILIJONOV DOLARJEV. — NITTI SVARI PRED GOVORICAMI O REVOLUCIJI.
Rim, I^iija, 10. julija. — Pr: obrazložitvi vladnega programa v parlamentu je izjavil včeraj Nitti, italjanski ministrski predsednik, da bo italjauska vlada vzdržala red s trdno roko in brez o-jbotavljanja ali slabosti. Rekel je, da hoče italjanska vlada povspe-šiti mirovna pogajanja. Dal je tudi izraza upanju, da bo mogoče takoj sklenili mir 5 polnim vzdržanjem laških narodnih fcspiracij.
Vlada i:amerava vprizoriti hiter pohod a vojnega v mirovno stanje in to je potrebno vsled številnih konfliktov, ki so se zavi-. šiii v zadnjem času.
Ogorčenje med narodom bo vlada sama odpravila z znižanjem cen, brez česar je po izjavi Nittija nemogoče zajamčiti gocijaleu mir. Vlada bo hitro pripravila finančne in gospodarske izpremem-be, ki so potrebne vsled novih pogojev, a javni red je neobhodno potreben za vdejstvovanje celega programa.
Glede notranje politike je izjavil Nitti, da podpira reformo se« nata, ki naj bi se izpremenil v delno izborno zastopstvo. Zagovarjal je tudi volilno reformo za poslansko zbornico. Objavil je, da bodo uveljavljeni novi davki, potom katerih se bodo dohodki izdatno zvišali. Novi davki bodo obstajali v glavnem iz naprednega dohodninskega davka na dohodke, ki so direktno zvezani z vojno.
Nitti je objavil nadalje, da bo armada demobilizirana, kakor-lntro bo to dopuščal mednarodni položaj in kakorhitro bo vstanov-ijen notranji red. Rekel je, da namerava vlada elekritčno obratovati skoraj 4000 milj železnic v namenu, da prihrani gremog ter izrabi vodno Mlo dežele. Železnice v dolini reke Pada bodo isto tako oliratovane z elektriko ter bodo ^ to svrho služili vodopadi v Tren-finu. Posebno pozornost bo posvetila vlada avijatiki da bo postala Italija kot pravi on središče svetovne avijatike.
Signor Nitti je obžaloval izjave ki so na srečo prav izolirane in kojih namen je zasejati nezaupanje med Italijo in njenimi zavezniki.
—	Nekateri neprijetni dogodki, ki so se završili na Reki in v drugih mestih, so bili pretirani — je nadaljeval. — Francija in Italija imata veliko čednosti v skupnem, a tudi nekatere napake. In med te je šteti razburjenje radi malenkostnih dogodkov. Noben titk dogodek ne more izpodkopati prijateljskega razmerja med o-betna deželama, ki je bilo posvečeno s skupaj prelito krvjo. Demokratična Francija mora spoznati, da zaupa Italija v njeno prijateljsko sodelovanje za razvoj narodnega preobrata.
Soglsno 7. ministrskim predsednikom izgubi lflška vlada vsako
Soglasno z ministrskim predsednikom izgubi laška vlada vsako vsako nadaijno skrčenje cene bi pomenilo dejansko uničenje. Sedanji problem leži v tem, da se spravi v soglasje stroške s ceno ter izloči posredovalce.
—	Kdorkoli govori o revoluciji z ozirom na sedanje razmere v produkciji in izmenjavi tega je smatrati za sovražnika naroda — je dostavil. — Če je revolucija zlo v deželah ki imajo na razpolago dovolj surovin bi pomenila naravnost samomor za deželo kot ;c Italija.
Nitti je rekel, da bo imela Italija v bližnji bodočnosti zunanjega dolga v znesku stiritisoč miljonov dolarjev, brez ozira na cirkulacijo papirnatega denarja, katerega je štirikrat več kot pred vojno. Stroški civilnc službe pa so se med tem časom potrojili. Navadni izdatki znašajo celih tisoč miljonov dolarjev.
Obžaloval je stalne pretnje glede stavk, ter izjavil, da je posledica tega zmešnjava z oeiroma na pravico brez nasilja in pravico s silo. Trdil je tudi, da imajo povišane plače za posledico povijanje vseh življenjskih stroškov.
Delavska zboru'ea je izdala manifest, v katerem pravi, da je dobila jamstva, da ne bodo cene življenskih potrebščin povišane, ♦emveč. da bodo ostale skrčene za 50 odstotkov. Zbornica poziva narod, naj vrne na delo.
KDO BO KONTROLIRAL DAR-DANELE?
Pariz, Francija, 10. julija. — Tukajšnji zastopnik Kolčakove vlade, princ Lvov je pisal Clemen-ceauju kot predsedniku mirovne konference pismo v katerem ga o požar j a na ruske interese v turškem cesarstvu ter ga prosi, naj dobi Rusija mandat nad Darda-nelami. Lvov predlaga za Carigrad mednarodni mandat, v katerem naj bi bila zastopana tudi i Rusija. Nad Armensko Rusija ne more sprejeti nobenega mandata, h
strijalnih organizacij po celi dr-i žavi je vložilo Droteste proti po-1 skusu, da se podredi industrijo in eksportno trgovino vladnemu nad zorsvtu. Ti protesti so bili v glavnem odgovorni za sklep kabineta, da zavrne predlog Wissella.
-	DENARNE POSILJATVE V -
-	ISTRO, NA GORIŠKO IN -
NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriikem in tudi na Notranjskem po ozemlju ki je zasedeno po italjanski armadi.
Jamčimo aH garantimamo za ▼tako posiljatev, toda za kake mo-go*-e zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti.
50 lir	% 6.80
100 lir	$ 13.00
600 lir	% 64.00
1000 lir	$128.00
Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order aH pa po New York Bank Draft.
TVRDKA FRANK »AKRKR. 82 Cortlandt 8L, New York, N. Y-
POSTNI IN DENARNI PROMET Z NAftO STARO DOMOVINO JE SEDAJ ZOPET POPOLNOMA ODPRT.
. Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, v Slavonijo, in Hercegovino popolnoma zanesljivo in ae lan jim razmeram primerno tudi hitro.
Jamčimo aH garantiramo at vsako poSfljater, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. 3
Sedaj pošljemo za vsak dolar 18 kron v staro domovino, na primer:
100 kron----$ 5.S5	600 kron....$27.75
m -: , 200 kron....$1L10	1000 kron....$66.60
Za pošiljanje večjih zneskov smo pripravljeni napraviti iv ugodnejšo ceno po pismenem.ali ustmenem dogovoru.
Dennr nam podati je najbolje po Domestfe Postni Momy (Mm. aU pspo M—i H^Bank Draft. ^	mm*n_un*

■ • ' , - f " . '> h ■
11 JUt.
obratovanje industrije, kot je vodstvo in strokovnjasko delo sa-o! Takrat se bodo odprle oči tudi marsikateremu ameriškemu delavskemu voditelju, ki domneva sedaj, da bi moglo nadaljno priseljevanje Škodovati življenjskemu standardu ameriškega delavea.
Dopisi
Gompers proti prisdjeraiijii
-* «*!■»
N"a prvem letnem kongresu vse-ameriške delavske federacije, ki se je vri;! v sredo v hotelu Continental v New Yorku, je nave del Samuel Gompers vzroke, ki so napotili Ameriško delavsko federacijo, <la je priporočila prepoved priseljevanja za nadaljna štiri leta.
Pojasnilo j«» bilo odgovor na resolucijo, katero je vložil Ij. N. M o rune«, m< hibki d*. Segat in ki je bila sprejela soglasno <nl konvencije, v kateri se prosi Ameriško delavsko federacijo, za podrobno pojasnilo glede vzrokov take akcije.
(ioniper* je rekel med drugim tudi naslednje:
— Cen it v* se gl»se. da imamo sedaj v deželi nekako 108.000.000 prebivalcev. Priseljevanje skozi dvajset let do leta 1914 je bilo ta 1 o veliko, da je postalo ogroienje standardov in. pogojev življenja v nasi deželi. V fiskalnem letu, ki se je končalo dne 1. julija 1914, je prišlo v Združene države 1,2~»0.000 priseljencev. Priseljevanje ni bilo naravno ali normalno. Obstajala je kombinacija med korpora tijcmi t rust i in pa rob rodnim i družbami, ki so pošiljale agente po vseh • wup^bih deželah, ki uuj bi napotili delavce, naj pridejo seur za dolyceno ceno.
Kontrasti, katere so imeli 1i industrijalni trust i v družbi kor-poracij s temi ljudmi, mi bili takega značaja, da so bili ti ljudje • kozi leta sužnji ten trustov. Ljudje, ki so opazovali ladje, priha-jaječe v to deželo, ko videli priseljence, ki niso imeli s seboj niče-»ar drugega kot majhen koveeg.Te ljudi so naložili nato na vlake ter odvedli v tvorniee, klavnice, jeklarne in druga industrijalni podjetja.
Položaj je prišel do take višine, da so magnati trustov ogla-m vali r aru« i iških li*rtih ter v listih drugih dežel, da hočejo delavce, da pa ne marajo ameriških delavcev.
Trkom leta smo skušali organizirati ljudi v klavniški industriji ter bdi usp^ni do gotove meje. Tudi smo Kkušaii organizirati ljudi \ železnih in jeklarskih industrijah. Izdali smo tisoče in ti-1'H'c dolarjev ter bili v stanu organizirati le 100,000 mož v teh industrijah, v katerih je zaposlenih 1,500,000 ljudi.
Ti ljudje so bili v suženjstvu ter so smeli citati časopise v *vt;ih lastnih jezikih, ki so jih učili, da morajo sovražiti ameriško delavsko gibanje in us se mu ne smejo pridružiti.
Oil lets 1914 naprej »mo imeli le malo priseljevanja. Vzeli smo štiri iiuljone mož ter jih )H*dali v taborišča. Ti so bili sedaj vrnje *.ii ndustriji Trije miljoni so ie demobilizirani, a še veduo je pol nuijons v vojaški službi.
Prositi hočem vsakega moža tukaj, naj preišče svojo vest ter pov«, če ni naša dolžnost najti dela za one ljudi, ki so bili voljni umreti, da dajo Ameriki in našim zaveznikom prostost.
Naša prva dolžnost je tako uravnati svoje zndeve, da bo imel Amerikancf pravico do dela pred katerimkoli drugim, ki bi prišel semkaj iz katere druge dežele.
Zelo lahko je za ljudi v de/.elah, ki isco ogrožene, protestirati proti akciji Združenih držav, a mi se nahajamo v veliki nevarnosti, razven če se kaj ukrene.
Požrešnosli in ropaže!jnost i delodajalcev ne bomo prepustili ftandarda, katerega smo ustvarili za ameriškega delavca ter ga tudi ne bomo pustili podminirati od prevelikega števila priseljencev. —
To so kaj kritični časi, časi kot jih še ni videl svet in to pomeni enostavno da se moramo zavarovati ali pa biti pregaženi. Ko bo ta kritična doba minula, bo Amerika zopet lahkojiostala dom onih, ki bodo pritdi prostovoljno, da se nastanijo tukaj ter žive soglasno x našim standardom. Z veseljem bomo prožili roko onim, ki bodo prišli v tem duhu.
Ta čas ho prišel in mogoče še pred štirimi leti, a do tedaj je treba nekaj storiti, da se zavaruje življenja in standarde delavske-ps naroda v tej deželi
Izvajanja Gompersa so v gotovi meri upravičena ter točna, a vendar ne zadenejo stvari v živo. Zakaj pa je opaziti v vseh indu-vtrijalnih krogih toliko vznemirjenja vspričo vedno naraščajočega cdhajanja delavcev v Evropo? Ni le denar, katerega odnašajo ti delavci domov. Živa kila je. ki predstavlja resnično izgubo za ameriško industirjo. Denar se da vedno nadomestiti, a živo silo, delavno roko je mogoče n&domestiti le z drugo delavno roko. Splošno se glasi, da bo odpotovalo v najkrajšem času več miljonov delavcev iz Združenih držav v Evropo. Med njimi bo več tisoče v takih, ki so tudi tvegali svoja življenje na bojnih poljih Francije za Ameriko in zaveznike. Za domače Amerikanee bo vsled tega obilo, pre-ebilo dela ▼ ameriških industrijah, kajti stopili bodo lahko na m.v *'a onih, ki bodo odšli v Evropo in odkoder se ne bodo najbrž nikdar več vmfli. Zakaj torej tak strar pred priseljevanjem, ki sploh m vjetno, a izjemo priseljevanje Židov, ki pa ponavadi ne delajo v premogovnikih in topilnicah T Z&kaj toliko kričanja za zavarovanje atadarda fivljenja za ameriškega delavca t Priseljevanje bo majhno, izseljevanje iz Združenih držav pa veliko in dela bo dobil Tsak Amerikanee, aamo če ga bo hotel.
Kdor pozna dejanske razmere v ameriški industriji ve, da o-pravljajo najtežja in najbolj zdravju škodljiva dela ravno priseljenci iz Evrope in Mehike. Malo je pristnih Amerikancev, ki bi bili voljni stalno delati v premogovnikih, drugih rudnikih, topilnicah, na Želemiških tračnicah, v predilnicah, razven če dobe mesta pred-delaveev in "bosov". To velja prav posebno za iztočne države ter
Ko bodo industrije zopet postavljene na mirovni temelj ter bo Inorala Amerika agkladat i akoro polovico sveta m svojimi proiz-
sedno Pennsvlvanijo, ker tam še ni takrat mraz pomoril nep.zab-ljene zdravilne kapljice, za :;atero zu<:j marsikateri žaluje in ki je bila tal rat še od zdravnikov zelo priporočljiva. Prinesel je je. kolikor je liajvcč mogel, dasi je lilo težavno zaradi stroge že stare vvestvirginske cenzure Hodil je c<i hiše do JiLŠe obiskoval belili!:**, dokler ni tudi njega bolezen položila v pi»steljo, ter jim daj;.l takrat priporočljivo, sedaj prepovedano kapljici). Morilka flu mu je prizanesla. Ozdravel je in se š<-naproj zdrav veselil med svojimi prijatelji. Ali prišel je roparski ptič, namreč n^k konjski prega-nj::č. ki je vozil premog iz rova. Nekega dne. predno se je Martin podal v rov na svoje delo. je ta junaški preganjač zaradi majhnega prepira trikrat ustrelil na njega iz samokresa ter ga zadel v levo nogo. Xogo so mu nad kolenom odrezali v morgantownski bolnišnici, ue da bi ga vprašali ali in d prej povedali, kaj bodo naredili.
Vojna v Evropi, vojna tu. Se pri delu imajo ti izobraženi ljudje samokrese s seboj. Pač so junaki! 1'ako se obrača! za časa flu je on hodil bolnike obiskovat, zdaj ho dijo pa drugi njega. Nesrečni Dolar je elan SXPJ. in pa angleške organizacije Moose. Ker je oni junak pobegni!, je želeti, da bi pri-šri na svitlo, a k o je res kaka pravica na svetu. Martinu pa želimo. da l»i kaj kmalu okreval.
J. P.
Kako misli Anatole France o oficijelni
Franciji
V ženevskem socijalističnem listu "La Feuille"* z dne 2. maja čitamo sledeči članek, ki zasluži, da ga naši čitatelji prečitajo:
"Ko je gospod Pichon lansiral z visoke tribune v komori one virtuozne in sedaj- historične besede z obzirom na po "boljševi-kih predlagan mir": 44 Mi se ne bomo nikoli pogajali z zločinom", se je poslancem zazdelo, "da je zadel v črno točko" in izbruhnilo je aplavdiranje, ki se je valilo, grmelo in svedočilc aprobaeijo enluziastične komore.
"In nikogar ni bilo tedaj, da se spomni zgodovine. Ali mi nismo pozabili, da je bila Francija sklenila s carjem alianco, zape-' rateno s tajno pogodbo, da zadu-15» "z ognjem in mečem revolt e v Finski in Poljski in da potopi v I morju krvi revolucije let 1903 in : 1905; ona mu je posodila miljar-de, širokosrčno, toliko kolikor si j je poželel krvoločni car. Kadar j so črne tolpe hrumele po Rusiji, požirajoč žene in otroke, tedaj ni (ničesar rekla O, ona ni imela niti besedice tedaj. To je ni pra* | nič revoliiralo. Odesa, Kijev, Harkov so bobneli vpitja zaklanih žrtev, ali oficijelna Francija je bila gluha. Ona je posojevala denar, nemoteno, vse drugo ji je | bila deveta briga".
j "To pa, seveda, ni paktiranje z zločinom 1"
"Francija je legla na trebuh pred carja brez vsakega sramu. Ona pošilja danes svojo vojsko pla-čenikov na boljševike, hoče vse pokončati in se veseli, kako, bla-godareč njej, umirajo od lakote".
"Odkod ta razlika ravnanja t"
"Prvi plača; drugi pa plačati noče."
"Ali zločini, ki so jih delale tolpe "Malega Petreka", so ravno taki zločini, kakor oni, ki se jih podtiče boljše vi kom! Da, ali poznati treba francosko politiko".
"—Ali plačaš t" Da".
" Tako je, preljubi prijatelj. In ti, tam dolif Kaj! ti odklanjaš? Kanali j a, ropar! S tabo mir? Ti se še upaš prositi za mir? Ušivec, smrad, boljsevik. Ne, nikoli. Najprej plačaj, potem ae bomo šele menili!"
"Ničesar nisem iznašel. Jaz aamo ponavljam to, kar je rekel pravi Francoz, najinteligentnejši, miroljubni, generoznf, ntjboljA: Vai denar je plaval ma-saker delavcev, žena in otrOk pe-trofrajskih. Plačal je sdministra-
sku. oficijelno organizirane poko-Ijc carjeve' vlade v Sara! ovil, v Kursku in v Kozanu.
"— Evo ti meščan francoski, srečni in mirni upnik carjev, evo ti, zakaj se uporablja tvoj denar in zakaj se uporablja tvoj tlenar in kako se plodi.
"— Alianca____ Oh! s koliko
iskreuostjo bi razširili svoje roke, ako bi bilo za zvezo z miroljubnim, junaškim in generoznim ruskim narodom; s kakšnimi simpatijami bi sklenili mi to prijateljstvo! S kolikim veseljem bi vstopili mi žnjim v koucert povezanih narodov. Ali to ni zveza z Rusijo, — o, ravno narobe, to je alianca s carjem, v katero nas vklepa naša republikanska, po tradicijah pa monarhična vlada. In ta Zveza je bila po svojem spo (petju uravnana na profit reakcionarne buržoazije.
"... Bodoča ruska ljudska vlada ne bo pripoznala posojil ma-sakra in civilne vojne.
"In kdo torej govori tako? To je Anatole France v mesecih le bruacju in mar<£tl9l5.
"Francoska politika se ni spremenila. Francija je zemlja tradi cij. Ona ravna danes, kakor je ravnala včeraj. Tudi moramo sko-migavati z rameni, kadar nam ona izjavlja; "Mi se ne bomo nikoli pogajali z zločinom". Francosko časopisje nam sicer hoče za kidati možgane, ali mi vendar-le se nismo popolnoma idioti. Mi smo Že prenapolnjeni z nor ost jt z zvijačami in narobe obrnjenimi resnicami, zato pa se naš organizem brani, da bi jih požiral še nadalje.
"Na koncu pa boljševiki in njihovi zločini, izmišljeni ali pa resnični, oficijelne Francije sploh ne interesirajo. Naj ona nacionalizira svoje žene, svoje banke, naj ona napravi sto drugih bedarij, vse to ji je deveta briga. To, kar jo zanima, to je denar, preljubi, predobri denar.
"Boljševiki so jo razumeli, či-čerin, ljudski komisar za vnanje zadeve, je ponudil Parizu približno tak le mirovni predlog, poln bridke ironije: Sovjetska vlada pripoznava, da je nemoralno odklanjati plačilo posojil, ki jih je francoska republika in bona fide dala carju Nikolaju U. Radi tega predlaga, da se dovolijo francoski kapitalistom, mesto izplačil v zlatn, ki jih ne more dati, rudniške koncesije in druge prednosti. Francosko vlado prosimo, da nam precizira, kal cšnih koncesij si Seli. Ali feiali ftaneoska republika
mm t	ako ji, y tm
Glede Ljubljanske
Mestne Hranilnice
Tvrdka FRANK SAKSER je prejela od mestne hranilnice ljubljanske pismo datirano z dne IG junij 1919 in med drugim piše tudi sledeče:
Mr. Frank Sakser, New York, N. Y.
Cenjeni:—
Vaše eenj. pi?.»)o z dne 18. a-prila t. 1. prejeli in vsebino istega vzeli na znanje.
Čudimo se va^Sm vrstam, da so rojaki glede našega zavoda živeči v Ameriki v skrbeh — so pač tudi onkraj luže brezvestni agitatorji ki delujejo zoper svoje lastne za vode — naš zaved vživa v novi državi VSAJ ISTI UGLED KOT V STARI PRED VOJNO.
Pošljemo vam Kot tiskovino ra čunski zaključek za leto 1918, v posebnem ovitku, pa ne vemo, ako ga prejmete.
Poplačevanje dolgov in vlaganje denarja je v naši državi normalno. glede naših rojakov v Ame riki. kateri bi radi poplačali dolgove odnosno naložili denar v svoji domovini, vam pa tudi mi do danes ne moremo dati nobenega odgovora, ker je komaj dva meseca, da se vrši navadni pisemski promet, na denarni in priporočeni promet pa za enkrat še ni misliti.
Glede valute :ara tudi ne moremo poročati nie gotovega, ker do sedaj še nismo prejeli od zgoraj nobenih navodil, pisalo se je že veliko o tem po časopisih, a to so bili samo nasveti in ugibanja. V-peljan bode najbrže dinar, koje-ga kurz je danes 3 krone.
ROJAKI NAM IZ AMERIKE ŽE PRIDNO PISARIJO, ker pa navadno povprašujejo, je-li smo prejeli denar, kojega so nam podali, ne da bi navedli banko, kateri so denar oddali in banko v Avstriji, po kateri nam je bil denar nam ni mogoče vsem po-voljno odgovoriti, zategadelj vas prosimo, ako vam je mogoče, da jih opozorite, da naj navedejo vedno znesek, ameriško banko in pa čas, ko so denar banki izročili.
Mestna hranilnica ljublj.
Iz tega pisma 5e razvidno, da oni, ki hranilnici kaj dogujejo. sedaj lahko dolge poplačajo, kar se yri« povsem normalno.
Vsem onim rojakom, ki so poslali v mestno Vanilnico ljublj. denar za časa v^jne po našem posredovanju, bomo preskrbeli vlo-
Brooklyn, H. Y.
V nedeljo dne 20 julija prii dijo pevei <!Slovana*' svoj dr žinski izlet k ta ''Revnemu** v v pod zeleno trti. Vljudno je va Ijen vsak kateri je naklonj« j 'Slovanu ker tu se ne !>o šlo dobiček, pič pa samo za zabav I>a bo pa zabave dovolj, smo d: na program ;*ribenški Jone" ; razbijati. Vstopnina je prosta vsakoga, kateri želi priti in p uric veselji už»vati pri časi j« inenorvea in pri nnši narodni p«; mL Iz pumpe bo pa prikipela oi žlahtna kaplja 2.7!»%. za kale bomo vsi enako prispevali, sove< b«>. j še polov i;« bolj po milo* hožji! Ne poz«ib:te dne 20. juli, pri ''Revnem'' pod zeleno trt Na svidenje!
L. JI ue,
j tajnik slov. pev. dr. Slovan*
Morgan town, W. Va.
Minula je hladna s^mmlad nas:opilo je gorko poletje. Gor poletni dnevi, prijazno gori so'nčice obseva gozde, polja vrtove. Po drevju žvrgoiijo dr« ne ptieiee, po polju in vrtov cveto lepe nam cvetlice) Le tup tam se oglasi roparski pt:"', moi lee nedolžnih ptiču*, +er umori : poškoduje kntero. Ju zopet pridi na nezaželjena nevihta ter pošk • d u je lepa zelena drevesa. Tako j v naravi.
Tu je rojak Martin Dolar, p vsod priljubijen in je bil vedi rad vesel. V času, ko je razsaja morilka flu, je šel več k rut v s
GLAS NARODA"
OvMd tad	tor	J->
SLO VEH IC PUBUSHZNO C0BCPANY
iamk iakus. n ibutbiii	louis ben edi k* trmminr.
FIm« mt fciirtim— af ttM earpanttaB and »adnmn of abon offleen: tt Ovtttdt mrMt, RarmisS ot Hutettu. New Torfc Ctty, K. T.
-QLAS NAHODA" tafcajft mk Au UviiemM aefelj tn pramfttw. -—-—
tet*	Mat m tiniMii ta	Za eala leto n mesto New York |t.H
C«w4« ...................... tt M	3Ba pol leta u mesto New Torte $3.M
k IHM lota. .................... lt»	Za četrt leta sa ineato New fork II«
r»trt lete .................... -IS	Z* Inoeemetro sa celo leto ......I*.« !
C L A a NARODA CVetee ef the People".) ImmI erery day except Sandaye and Holidays.
Subecrfptlon yearfy t*00._____
Advertleement on aoreement.
-----—-— |
Doptat brea podpiee la oeebnoetl ae no prioWuJeJo. Denar Mj ae bleao-roM poCMJatt po Money Order, rl unanaW krmja nara^nikor prosimo, d a ae nam tudi prejinja btrallMe uinul. de hitreje najdemo naslovnika.
**0 LAS NARODA" tl Oartlandt street Bonmsb of Manhattan. New York City, N. T.
Telefon: . 287« Certlandt.
5 ZVUAHJK vaših last- 9 S ni h claret s SLAV- f j 9 KQK LIBERTY CLUB wm I
■j eigarctmm papirjem B ; F mm je postalo dejstvo ka- ^ f
idilvec, ki imajo deli- M ! £ katen m dober OKUS. S E LIBERTY CLUB ei- ■ !£ garetui papir izvaja ZADOVOLJSTVO IN ■ J UŽITEK.	S i
Škatlja velja $4.25. ■ 100 i:r>jižic v vsaki S c M škatlji.	fi j
8 "'e jih vaš prodajalec S S nima, pišite na	B ^
B Natioul iBptrtiBg Ga., Ik. S 1
A 727 Fifth Awe. Pittsburgh P« ^ I Prodajalcem popust.	f
■Wiwttl '
izplačevauje raske rente?"	1
"Jn prav lahko je najti točne besede te komunikacije, ako si i ogledamo poslednje ponudbe mi- [ ru sovjetov. Jaz se prav dol»ro spominjam, da je "bil mir predlo- t žen v takem zmislu".
"In ako mir ni bil sklenjen, je s bilo to samo zato, ker se ji niso zdele garancije zadosti varne. ' Ali potrudite se, premotriti fran- ( coske liste poslednjih mesecev! Lahko se konstatira, da je njihova glavna skrb za vprašanje, dali so boljševiki res pripravljeni plačati in pod kakšnimi pogoji, fili če se plačati branijo".	j
"Onega dne pa, ko bo vlada so- _ vjetov pripravljena plačati, pri- « ca kujemo lahko popoln obrat de-kora. Oli, ti boljševiki, na koncu vendar-le niso taki strašni hudi- ] či; muka. kajpada^ ali končno! Ali če hočejo, da govorimo o denarju, nu, pa naj bo; začnimo se dogovarjati, samo če je to resno! 1 Kar se pa tiče njihovih zločinov, ! moj bog. priznajmo le. mi smo stvar tudi precej pretiravali'*.	i
"Oipokrizija vsake buržoazne 1 \lade je velika. Ako govorim tu ' o Franciji, ni za to, ker ,so mogo- ' čo tlrugi njeni zavezniki manj hipokritični To samo zato, ker jo < poznam prav dobro. Govorim lah- .1 ko o njej. ker ne reskiram preveč, da bi se zmotil, medtem ko o dni- « gih dosti manj vem.*'	]
*Ta nedostatek iskrenosti in { ta duplieiteta vodi v obup celo najhladneje. «az sem citiral re- i koliko France-ovih besedi ki jih i je izrekel 1. 1903; ali interesantno i je to, kar govori ta isti v aprilu j leta 1919".	f
'*Ko so pri zadnjih manifesta- « cijah v čast Jauresa defilirali po- < habljenci pred busto velikega ( tribuna in klicali: "Živela Fran- j cija!" je Anatole France, stoječ i pred podobo svojega prijatelja .« odgovoril: "Xe: Živela Interna-cionala!"	|	]
"Oficielna Francija se mu stu- ,
di bolj kot kdaj prej. In mi. kdaj \
bomo zopet našli ono francosko ,
ljudstvo, ki smo ga ljubili in ki j
smo mu sledili, kakor ves ostali
svet?"	1
i
(Anatole France je največji so- ' asni rancoski pisatelj. Pod tem . člankom je podpisan v originalu neki F. G.)	]
VRHOVI PREDSEDNIKOV. ]
j •
Mount MeKinley v Alaski, ki 1 je visok 29.300 čevljev, presega J glede svoje višine vse druge go- ' re, imenovane po predsednikih. Na j iztoku imamo Mount Washing- « ton, katero goro je tako krstil Rev. Cutler ib Ipsvieha, Mass. Sosedni vrhovmi so imenovani po predsednikih Adams, Jefferson, Madison in Monroe. Te je krstil ' tako John Weeks iz Laneastra: s Različna hribolaska društva pri- s rejajo vsako leto izlete v te vrhove, kjer praznujejo četrti julij. ~ _____c
PAPIR IZ TRAVE.
i*
Iz Mexico City se poroča: Preizkušnje, ki jih je napravil kmetijski department, so dovedle do: naznanila, da se neke vrste trava po imenu "zakaton", ki v obilici raste v Mehiki, lahko rabi za izde- . lavo papirja.	(
POTREBUJEM KROJAČA. i
D*:lo stalno, plača po dogovoru, i
ji
Jugoslovanska	Kaiol. Jednofa j
OHiMfOcM leto 18» - !akarporhaaa tela NMt Glavni urad v ELY, MINNJ
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK. box 251. Conemaugh. Pa.	*
Podpredsednik: LOUIS BALA NT box 10C ^earl Ave.. Lorain. Okla *	i
Tajnik: JOSEPH PI8HLKR. Ely. Minn.	\
Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO. Sail da. Colo.	*
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS V. GRAHEK 843 E Ohio St.. NS. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE. Ely. Minn.
ANTHONY SIOTZ. »«41 Ave. M. So. Chicago. I1L IVAN VAROGA, 6126 Natrona Alle> Pittsburgh, P».
POROTNIKI:	t '
GREGOR J. PORENTA. box 17«. Black Diamond. Wash. LEONARD SLA BOD NI K. box 480. Ely Minn.
JOHN RUPNIK. S. R. box M. Export. Pa.	^
PRAVNI ODBOR:	j
JOSEPH PLAUTZ. Jr. 432-7th St. Calumet. Mich.
JOHN MOVERN. 624-Jnd Ave.. Duluth. Minn.
MATT POGORELC. 7 W. Madison St. Room 605 Chicago, ilL
_______ZDRUŽEVALNI ODBOR:
c£o	*02* St" Clair Ave- NK Cleveland. Ohio.
SKRA.BEC. Stk. Yds. Sta box 63 Denver. Colo.	I
GREGOR HREŠCAK. 407-8th Ave.. Johnstown. Pa.	.	. "
JednoUno glasilo: GLAS NARODA.
dopi"!' tikaJoči uradnih zadev kakor tudi denarne pogiljatve naj M Posnjajo pa glavnega tajnika Jednote. vse pritožbe pa na predsednika porotnega -Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jed nota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obl-S iSl ČL «^°^p09lUje "Xation^ Fraternal Congress lestvici. V blaga J-iTt^,^!00? ^f*0^5 dolarJev>- Bolniških podpor, pogkodnin In tout. že izplačala do 11,500.000 (en miljon In pol dolarjev).
dobi SKSTlSSnS ^trC;bnutJeUXirana V'ak OPraViten UO,n,k -1 »
Tam kle^i/J, l^^JfL ^haJaJo ratnil' naprednih slovenskih caselbinah. »^uiiaB člaiScamLpriporoeamo ustanovitev noMh. Društvo se lahko vstanovl «
Za nadaljna pojasnila se Je obrnltT^ja glavnega tajnika.
/.ne knjige v kuKih dveh mesecih,m ne da bi nas za to kdo opozarjal. 9
Oni rojaki pa, ki so poslali de-B nar v mestno hranilnico po kate-9 ri drugi banki in žele sedaj odg hranilnice kako pojasnilo, morajo■ naznaniti mestni hranilnici ljublj. I kedaj in pri kateri banki so denar 8 vplačali, ter koliko. Šele po te mi mogoče zunaj mtstni hranilnici« uloge urediti in pošiljateljem to4 zadevno odgovoi-iti. Mestna hra-B nilnica zahteva indi, da se ji na-g znani, po kateri banki v Avstri-S ji je bil denar izplačan, toda te-B ga naši rojaki tu najbrže ne bodofl vedeli.
Računskega zaključka se nismo H prejeli. Kakorhiiro ga dobimo, bol stanje hranilnice '.foneem leta 1918H prit»bčerio v tem listu.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt St., New York, N. Y. 8
YELIK_P02AR|
T7. Calumctn, Mich., se nororarl
Rano v »ondeljek dO. jun. zju l t raj su vzbudile parne pis-'nlkcil mirno spe«'e prebivalce c.'ilunict/l sl;e okalic.» iz sladkega spanja, na-1 znanjajoč pn<ar.
OtUlnni so bili drug za drugimi I rije nlarmi, kar jr značilo vsake-1 ■ii*i. da je o»tmj nevaren. Vse jfl iiitola na pozoriAi'e požara, ki je naglo uničeval poslopje strojev na South Ilecla. takozvani llan.-cK-k & Uc-.vabic Kngine Ilouse, kjer s-M nahajata dva največja vspenjačna stroja Calumet & Hecla drti?be. Ogenj j«' nastal v mali sobici, od-kod^r pmitpajo vodo za boilerje (kotlet, in ker je vse napoj en o z .iljciu, se j.' og«»nj hitro ra/niril na. celo poslopje in kar je bilo v njem. Za nekaj časa je Bilo v>u skupaj ena sama goreča ma^rij Gasilci so omejili svoje napore na tn, da so ubranili ognju razširiti si- na bližnji Boiler- in .Shaft-house.
Uničeno poslopje je bilo k:;in-na, ki stdaj «:olo štrli v zrak. Škoda se ceni orl $75,000 do $i00(X>( ter je največja škoda, kar jo jt dosedaj C. & H. družba uti-pela po ognju. Prizadeti so pa pri tem tudi delavci, ki bodo morali počivati. dokler se ne umestijo nove hoisting (vspeojdčne) mašinerije. Pcslopie je bilo zidano leta hoist i pa so bili postavljeni v letih 1892—1894.___
IŠČE SE
dobre dogarje, mamo zelo dober les in plačamo najvišje cene za/ francoske in Pipe doge.	\
Muc Fleischer, 258 Lewis 81, 1 Memphis, Tenn.
VAŽNO POJASNILO GLBDB POTOVANJA.
Basnioi Je, da J« sedaj mogoče potovati ▼ staro doaiovino, toda potovanje je zvezano z raznimi nepnlikami in ne moreno nikomur •vetovati podati se na pot že sedaj.
Najde se pa mnogo takih ljudi, ki se ne ozirajoča »cprllik® in hc^ejo na vsak način že gedaj odpotovati; pripravljeni smo takim po-t Agati in urediti vse potrebno za potovanje. Predvsem pa naj nam vsak piše za pojasnilo, na kak način je sedaj mogoče potovati t staro domovino.	gJKE	JB
mSmŠ,* mm d mm it ■■ >■■ M" '
IBftlw m ■■■■g.UElsV KffaUM. «plB> Ifwwianw
^ "v	- "" **	mjtpmi........m
------=	. --—-»-■—-, .-w---
STRAHOVALCI DVEH	KRON
- —** MODOVBWKA POVHT. J^.
SPISAL FRANJO LIPlC	*
j
(Nadaljevanje).
Ob isieni ea*u se je o<1 turškega
brodovj« pomikal velik čoln proti . ra<Mneniti obrežju. Poleg turških ofi-irj»-v in vojakov so bili v temi čolnu Piali pa»a, kapitan »>*-sau-tir iu vojvodinja Asuuta. Pred nekaj uraiai je oil kapitan Desan-ti«' pt ihitel s svojo judrenieo in J»e-daj je >el z vojvodinjo v uie*to inkat Krpana. Dogovorjeno je bilo, da takoj, rim najde Kržana, odpelje vojvodinjo in njega najprej na otok Antikitiro, potem pa
gori na istrsko obn zje.
t i Admiral Piali pasa je šel z vojvodinjo Asunto takoj na glavno zapoved n »št vo turške armade, ho-teč s svojo veljavo pomagati, da bi turške ol lasti poiskale Kržaua.j De*«nt i * pa se je ločil od njiju in, je ki. nil v mesto, domnevajoč, da Ki/an in Tomo že nista več jetnika, nego svobodna. Iskal pa| je po vseh ulicah in iz p r t*** v al po j j njih vse tnogcče ljudi, a izvedeti [ ni mo*>el ničesar. Ko je unposted) dognal, da je liratradino iapuUil): vse jetnike, obšla »a je bojazen,, da »ta Kržan in Touio že skrivaj /apu.tiii: iihs'o, ako nista ]>one ji sr**čita. *sodil je. da *ta v prvem.« r lučaju naravnost krenila proti , Mirabelloventn gradiču blizu Ni-' Uoztje, saj sta morala misliti, da,< se tamkaj mudi vojvodinja A sun- ■ ta Rad bi bil krenil za njima, a < kur turške oblatiti še niso dovolile nikomur zapustiti me«ta, moral je L ostati v Kainauusti. ' Vlo Piali pa-l ša mu j«- :k! rekel svojo podporo. ^ — Sin kralja (Jjsčiča je najbrž ( kje skrit v mestu je povedal tur-', ski admiral Desantiču. Naši vo-'| jitki ga i*"ejo in zrtto je ncmof(D**e,|, • da lil 11104I1 pri d juti-Miijiii dnem j > xiipusir. 1 1 a magneto.
Zvečer je odkorakale iz mesta < b«-iie*L* armada. \jene zastave so'i vihrale. piščalk* *o piskale in bob-'i tii so peli. ko j«* šla z trpini voja- ; »kitni «-a>ti"i ,;e* glavni trg mesta.h A \**mlar j«» \Ud*ia v mestu ne- j ka Mnrftia tihota. N** »-u#»«ra po-zdiata ni bilo slii.it*, ne »'nega ( kln*». Prebivalstvo se je lutlo za-1, mere pri Turkih, če bi kazulo svo-i je Himpatije hrabrim mož« in ki , mi lih deset iiic^eerv z br#*rpri-iu«mo vztrajnostjo in z :iad«*dove- j •1 k '01 pugmiion. branili Kam^gu-*to pr.il stokrit številnejšo tur- , »ko armado, v«:jelki i»« so bili pre- , poiioKiii. da bi v t"j smrtni •nol-;i iVvijr^'.i, ■•premija joči njih odhod. ^ ka/ali n**hval */ueuiu prebivalstvu' »vi.j.i čustva. Samo trdo no sto-'j pali ti nm/ji' in srdito ^o tgledsiij| pralne, dokler uicui imeli zadajihi, utrdb za seboj.
C*d te/a dne ni n»kdar več no- ' brn beneški vojak stopil čez prag'j Kaiua^tulf. Tekom stoletij je to m nekdaj tako krasno, tako bogato | 111 obljudeno :«e*to pot>olnoma pmpndlo in samo razvaline se pri-ji čajo o ujegz nekdanji »lavi in u»o- I] gočnosti.	'	L
Zaman »o turfki vojaki vso noč < iskali I Jbdislava Ojačiča. Dognali j eo le to, da je bil lijačič do pri- / h 6 da Turkrv jetnik proved:torja . llratgsdina in di ga je trn izpustil I neposredno, (yeduo »o Turki za- j Hfdli mesto in vojašnico. Kako je (Ijačič prišel is me^ta te«a iti ni-j h« e vedel pov~lati. Vojaki so pre h iskbli vse hiše in vso okolico, a j;
ves n ji nov trua je bil orez ii*pena
31 ust a fo pašo je prevzela ljutil jeza. ko je zaznal da mu jc ute-j kel Ladislav Gjcčič, in zato jc iz-lil ves svoj srd na Antrnio Pra-uadina
—	Kar seni namenil Gjačiču, uaj se i/.jHilui nad Pragjdinoui, j« odločil in takoj izdal dotične dta/e
Še ta dan se je izvršila nad Antonom Jjragarfiuom strahovita cb-«o<lba. Na tr^u pred ostanki pro-veditorjt-ve ])alače so vojaki napravili velik oder, da bi videlo vse ljudstvo vse ljudstvo, kaka usoda j«» zadela bivšeira zapovetl-'n ka Famaguste. Mustafa paša se je usedel s svojimi generali na balkon, kajti hotel se je naslajati na mukah, ki jih je namenil Hra-gadinu. ter je še posebej naročil, {naj delajo krvniki kar mogoče • počasi.
Naposled so vojaki pripeljali jPrag.iJiua. Ponosno jc stopal visoki. v težka žeh-zja vklenjeni mož med njimi. Ivo je stal 11:1 odru, se je turi po številni množici, ki je .stala na trgu tr»*i>etaje drahu in <iM"itja, in /a/rl je znan obraz — /aHedal je plemiča Andreja Kr-/ana. Pozdravil ga je z očmi ter se potem obrnil h krvnikom, ki so bili m« dt-'iu pripravili .svoja orodja.
Najprej so krvniki obesili Ura-gadina za rok** na visok« Vog, k: 'j- bi! postavljen ob oder. na noge pa so mu obesili težke uteži. Se-|<Uj so r-nate«nili vrv in dvignili svojo žrtev kvišku, da so zapoka-le kosti, ga pustili nekaj časa viseti ter yji zopet spustili k tlom. j To se j« ponavljalo več ur.
!\it«.rn so krvniki sneli Ifrage-'iliua z droga. Odsekali so mu obe 'roki ter mit z noži i/.bodli oči. Ko-[tK*čne n so ga privezali k dro^u icr ga pri livent telesu devali iz ':o/e. med katerim trpinčenjem je pa P.ragadiiio izdihnil.
pa.šji ji* vi-s «"as t»>^a . trpiiič«-n ja s.i|#*l na balk tnu in se l»ev-i;l sliašitega trpljenja l".ra«a-[ditfOve^a. Š.-le k i ro naložili krvniki IJra^adiilivo tniplo na voz 111 ,je odpeljal 1 i/ nn-sta je Mustafa paša vstal n svojega .sedeža.
—	Vsakemu krvniku izplavajte p,, eekinov, j«- .Mustafa paša [naročil svojemu pohočuiku In lpo\cjte dt-čkom, da sem ž njimi I zadovoljen.
Smrtna tišina, ki je ves čas mu-
aR
'iVnja vladala na tr^u. tudi sedaj 11; minila. J«jud»tvo >e je tiho rai^-Alo, nihče se ni upal ziniti besr-li.v Strahoviti prizor je bil med ljudstvom pov/ročd grozen fctrah I pred Turki Vsakdo je hitel domov. da se umakne Turkom izpred oči.
Tud« Kržan in Tomo sta hotela (oditi. A tu je iz proveditorjeve ip.dačt pribitel človek, ki se je bil \/jc m., d mučen jem večkrat i»riko-izal na oknu ter je od tamkaj v zadnjem trenotku zaitledal Krža-11a in njegovega slugo. Silovito se je mož prerival skozi gnečo, dokler \i na ]>o*led dešel Kržana in ga prijel za suknjič.
—	Plenuč Kržan'
PimI vtiskont grozovitega koaea ! prwv. dit-orja Hragadina se je Križan kar prestrašil tega šepet a je
I izrečenega klioa. Ne da bi se zavedal, kaj stori, je prijel za nož, -ia l;o se je obrnil, mu je nož padel - iz roke, tako je bil proseneveu-
—	Kapitan Desantič — kaj ste res vi?
* — Da, plemič Kržan, prav jaz : sent tu, kapitan Desantič. In kakor vidite, živ in zdrav! Že od včerajšnjega dne vas iščemo po vseh kotih in danes sem mislil odriniti na Mirabellov grad
—	Vi veste za Mirabellov grad! ae je začudil Kržan Torej veste tudi, da je vojvodinja Asu n ta...
—	Vse vem, prav vse, prijatelj, ca je prekinil Desantič. Toda tu ni prilike, da bi se pogovorila. Pojdite iz menoj.
—	Kam T
—	Le pojdite, Kržan. Meni Imi-ste menda vendar zaupali t
—	K, milost i vi gospod, se je sedaj oirlasil Tomo. kaj ste pozabili, kar sva obljubila Mari*
Zdaj se je spomnil Kržan Tomove ljubice. Mara je našla Toma že dan poprej. Kržan se je ž njo in s Tomom nastanil v mali krčmi, ki ;«• od tiste ure ni več zapustil. dokler niso turški hiriči prišli klicat ljudi, naj gredo po za-i jKiveduikoveni ukazu gledat kaz-; tiovaujc proveditorja Bra gad in a. Tomo 111 vzel Mare s seboj, ker je bi! vedno v strahu, da se je polasti ka!; Turek, a zdaj se 11111 je zopet silno mudilo k njej. zakaj bil je ljubosumen in «e bal, da ,nu je kdo v njegovi odsotnosti Maro odpeljal.
Tudi Kržan ni mogel pregovoriti Toma, da bi šel ž njim.
—	Ne grem. pa nc grem. je zatrjeval Tomo in je prvič v življenju zapustil svojeffa gospodarja.
R:ža:i in f>o>autič sta počasi korakala čez trg proti proveditor-jevi palači. D -santič je imel Kr-iaim toliko povedati, da prijatelja kar ni pustil do l»esede ter 11111 ni nikdar odgovoril, če je tudi vpiaša! po vojvodiuji Asunti. Na-pt»d«-d sta (lospla v podrtini p<»-dciitio palačo, kjs-r j*- l>« sant V-cwif»rl vrata. Kržau je stal pred vwjvodiujo A sunt o. Ta je, toj>eč sc v solzah, vsa prepadla sedela \ iiajtciauejšeiu kotu svoje sobe. Samo enkrat je bila pogledala skozi okno 11a Bragadiiui in potem zbežali v stran, tako strahovito jo je pretresel prizor, ki ga ;e videla.
Ko jo stopil Kržan čez prag. je dvignila Asunta gl^vo. V hipi« je planila pokonci tir obupno zaklicala:
—	Andrej, pelji me od tod, le proč od tod, le proč!
Kržan je moral Asunto držati, da mu ui padla iz rok na tla. Hrefc^avcstno jo je nesel na njeno pjtteljo, a vendar mu je irce vri-tkalo veselja &»j jo je našel /jvo in rešeuo — saj je imel zavest, da je zdaj njegova za vedno
(Pride i«.)
I
G&OZNA NKVIHTA.
7 oseb ubitih, mrogp ranjenih.
1
liiibuque, Iowa, 10. julija. — Sedem oseb ubitih in brez števila težko in lahko ranjenih ^e pisle-die4i strašne n«vihte, l:i je včeraj razsajala po Dubuque County ju.
Pet oseb je utonilo, ko je v--1ed več ur trajajočega dežja voda podmlela paviljon v Union Parku,' ki se je zrušil. Šest mostov" je bilo ednešenih, litina je bila uničena in več vlakov je skočilo s tira, ker je deroča voda podmlela progo
WHIOTT NA
-
Kako bi "glnjhali" 32 kvortov vvhiskvja ? To je, kar je šerif Tru-dell dobil, ko je prišel na Calumet vlak Chicago, Milwaukee k Saint Paul železnice. Žrtva, ki'je drqgo* ceno pijačo morala izročiti neizprosnemu branitplju deželnih po-' atav, je bil porter dotičnega spalne?« vaza, z imenom Schuyler
Wilson. In psief t^ta. da s * jc
j*
—............. »• ..............
0»K*llU<K PISMI, i. m. P. NfMr, 1 »tftltm ta T guaov
MieaA M HON. a. M. (P^eataok)	a mmrun u s «u........ sssi
SUMAa hlMll (Purtar)	S vartltorl ta • gtaMr ........ SLSt
•AOS aaaueov« (Kliieil	S p*rUturl ta T glum ..........jkf4.ll
MMOUA tFiman	S WltaH ta S vUaoT .......... IS.M
M OftHAJILNIH KUumi	4 tattat .......................... laM.
^ ^	,	* vvtHart 1 staMT ..........|MI
itaStatat^..........
IMMHBMMBWP .JWBWBB1	mL TflKL'JI
Jugoslovanski sodjabi demokrati in državni proračuni ;
v
flow Antona Kristana v belgrajskem narodnem predsUVuiStru dne |
28. maja 1919.
:-- .<.. <
(Konec.)	j
•>;iha KiovensKa viana je z ozi-; rom na to. da je tako težko obče- j vati z Belgradom. uredila lastno1 kuritpko službo. To stane vsak I mesec 20 tisoč kron. Ta kurirska j služba pomaga samo uradom de-1 žehte vlade za Slovenijo, da lažje občuje z Belgradom; kaj je z' Zagrebom, kaj s kotarskimi pred-stojništvi, z velikimi župani*
Vsi ti rabijo "hitrejšo zvezo z Belgradom. Ali bi ne bilo boljše! in cenejše, ee bi pc napravila poši! na zveza potom orijent-ekspresa ? Potem bi bile vse pokrajine čisto' dmgače pritegnjene k Bel gradu, nego so sedaj.
Da pa nimamo boljših prometnih razmer, temu je krivo stališče naše vlade: "Bo že kako! ... Vsaj je vseeno, če rabi pismo 3J, ali 20 dni."
Tako ne sme iti dalje! Rekli boste, gospodje: Res nam sicer nič ne nese pošta, ki bi 'ali-ko nesla: nič nam ne donaša br-zojav. ki br lahko donašal; ni-, kakih dohodkov nimamo iz telefona (konstatiram samo to. da so v moderni državi pošta, brzojav in telefon veliki viri dohodkovl, a kaj to nam? Mi imamo šume iu rude. pri nas se koplje zlato, mi imamo baker, najlepši v celi Evropi —
Istina je to. grspodje. Toda poglavju o gospodarstvu z našimi šumami in rudami je tako. da *e boljše, da o njem mučim. To je jasno dokazano, da nam naše šume in naši rudniki ne d ona saj o tega, kar bi lahko donašali, ker se ne upravljajo, kakor bi se mo-ra!i. Navedel bi Irhko dovolj slučajev, a se danes ne upuščam v to. Y kratkem se mi bo že nudila prilika. da izpregoverim obširneje o tej stvari.
Marsikdo bo rekel: — Kaj je nam tega treba T Mi imamo vojni pl?n. Mi imamo veliko blaga v slepih: novca in pare bo to doneslo. —
O -vojnem pler.u sem Se govoril; treba bo, da vzame enkrat zbornica to vprašanje posebe v pretres in zahteva odgovor na vprašanje. kaj je bilo v vojnem plenu, ka* se je prodalo, koliko se je pokradlo, koHko pokvarilo. Treba bo da dobimo enkrat obračun o vsem demobilizacijskera blagu.
Čisto navadna poslanska dolž-noat je da boetc zahtevali natančni obraeu" ker v vsaki dobro u-rejeni državi se poroča parlamentu o tfifrfo varnih računih ; samo toki parlamenti tega ne zahtevajo, kjer zahtevajo ministri, pri vsaki važnejši stvari prehod na dnevni red.
O vojni odškodnini ne bom govoril. To je poglavje zase. V zad-n<h dveh zaupnih sejah smo razpravljali dolgo o tem brez pozitiv nega rezultata.	^
Kakor nam kaže finančni minister proračun-, rabimo, kot re-
. ceno. za prihodnje tri meseee pri-j bMžno eno milijardo, j Odkod naj dobi država ta de-jnarf — Dobiti ga ne more dru-: gače nego s posojili. Apelirali | moramo na narod, ki naj i\am po-| sodi.
Vprašam pa vas: Ali najdete v narodu potrebni odmev, ali najdete v narodu oporo, če se tako gospodari, če se tako vlada?
Jaz se prav nie ne čudim, če j državljani zapro denarnice in re-.čejo: — Taki vladi denarja ne da-mo! —
Vlada mora pokazati, da stoji na višini, da je vlada dela. ne pa! vlada kizmeta in oriJenta. (Po-' slanec Ribnikar: Socialisti v Nem ški Avstriji so govorili drugače; Jo državnem posojilu). Kako so1 govorili socialisti v Nemški Avstriji. me nič re briga, prijatelj Ribnikar. <Jaz sem socialist v Jugoslaviji. ne v Nemški Avstriji!
Gospodje! Po »nojem mnenju je velika napaka, da je vlada koalicijska. ker je r tem vezana velika večina zbornice, da ne sme de-j lati ovir svojim ministrom, repre-j zentantom svojega kluba in da si gospodje poslanci veejo jezike ter ne govorico, kadar bi jih dolžnost klicala.
Opozcije treba!
Jaz vidim vse nedelo tega narodnega predstavništva v tem daj je to taka mirna, tiha voda. Vi veste, da ribniki, ki ne dero. gni-jo in vodo smrdi. Le ona voda je bistra, le ona se dobro pije — studenčniea — ki dere, kjer prihaja voda vedno nova.
Takrat bo bolje v narodnem predstavništvu, ko bomo imeli vlado, ki ji bomo zaupali, ki bo vladala v prepričanju, da se bo njeno delo in nedelo kritiziralo t vso ostrostjo stvarnostjo in dobrohotnostjo, kakor zasluži vlada ki dela, ne pa zahteva — prehodov na dnevni red.
Preveč ministrov.
Žalostno je tudi to, da je naš ministrski svet, ki je pravzaprav nam v celoti odgovoren, tako velik. da ne pride nikdar do takih dejanj, ki jih V treba. Naših 20! ministrov je prevelik aparat. Ena izmed prvih stvari, ki jih bo treba napraviti, bo ta, da se število ministrov zmanjša vsaj na 12 in da ae opravijo resort i ki samo mešajo kompetenco. Rekonatruk-* cija kabineta bo morala biti taka ' da ae bodo ministrske stolice uredile duhu časa primerno.
Preuredititi se mora tako, da bo dobil parlament odrejen pravec, da bomo vedeli, ali uganja nazadnjaško ali napredno politiko. Danes vidimo v vladi zastopnike sve-' tovnega nazora deaniee in zastopnike svetovnega nazora levide, torej nekaj takega, kar ne grd skupaj. Ob takih razmerah' v ^nini-- stretvu je nemogoče, da. bi ae mo-
I	Hladilne samce
■	---------B9 "
I	. , i
I	Svojega urada ali svojega doma n« morete	,
I	preseliti t gen aH an monk* obnftfe »mfcihiln
I	si p« lahko ugodnosti hladilnih sapic, te uporab,
ft	1 jate električno vetmieo. * 1
I	Naše izložbe imajo zalogo električnih vetrnic '	*
I	raznih velikosti in vrst.
■
I	The New York Kdtsoti Company
I	At Ycmr Serine*	\
I	Gcutt-al Offices .- P.acs and 15th StM
I	Da'-ic: Oficcs
I	mbcre Electrics' Appuaocc* oi al. kinds are on dkplay
I »mWiK+ajJtelwffcw,^	bt <4)nS; aw CWM* AN
I	555 "1 rem** Ave corncr Mmwiff Ah
I	Uari VUn-r.it
Ijati v tistem pnvcu, v katerem je treba, da se upravlja.
Taki vladi, ki bi nam pokaza'a. tla razume, kako na> ae upravlja moderna država, bi jaz z obema rokama votiral kredit, bi rad pri- ( volil še več milijonov, ker bi spal v mirni zavesti, da bodo ti milijoni prinesli nove milijone in milijarde, da bo narod vstal iz težke bolezni.
I
Moja dolimost .le, da gospode po dance svarim ob 12 uri p redno pa Je država v prepad, proti kateremu gre. da naj ne dajo kredita r'adi, ki ga ne zasluži.
Jaz s svojimi tovariši tudi ne i liom glasoval zanj. (Ploskanje pri . socialnih demokratih.)
P I
&iyiževnost
1V A N ZOKMA N POEZUE Cleveland Ohio — Iz^Ia je okusno vezana in priročna knjižic i pesmi, katere je zložil rojak Ivan Korman. To je iz van redno važen dogodek, kajti ta knjižica j«- vele pomembna za n^šo trajno slovensko litei :iUivo v \ni'*riki. ki je libo-r sj!:i m-.'I i in pomanjkljiva. O.lknto iCi-eno m) p<:Mui lepe, !c «h» nimajo mzen dom o? ožja ni-č<>ar l;arakterisU";U*-ga ameriško-sloviMiskeua. Citati se jih d i prav lejio. in kdor bo enkrat vzel knjižico v roko, je ne bo odložil do zadnje pesmi Knjižico ro?akom prav t^plo priporočamo, prvič za-stran l-pv vsebine, drugič pa vslcdtegtf, ker je to prva zbirka slovenskih i>esmi, ki je izšla v A-niurilc!. Avtorju pa prijaven nasvet. Poznamo gu kot boljšega prevajalca kot pa pesnika. Prevajanj«? pesmi je tisočkrat tc-zje kot pa p«-strikovanje. Ali bi :ie napravil neka.i ogromnega in nam ameriškim Slovencem splošaio k«-i i«.t-neiT". če '»i prevel v angleščino največje bisere naše poezije, n:»-pliiner Župančičevo '•Dumo", "Urobovi tulijo", "Z vlakom' . "Vstajenje ' ter nekaj Kettejevih, Murnovih. Med vedo Vili in Sardcnkovih pjsmi ter vse skupaj izdal v knjiži«*i ter tako scznauil ameriško javnost z našim najlepšim. kar imamo? Stroška bi morala prevzeti seveda kaka slovenska ametiška politična organizacija ter prevajalca tudi p«»šten • nagraditi. Tujreni lahko leta in leta pojemo lepoti naie literatur«-. poznali je pa nc bodo prej. dokler jc ne bodo čitali v prevodu. Iz tega spoznavanja se bo pa rodilo tudi splošno vpoštevanje in spoštovanje, katero ne '>o zlepa omajano.
Citati in aforizmi
Kd<jr ima denar, on je gospod, njegova je oblast in pravica, vse je njegovo; za denar vse dobi, česar uiu želi sr-i«\ in gorje njemu, ki trni prišle po<l noge'
Josip Stritar. * * * *
Kcdo prešteje miljone. kar jih na žitja morju utone morda na vek?
Simon Oregon'i"-. * * *
Kdor zaničuje se sam. podlaga je tujčevi peti.
'I. Vesel-Koseski. • •
m
Kdor z brati v stiski usmiljen ni, on strah Oospodov zapustil
Simon Gregorčič.
•	. V .
Kjer cvetja ni in kjer ni speva,
življenja oudt srcu ni.
Simon Gregorčič.
#	• *
Kedor z »more zares ljubiti ne samo z j.-zikom, vse človeštvo: tihigor mu! I)«i*eg?4 ^e vrhunec človeške omike. Čudimo se mu, slavimo ga ter iz meglene nižave dvigajmo strmeče ok"» v solnčno višavo, kjer mirno kraljuje —
svetnik.	. Josip Stritar.
• » #
Kedor je sam, lahko ga vsak zatira,
Cc sam je j*asti mora še junak; a kogar broj tovarišev p«»dpira, pogum mu raste, Ja*i je šibak; stoterna moč tako sc v si^dn.em zbira,
iz čete vse za vse močan je vsak.
Simon Gregorčič.
JKcdor je možak, strupene se kupe ne brani, sladke se nikdar n? upijani.
Simon Gregorčič. | - . ♦ --
Kje pa hna Človek pravico do' srečef Kdo mu jo je obljubil, kdo! Mjmtyvil, . ko je prišel na svet T Da Ima ipjp* v dihanje in hrane
in vesel; zahtevati več, to je predrznost.	Josip Stritar.
Kjer-kosi nesreča, kosi na široko Nenadoma podre dostikrat tudi oue, ki so sc- čutili najvarnejše ter so stali ponosno iu bahato v zavesti svoje moči.
Fran Ks. Meško. * »
m
Kjer stopa usoda v svoji jezi, zapusti irlobok** sledove. In navadno ni lc posameznik, ki £a Pr,_ ine s trdo rok> in ga vrle z navadnega tira. večinoma se zadeiie ta še ob druge in jih potisne tudi na novo pot.	Fr. K s. Meško.
—■- ■■■ 1 '■■ ■ ■.
NAŠI ZASTOPNIKI
kateri bo poobl*3Cem pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda**. Naročnina za "Glas Naroda" Je: Za celo leto $4.00; za pol leta $2.00 za Četrt leta $1.25.
Vsak zastopnik lzoa potrdilo za svoto, katero Je prejel In Jib roja« kom priporočamo. Sao Francisco, CaL: Jakob LorSln Denver, Colo.: Louis Andoidek m Frank Skrabec.
Pueblo. Colo.: Peter Culls. Sdhn Germ, Frank Janesb in A. Koehevar Balida, Colo, in okolica: Louis Cootello.
Somerset, Colo.: Math. Kernely. Indianapolis, IruL: Alois Rudman. Clinton, Ind.: Lambert Boiskar. Chicago, IU.: Jos. Bostič, Jos. Blisk Jos. Bevčič in Jonn Zaletel.
Joliet, I1L: Franc Bambich. Frank Laurieh in John Zaletel, hlascoutah, IU.: Fr. Angnstln. La Salle, HL: Matija Komp. Livingston, IU.: Micb. Clrar. North Chicago, IU. in okolica: Ant Kohal in Math. Oprin. So. Chicago, I1L: Frank černa. Springfield. I1L: Matija Barborifl. Waukegan, I1L: Frank PetkovSek. Franklin, Kan a. in okolica: Frani Leakpvic. Frontenac, Bans.: Kok Firm. Ringo, Kans.: Mike PenclL RitzmiUcr, Md. in ekolica: Franl Vodopivec.
Calumet. Mich. In okolica: M. » Kobe in Puvel Sbalts.
Detroit, Mich.: Paul BarteL Aunca, Mino.: L Perufiek. Chisholm, Minn.: Frank Govie, Jak Petrlcb.
Ely, Minn, in okolica: Frank God*
Jos. J. Peshel in Anton Poljan ec.
Evcleth, Minn.: Louis Govie in Jurij Kotze.
Gilbert. Minn, m okolica: L \ewe>l Hibbing, Minn.: Iran PouSe. Virginia. Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis. Mo.: Mike Grabrian. Great Falls. Msat: Math. Urlb
Klein. Mont.: Gregor Zobec. Govanda. N. I.: Karl Sternlfia. Little Falls. N. t: Frank Masle. Barberton, O. in okolica: Frank Pot
Je In Alb. Poljanec.
Collin wood. O.: Math. SlapnUL Cleveland. O.: Frank Sakser, Qui) Karlinger, Frank Meh in Jakob Bee* nik.
Lorain, O. la okoUcm: Louis Baianl J. Kumše in M. Ostanek. Niks, O.: Frank K<«ovfiolL
Yonngstown, O.: Anton KlkelJ. Oregon City, Ore.: M. Justin. Allegheny. Pa.: M. Kfarich. ' Asobridge, Pa.: Frank Jakfte, Besemer, Pa.: Louis Hribar. Brooghton. Pa. in skolica: Antoa Ipavec.
Burdine, Pa. In okolica: JoflH
DemSar.
Conemangh, Pa.: Iran Pajk, Vld BovanSek.
Claridge, Pa.: Anton Jerlna in Ani* Kozoglov. Dude, Pa: Joe Oshabm. Expert, Pa.: Louis SupanOe. Fereet City, Pa.: Mat Kamin In Ttt Leben.
Fardl, Pa.: Ant. ValentinOfi, Greensburg, Pa. la ekolica: FcaaS
Novak.
Hosteler, Pa. la okolica: FraaK
Jordan.
Imperial, Pa.: Tal. Peternel, bz 17X Johnstown, Pa.: Frank Gabreaja 11 John Polanc.
Luserao, Pa h okoUca: Aatog Oeolnik.
Manor, Pa. la ekolica: Fr. DemSaci Moon Baa, Pa.: Frank Maček In Fr< Podmlliek. Pittsburgh, Pa. la ekolica: TJ. B.
Jakobich. Z_ Jakshe, Klaricb Mat M L Magister.
Bslphtoa, Pa la okoBca: Marti*
Koroechets. BradHng. Fa. «s akollca: J. PezdlrO SaoUa ITdtHbra^ Pa.: Jernej Ko< prlvSek.
. .Bofstiwiew, Pa.: Fr. Btalaer. StoeBon, Pa: Anton Hren. Turtle Oeek. Pa. la okoUca: Franl
ScMfrCr.
West Newton. Fa: Jorin JoVaa WiUock. Pa: J. Peternel. Murray* Utah In okolica: J. KacteUB Black Diaaasad, Wooa: G. J. Fo« renta.
Ceketea W. Va: Fr. Kodaa Davis, W. Va ia okoliea: JoW Brosicb.
Mtt»«afcpo, Wis.: Andrew Foa, Se« j sip Tratnik Hi Aug. OoUaate.
Sheboygaa Wt: John Staapfr , | H. Svetlin.
1	P"*-
JU/A^n^r*/ Do dmmmm Jo bOo l.i.sB 17M Potn* Iblw (PASObEV)
&rws*r*im Potni Xist PaŠOŠ
IZ NIŽIN PARIZA
(LA JTTNGLE DE PARU.) Francoski spisal Jsan Sanaa««
Za "Olag Naroda" priredil O. P.
41	(Nadaljevanje.)	„ , . ^
—	In sedarj hočem prositi vašo eksceleneo še za dve uslugi.
—	Govorile.
—	Velika čast hi bila zame, če bi hoteli biti ena mojih prič.
—	Sevedc., z veseljem. In kaj še?
—	Saj poznate Feliksa Carlus, mojega bodočega strica ter tudi vc.sie, dn je avtor neke knjige o Tenier
—	.... njegovo življenje in dela. Da, spominjam se.
—	Ali bi bili tako prijazni, ekscclenca ter utaknili križ Častne legije v poročni šopek moje neveste?
—	Križ Častne legije? Za vraga, pošteno ste se lotili!
—	Ekscelenca, če sem si dovolil....
—	Dobro dobro, Feliks Carlus ga bo dobil.
—	Zaliv;: lim se vam prav iz srca. Moj stric bo zelo vesel. Ali ga imem že .sedaj obvestiti?
—	Gotovo. Gosoa Carlus ima pač svoje zasluge. Priporočila so dobra in že eden mojih prednikov mu je ob priliki razstave namenil iriž. Veseli me da vam morem napraviti to uslugo.
—	Hvala vam, ekscelenca.
—	Sedaj pa mi še povejte, kaj bo z lepo Klariso?
—	Gospodična Klarisa Lebeaudu je vzela stvar zelo pametno.
—	Torej je vsega konec? Stik prekinjen?
—	Popolnoma.
—	Brez bolečin I
—	Kar ,ue tiče tega....
—	Uboga deklica! Njena ljubezen do vas je bila v resnici velika.
—	Da, dobro sree ima in to sem vedno priznaval. Iu tudi o va*. »kscelenca, je vedno govorila z velikim občudovanjem.
—	Ali bo obdržala svoje lepo majhno stanovanje?
—	Mislim, da ne, ekscelenca.
—	Ne nagovarjajte me vedno tako slovesno z eksceleneo, moj dragi prijatelj iu grajščak. Chaumigny, Franc I., llenrik IV. in Lu dovik XIV. Tam imate prednike moj dragi Mirambeau...•
—	Upam, da nas boste počastili od časa do časa s svojim ob i.-kom, da bo to zidovje deležno sreče imeti sredi sebe znamenitega moža.
—	Če hoste vi stanovali med njimi, se jim ne bo treba prito/.e-vato, da morajo pogrešati velike može.
Lavardagnac je položil svojo roko na rame Mirambeau-ja in ke. je flednji vedel, da čaka že cela vrsta lepih dam zunaj, se je poslovi od svojega predstojnika ter se vrnil v svojo lastno delavno sobo.
Tam pa ni dolgo ostal, kajti dogovoril se je z Josette, da bosta še isto jutro napravila obisk pri stricu Carlus. Stric Feliks .'c ravnokar vrnil z majhnega potovanja v Belgijo, kjer so baje našli novega Tenier in Carlus je smatral za svojo dolžnost ogledati to delo. Osem dni je bil odsoten 111 Josette in Mirambeau sta ta čas dobro porabila.
Prav na skrivnem sta odredila oba vse potrebno za njujino poroko. kajti Josette, ki je bila trdno prepričana, da se bo njena dru-/iua z vso silo upira-,1 tej zvezi, je prišla do sklepa, da bo šele v z aid nji minuti obvestila svoje sorodnike.
Tudi Mirambeau je obljubi!, da bo molčal do zadnjega trenutka.	.	,
Kljub temu pa je gorel požel jen ja, da bi poslal na časopisje u-radno sporočilo, naslednje vsebine: — Kavnokar smo izvedeli o zaroki gospodične Josette Carlus, grajščakinje 11a Chaumigny, z gospo dom Teodorjem Miniuibeu.
Ko ga je tekom tega časa nekoč obiskal v ministrstvu neki žur luiiat, se je moral brzdati na vse mogoče načine, da ni izblebetal te sladke skrivnosti.
Konečno naj bi bil par prvikrat oklieau. Dan poroke je bil do-iočen iu nadaljuo skrivanje je bilo nemogoče. Josette se je torej u-! dala v to, tia povsem formalno obvesti svojo družino o tem do- j godku.
Uaditega je tudi govoril Mirambeau onega jutra s svojim mini■{ sirom ter k.i spreten laktik tudi stavil prošnjo v prilog svojemu bodočemu siricu. C pal je, tla bo pokazal ta stric prijazen obraz, ko| bo izvedel, « a bo konečno deležen zaželjenega križa.ki se mu je veti no umikal. Eno obvestilo naj bi oslabilo drugo.
Mirambeau je torej povedal Josette, ki ni ničesar slutila o kora-, ku, katerega je bil sioril za strica in oba sta sklenila, da se oglasita ' ob treh popoldne pri sorodnikih.
Mirambeau se je hotel čimpreje mogoče iznebiti sitne naloge.« /.e dolgo mu je bilo jasno da nima stric Feliks uiti najmanjšega u-f pliva na Jo>ette in da bi njegovo sovražno stališče ne imelo zanj nobenih zlih posledic. Kljub temu pa je bil ženin sedaj zelo razbur i jen. kajti bal se je nepričakovanih komplikacij ter skrivnostnih pa-i sli. katere uuu bodo številni zavistniki brez dvoma postavili.
Kazveutcga pa se je spomnil, da mu je stric Felik, čeprav neve-! dc, takorekoč prodal svojo nečakinjo. Ta mož je bil namreč oni, ki j ga je seznanil z nazori Josette, z njenim odporom proti bogastvu ter 11 j* uim strahom, da bi jo mogel kdo poročiti le radi njenega denarja. On je bil, ki mu je povedal, da misli priti Josette na ples prit gospe j Rozit- iu kako obleko bo nosila. Kaj. če bi ji stric sedaj vse1 to povedsl? Kaj če bi sedaj svoji nečakinji razkril, da je postala žrtev lepih mahinacij?	^ •
Mrzli eno razburjen je zavžil Mirambeau svoje kosilce ter ]<ri tem parkrar zaobrnil svoj nos, da ga »pravi v pravi položaj.
Ob pol treh se je odpeljal v Rue de Clichv, v majhni hišici., ki jt ležela za nekim dvoriščem ter delal vse preje kot prijazen ntis. Ob i dveh popoldne je btfo že tems. K tej hiši je vodil neke vrste prehod, i obdan na obeh straneh od dvajset metrov visokih zidov.	|
Pet minut pred tretjo uro se je ustavil voz pred tem uhodom. j
Mirambeau ni bil ie nikdar pri strcu Carlus ter se je vsled te-J gs zelo čudil neelegantni okoliei.	\
Se! je »kozi uhod proti hišici ter po treh stopnjicah navzgor, kjer j je porvonil pri vratih.
Služabnik, ki je odprl, mu je zagotovil da gospoda Carlus ni doma. Josette ki je poznsls navodila za služabništvo, pa se je po-*«sala v onem trenutku na pragu neke sobe ter sla Mirambeau-ju i nasproti.
—	Dober dsn. — je rekla. — Le vstopite, tu sem.	|
Nato pa ee je obrnila proti služabniku ter rekla:
—	Andrej, za g'*poda Mirambeau je moj stric vedno doma.
Dočiat rta šla oba proti nspol odprtim vratom salona, je vpra-l
šal Mirambeau polnglasno:	a
—	Ali si mu ie povedala f
—	Ne, — je odvrnila Josette. — Le na tvoj obisk sem ga pripravila, a drugega si nisem upala reči. Ali i-*** kriIf
—	De.	*
—	Dobi o Govori na jprvo o tem....
j Slovenske novice
Calumet, Mich.
Krščena sta bila v slovenski jeei Kvi sv. Jožefa: Frank Albert, '•in Johna in Anne Sterk iz Yellow JacKeta. t-r Frances, hči Johna in j Mary llenič iz Ravmbaultowna. i Ser/ant John G 2 z voda, sin Mr. |in Mrs. Joseph Gazvode na Yel-1 low Jacketu, sc je po poldrugo-| letni vojni službi v am!-ulan-'nen> kora na Frai-ioskem vrnil »• svojim starišem. Bil je častno odpu-jščen iz vojne službe.
j S«*ržant Joseph Kocjan, ki služi ie ^esto leto v redni lii^criaki armadi in je sedaj nastanjen v Fort • Bradey, Soo, Mich., je prijel do-. nov. k svojim starišem Mr. in Mrs. "John Kocjan 11.1 Yellow Jac.telu j na enmesečni dopust.
-Mrs. Kmraa Šuštarič jc z detc-|toni odpotovali v Detroit, Mich.,j kjer se pridruži svojemu soprogu Mr. Math. Šušturiču
Istotani je odrinila s celo svojo družino Mrs. Anna Siiuonič iz l/auriuma. Njen soprog Martin biva v Detroit u ie več mesece v. (Cela družina se bo za stalno nase-I lila tam.
V Detroit sta odpotovala J. !m 1 in Joe Butala Lz Raynibaultowua
Odšla je v lVtroit tudi Mis< Anna Poutcllo, spretna črkc=tav-: kiiiju slovenska. V IVtroitu ji je baje že zagotovljena dobri črko-' stavska služba v eni ondotnih ve-j likih teskarn.
' Mr. in Mrs. Joseph GaKvoda Jr.) sta po entedeaskem bivanju na JCaliinietu odšla v Chicago, kjer bosta os» da 5«. en teden pri sop:j ■finih starišib, nakar odrineta v Detroit
Mr. in Mrs. John D. Zunič iz YeilOw Jacketa sta se vrnila i: Buhl, Minn., kjer sta prisostvovala poroki svojega sorodnika Mr. Joseph Pdnjaua. b svojim ob-^iskom sta bila povsem zadovoljna.
Cleveland, Ohio.
1 Med premikanjem železniških vozov na kol »dvoru New Yor k Central železnice je Slovenec Jo-;sepli Slokar pouesfečoma pati >1 med dve kari, pri čemur mu je odtrgalo eno nogo ter je bil tudi j močno poškodovan na glavi Ponesrečeni rojak je član društva.
Iz Pittsbur^ha so prišli na ob-
Iislc J; svojim znancem in prijateljem Mr. R. F. Roitz, Mr. 1 J. <Hatch in njegove dve h**rki FUa in Mary ter Mi*. Davis.
LISTNICA rREDNI&TVA
A. Š. — Podporo boste dobivali liidi, ~-e greste v stari kraj. 'Ja-1110, predno odpotujete, morate sporočiti onemu uradu, ki jo Vam pošilja.
J j
Ženske težave. Oslabelost.	i!
Ženske! Zakaj bi Se nadalje t r pepele. j če se vam nudi pomoč? V»*liko žensk i« i' mnenja, da morajo vsled svojega spola t 1 prenašati skozi celo svoje življenje naj- | hujše bolet ine, bolečine v hrbtu, ner-1 voznost. glavobol in druga znamenja1 življenske oslabelosU. Zakaj bi Se tako'1 naprej živele, zakaj bi ne ozdravile bo- 1 lečin? Nas čudoviti VIBURNUM COM- ' POUND zoper ženske bolezni drži mrtva- , §ko znamenje proč od marsikat«rih vrat. Obvaruje ženske takih posledic. 1 odžne njih oslabelost. Uredi žensko sta- ' nje ter jih obvaruje pred zdravniškim | nožem. Vsaka Se tako mala. bolezen, ki muči Žensko, pusti kako znajnenje. Ob- j ■ raz vene. izguba lepote privaja jezo. vas i postara, predno je prišel vaS fas za to.! VIBURNUM COMPOUND je v resnici velika pomoč onim. ki trpe vsled žen. . sklh bolezni. — Ako trpite pre-.1 več vsled mesečnega perila, nerednostt.'] oslabelosti, omedljeviee, izgube slasti do' . Jedi. blede barve, bolečine v obistih, mnp zu po životu, mrzlih nog ali rok, mrzli-j j ee. omotice, bolečin okrog srca, nervoz- j nosti. stalnega glavobola, slabega počit-! : ka. nerednega spanja, spazma, sploSne . bolečine pri spuščanju vode. nočni ve- J dene. srbečine. obupnosti. histerije, xa- I prtnice, sitnosU na stolu, zabasanih čre-t I ves, bolečine v telesnih udih. izgube za- ' I vesti. izgube apomina, pomankjanja i ] ; energije, bolečine v nogah, melanholij« I zbruhanja, vzdigovanja jedil iz želodca . in cbče splošne oslabelosti, tedaj pošlji-,, te po to zdravilo, ki pomaga vsem žen skim boleznim in bodete zadovoljni 4»'' čas. k' ste imeli priliko opaziti prvič ta oglas. V kri Učnih perijodah v ženskem življenju, spremembi iz dekliškega v ' žensko žviljenj«. v času nosečnosti. Iz-premenitve življenja, je to zdravilo zelo primerno za trpeče ženske. Pišite ta- j koj Se danes in jutri bod«te vsa druga ženska.
Naročite popolno zdravilo, če je vaš ■ slučaj trajen. Žest škat»-lj dovolj ra naj j bolj zanemarjene slučaje, deset dolar-{ jev. Tri škallje pel dolarjev. Ena škat ' lja dva dolarja. Agentje dobe dvanajst , ftkatelj za r.nemnjast dolarjev. Jako u godno za jemati. Vredne so miljon trpe-I čim. I^ixal Medicines Co. 654 Laxai j Bldg.. 413 Fourth Ave., Central P. O. ' Bo* 963. Pittsburgh. Pa. Pošljite 8 cen- , I tov v znamkah (posebni vojni davek) z« 1 vsako škatljo, katero naročite. V lekar-1 j nah ne prodajajo.
Dr. Koler
o> rž^kZ*1 žSLrik H
^mmm	Dr. KoUr J« na}- j
^^^^ atarejftl aloranakl ' 1 1 adrarnlk. Ip«cj*-/^v Ust v Pittsburgh*. ^ ✓ Ki Ima SS-l«tno «4 prmkao ▼ sdravlj*-O nju Titk motklM
bol—nI	j,
KaatrupljenJ« kril Mravl ■ gla-■ovitim CM. ki gm J« Isumel dr. pral. BrUch. C« lmat* mozolj« ali m«feur- j Ck« po tolem. r grlu. Upadanj«	;1
boločln« v ko« teh. pridi t« ln lačlatfl n ▼am bom kri. No tekajte, kor te bo- ' loaon 00 nalom
Voo molk« boloanl adraTlm po okraj 1 flmnl m« t odi. Kakor hitro opazi to, dm ! ▼mm prenehuj« Edravj«, no tekajte. ■ tomvoC pridite in Ima na cm bom j.; aopot povrnil.	4
Hrdrooel« aH rodno kilo omdrarlm ' ▼ M urah ln sicer krm opormcljo.	£
Bolmnl mohurja. U ju»iimg> ko „ loCIno ▼ krila ln hrbtu ln rCaJtk tam »rt pnAtenJ« vodo. oodrarlm a ffoto- 2 ▼ootjo.
Hwwitii^ ftuk kulaMa^ • tekllno. ■rhsHom, SkroHo ln dn«o ko- _ tn« bolonl. kf nastanejo rated na«- * ate krvi. oadrmrtm ▼ krmtkam team ni potrebno lotatL
Uradn« ur«: vsakdan od L M afo- J trmj do t. avoter; ▼ potklk od t aj« trmj do L popoldn«; ob modoljab ad «- sjutraj do X. popoldna.	11
• potto no dolam. — Pridna aMte
Zdravim aamo madka aaaka^
AU STE BOLNI?
Ako Imate kako kolacon. na alada na to. kako dolgo In ne ozirajo se na to. kateri sdravnlk vaa nI mo*ol ozdraviti, pridite k meni. Vrnil vam ba vate adravja.
f	1	Oddaljen]« ali pa pomanjkanje denarja naj
^fija	vaa ne zadrlujo. Vse zdravim enako: bogate in
revno. Jaz oam v Pitaburg.iu najboljši ipocijallat za moike In mm nastanjen ie mnogo let. Imam najbolje opremljen urad. tudi stroj za X-iarke. a katerimi morem videti skoz «aa kakor skozi atek-^^^Hb	lo. Imam svojo lastno lekarno v kateri m nahaja*
^^Kj^	io va vrst« domačih In Importiranlh zdravil. Ne
bodite bojoei la pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v vašem jeziku. En oblak vaa bo prepri-{^^^■Hjl^^H (al kaj morem aa va« storiti.
IpBBSI^BI	Imam Crilchov sloviti CM za krvne bolezni
•	ln ozdravim beezni v nekaj o nek. Ozdravil aem ti-
aate olutejov oolakeloatl. kdsa bolezni revmatlzm, i«todšne ln Jetrne bo-
ZMKRNE CCNC.	^
Prof Dr. H. a BAER 311 SariftkBaldi St.	^	Pittaburvh, P«.
■■■■■^■■■■■■fe J
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tuinim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znau-eem žalostno vest. tla ji? po nesreči preminul moj ljubljeni soprog FRANK ŠRAJ	j,
junija j»o 10. uri zvečer \rača-' j joč s«.» {iioii domu iz sosedne na-| selbinc Syjran. Pa. Sedeč na akm-i nilo ojirajo pri mostu državne ee-ste je na kakšen način izgubil ravnotežje in padel nazaj kakih 14 •Vvljev globoko poleg potoka med' kamenje. To ni nikoiuu znano., Mimo ?redo«"-i Uudje so ga našli vs.;«_*a ]>o!.itega tako hudo, da je drugi dim IU. jmi. ob 10.: 10 ponoči za poškodbami v bolnici v f^itts-bnrghu, Pa., umrl.
Pokojni je bil doma iz D. Do-i . brave, pošta Gorenjavas nad ."škofjo Loko, Gorenjsko, star 3"Ji let. Tukaj zapušča mene žalujočo • j soprogo in 4 otročiče v starosti do j S let in več sorodnikov. V Ameriki je bil 15 let Spadal je k dva-|uia društvoma: št. !*19 SXP.L in
i-.lev 1-18 SDPZ, katerih čianslvo
{ •uu je položilo po en krasen v^uec j na krsto ter mi bili v tolažbo v, času moje največje žalosti in vedno pripravi j. ni pomagati, da so i ini olajšali moje žalje in so mi še v nadalje naklonjeni pomagati v vseh potrebah, za kar jim ne iiio-( ivm i;:reči zadostne zahvale. To se je s kazalo, da je bil med njimi zelo pi »ljubljen in spoštovan, ki kor tudi pri drugih iv.jak'h v m* jselbini, ko so me obiskali^ tolažili | n se %dcle/.ili pogreba.
J .epa hvala Štefanu Bratkoviču i/ llroutrhton, Pa., za vene«- in io jlažbo; hvala Andy Mačku, svaku iz Primrose, Pa., za postrežbo; i hvala Jakobu Šiflar, svaku iz Sv-! '-:aii, l*a.. za postrežbo, ki je bil pri ranjkem v času nesreče, ko je bil še pri življenju; hvala sosedu j Matevžu Kossu, ki je b:l tudi pri j ranjkem v času, ko je še živel in t ' je meni v veliko tolažbo in pomoč j še zdaj; hvala Math Galičiču, ki ini je preskrbel, da imam še v nadalje «loma postrežbo; h-pa hvala vsem skupaj U i ste mi pomagali Pokojnesa smo sjiremili k večnemu počitku 13. junija na kato-j li.^k«» pek«»pališče v Uosevillc, Pa. Prrsebna hvala članom društev, h k .telim je pokojni pripadal, ker so vse dostojno preskrbeli ter ira spremili k večnemu počitku.
Tebi, ljubljeni soprog in oeeJ naj bo lahka ameriška zemlja. Počivaj v miru1
j Cuddy, Pa., 7. julija 191!».
Žalujoči ostali: Mary Šraj, soproga. Frank, Aloysius, John in Mary, otroei.
John Šraj, brat, v amer. armadi. Mary Šraj, omožena Maček, sestra v Ameriki. 3 sestre in mater v starem kraju.'
m
FARMA NAPRODAJ
a krov zemlje, hiša treh sob.; kokošnjak. sušilnica, lilev, nov !sadni vrt. dobra pitna voda, zdravo podn* bjc. 5 minut do št»Ier 3 !milje do mesta ob glavni cesti, 5H akrov za orat v ravnini, ni kamenja, rodovitna zemlja, lepa lio^ta. les za dile. 14 akrov koruze. 4 ov-|Sa, 6 detelje i:i 12 mrve. To vse in |š.? :»Hm č-vljev lesa za hišo stane t40'50. Prt »tla s-j radi bolezni gt?-spodarja. Zu nadaljna pojasnila se izve pri John Heren, fi. R So 2, Box 96, Cloverdale, lalnna. __qi 12—7>_
PISMA IZ STARE DOMOVINE 1
Iz stare domovine vedno priha ! jajo nova pisma na naš na.dov. »nmi. katerih naslovi so nam zna-, ni, smo pisma že odposlali.
Bara Kostelic iz Gabrovca, poŠta Metlika, piše MARTINU KOSTELIC. — Dušan Ristie, Bare. Gružanski Krag-.tj<-vački, Kra?u-jevae, Srbija, piše bratu JOVA Xu" lilV-TK . — Teh naslova nam imta znana, zato ju prosimo, da se nam tak« j javita, da pošljemo pisma.
lrpravniitvo Glas Naroda. (11-14—7)
Stariki JAKOBA in FRANKA PODBEVŠEK bi radi izvedeli za nje naslov. Pred vojno sta imela naslov: Box 123, Ringo,! Kansas Če kdo izn.ed rojakov ve, kje sta. naj ju opozori, da pišeta svoj-mu očt^u t staro domovino. T*e sta pa slučajno ž t med mrtvimi, naj pa kdo blagovoli obvestiti očeta Jožefa Pod bevšek, va* Brezje, pošta Lu-kovea, Kranjsko, Jugoslavia, ali pa meni, va kar se že vnaprej zahvaljujem v imenu r.ju-nih stari*v. Moj naslov: Tony Ourvdkar, Bos 100, Tfcoma*, W. Vm.	CU4T—T)
liad bi i/vedel za uaslov ANTONA PRINCA, doma iz Smarij pri Ljubljani. Imam mu nekaj važnega poročati iz stare domovine. Lahko se pismeno Dghi&i na naslov: A. Skubi?. 3614 K 60. St., Cleveland, Ohio. (10-12—7)
Rada bi izvedela za naslove TOMAŽA REBEC, LOI ISA REBEC, ANTONA C ESN | K. -Lv-• NE/ A KOVAČ in IGNACIJA PAULOVIČ, doma iz Palčja pr: St. Petru na Notranjskem Nahajajo se v West Virginiji ali v rennsvlvaniji. T'l-osiva tla se nama ogiasijo. — Frank Panlo-vie in Frank Česnik. 60:4 Carry Ave. Cleveland, Ohio. i 10-12—7)
Ift'em svojega bratranca JOŽEFA KALIČ, podemače Gejbac. l>o-ma je iz Novega Kota pri Kočevju. Pred kratkim se jo nahajal v državi West Virginia. Prosim eenjent rojake »"e kateri ve za nj^jrt v naslov, -la mi blagovoli naznanit-iu naj ?<• pa sam jiivi svojemu bra trancu Blaž Knaus Ralston. ?a (11-14—7)
Rad l>i izvedel za naslov mo;ega svaka M Al IJE DE LOST. Pm-sim cenjene rojake, če kdo ve /.-! njegov naslov, naj mi ga blago voli naznaniti, za kar bom zelo hvaležen. V slučaju, da sam ."it i te vrstice, naj se mi takoj o«jla-si, ker mu iraam poročati važne stvari iz stare domovine - John Sajn, Box *>41. Verona. Pa. (11 14—7)
^ VABILO NA riKNlK,
katerega |>riredi društvo Bral ska Zveza št. 1 »m SNI'J. v Brooklvnu N. V., v nedeljo dne 13. julija v
Henry Walter's Emcralti Parku, vogal Myrtle & Martin Avenue, (ilendale, L. I Odb.n- je v<t :»«>-trebne preskrbel. da botlo gost j«. / vsem postreženi. Igrala bo iz vrstna godba Bauer's Orchestra. Iveglanje za tri dobitke fo, •>> in ^'2 ter srečolov. Začetek ob dveh popoldne. Vstopnina 25^. Tem j«o-loui vabimo vse rojake in rojakinje iz Greater New Yorka, tla se polnoš»evi!nt» vdeL/e in nam pri-p«ilii(.|e.]o k boljšemu UspeliII. Na vrseh.1 sviti, rije v nedeljo 1.» ju-!	Odbor.
Rad bi izvedel za ANTONA CRIL Prt d tiemi le:i sva bila Hupa.; v Rock Springs. Wyo. Pred Mi'-davi.im ea.sim se jc nahajul na Iliawatha, Utah. Če kateri cenjenih rojakov ve za njegov naslov, prosim, naj mi blagovoli naznaniti, za kar bom xelo hvaležen. V slučaju, da sam čila te vrstice, ga prosim, naj *e ini takoj oglasi, ker mu imam nekaj ažnega sporočiti. — Airhenv Medvešek, Box 671, South Fork Pa.
Podpisana sem pr. jcla pi«mo o^I matere iu mea drugim tudi, d i so umrli MIHAELU VREM->AK. doma iz Žičjc, pošta Radomlje. trije bratje in oče. menjeni biva v Ameriki kakih' pet let in ne vem za njegov n.:-slov, ^ato ga prosim, tla se rni oglasi, ako hoče izvedeti še kaj več. Moj naslov je: Mrs. Angela Va v potic (roj Kosmatin). 221 Madison St. Ilohokcii, N. J. __(! 1-12—7)_
Podpisani prosim znance in prijatelje v Wintcrquarter.s, Utah, tja se mi oglase in poročajo o delavskih razmerah /a kar jim bom zelo hvaležen. -- P^t.r Zmerzlikar, St rabin j, pošta Naklo, Kranjsko, Jugoslavia _(8-11—7) _
■
Kje je moj brat JOHN KLEMEN- | ČI»_"? I>oina jc iz: Pt'titene vasi, M fara Sv. Križ pri Kostanjevici ™ na Dolenjskem. Nf.ha.ji se tukaj že 13 let - pre«l (i. leti se je nahajal v liui anapelisu, Lid. Pro-s'in cenjene rojake, ako kateri Ae ?a njegov naslov, da mi bln-g«'\o!i naznaniti, ali naj se pa sani oglasi svojemu bratu na naslov- M;ke Klcm«»neič, r>sf)fi l*r-sm r Ave.. Clevelaiul, Ohio.
(10 12—7)
Kje je JOŽEF BRADAČ ? Doma .ie iz Podh.Ktc. Loška vas pri TojJicali na Dolenjskem. 1 svetlel sem. da se nahaja v Barber-• tonu, Ohio. Ker rni pa ni znan njegov naslov, prosim cenjeno rojake da ga mi naznanijo, ali naj se sani o«rlas:. John Kramar, 1101 E. 47. St.. Cleveland, Ohio. '«' 11—7)
-p----^-—i
Rj-!a bi izvedela za ANTONA KoZANC, podomače Žnidarjev, Zvar«*j na Primorskem- Če kdo ve za njegov na«b>v, naj mi ira naznani za kar bom	hva- '
lt-žna, ali p:i t"e sam čita, naj ^e j mi oglasi, imam za njega pismo 1 i/. .»!ar«* domovine, pa bi mu ura i-ida poklala — Alarv Frank, L'V21 E. Vi. St Cleveland, Ohio.
Ra«l bi izvede! za mojega brala IGNACIJA OBLAK. Pred 11. leti sva bila skupaj v Rock Springs. Wyo. od tam je šrl nekam v P«-nnsylvanijo, potem pa le- vetu nič o ujeiu. l>ODta je iz Lučne vasi. Zgornje Zadobje i*ad Skofjo Loko, podomače iz l*reuictovftivga malna. Prosim «• njene roj ike. če kat.o i ve za iiin^a. da mi naznani naslov, /a kar bom z«'h» hvaležen, ali ako sna <'-ita ta oglas, naj se mi javi. Joseph Obl ik .20!» — lth St.. Milwaukee, Wis (9-15—J)
i»»i»m»»ii»{»»»»»Hnmiimiiiit«m
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. iii;iiiiiniii:!iiiiinnini;iiiiinimmtimui
NAPE OD A J KROJAČNICA
r.i najboljšem prostoru v Cone-tiiangh, Pa., nasproti First National Bank. Orodje najboljše vr^te, žebva na plin m elektriko, n«»v '»tro.i. pisalna mizn in sploh vse, kar spada k temu obrtu. Pro.ir.ru radi tega. k<>r moram posvetiti ves svoj čas za drugo obrt. Po-Irfbnosti izveste pri lastniku: Vi-«l.»>l;iv Rovaiišek, 3-17 Greeve št., Con*»maugli, Pa.
Pojasnilo mojim odjemalcem.— Tar horn ostal na svojem mestu tako dolgo, da vsak dobi. krr je j r.d nune naro"-il.	(9-12—7) /
Rojakom v Chicago, in sploh v državi 111. naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nas potnik
\	W' I
Mr. JANKO PLSiKO,
ki je poeblaičen pobirati naro^. j nine in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojake £ rešimo, da mu ^ gredo na roke.
TTlJPtTTiiitr• Olu Vanufi
Dr. LORENZfil 644 Peno
KDIKI SLOVENSKO fjt f? GOVOREČI ZDRAVOTJ vi XV&UM tPECIJALIST jfjak n-ii0i „ n
MOftKIH BOLEZNI fi^fr^ rlUSuUrgll, T«. ....Meje etroka je BdniTlJanje akutnih la kroaUtelb tioHnel Jm mm le edravla eed 2S let ter Imam skoinje t reek bolesalk le ker aem slov enako, aato vee morem popolnoma ruaaed la »pa-enatt vab hnlfee. de ras oadrerlm la vrnem moč la edzavje. ■koal U let ee pridobil posebno skuSnJo pri edrevtjeaja moAdk kolemt Sate ee aKvete popolnoma aneitl ne mene, mola ekrt» pa M« na fpataneee eadzarim. Me odlaiajta. ampak pridite
Jea eadrarim aeetrapljcao tri, maaalje la »ee pe teteen, M-leeal v grta, lapertenje laa, bolečine r koetek, stare rane, Mijat ketaeai. eelebeloet. koleni t ateknrjn. ledleak. jetrak ta Belefle«. n— li u. mmellewa. katar, eUto Blo, nadnbo itd.
«T Uradna m M V ptntitljuh, aniafe In >mi> ee Iu- ara eNteei de I. H>HIII1. V torkih, Metrtaih In mHU> ne e. are e»nrnj_ee a. are eeeler. Oa neeeljna N » t ara nnn.ia.	1
Dt7lORENZ, 644 Pilim., PHMwrfl, Pa. J
______________
—	Dejanski imam čas, gospod Carlus. — Kako vam gret •
—	Zelo dobro. 1'« vstopite vendar, prosim. Kdor preživlja svoje dni, kot \i v ministrstvu, tega raora zebsti kot krojača. Kaj mislite o tem fotelju ob ognjuf No, Josette, zakaj pa ne prideš?
Josette je ostala nekoliko v ozadju. Izgledala je zelo razbur. jena.
—	Sedi vendar, — ji je ukazal stric Feliks. — Gospod ^Liram-bcau mi gotovo nima zaupati nobenih, skrivnosti.
—	Se, gospod Carlus vsaj takih ne, katerih bi ne smela slišati gospodična.
—	No kaj pa dciajo krmarji naše državne ladje? Ali še vedno vodijo Fraiicijo vesel-* proti propadu?
—	Da, častiti gospod Carlus, — je odgovoril Mirambeau po r ižno.
—	In kako izgleda v departmtiitii Loir-et-Cher? Vašo kandidaturo so oči vidno povsod ugodno sprejeli.
—	Neskončno me veseli čuti to iz vaših ust.
—	Ali ste mogtH-e prišli, da si izprosite naše glasove za te volitve? — je rekel stric Carlus z zlobnim stranskim pogledom.
—	Ne. gospod Carlus, vsaj za sedaj ue.
—	V tem o žiru imate čisto prav. vi puntovnik!
—	K«r bi vam rad rekel sedaj, je za vas veliko večjega pomena, — je nadaljeval Mirambeau ter dal svojemu grobnemu j»lasu kar najbolj mogoč mili zvok.
(Dalje prihodnjič.)