Govor di*. L. Gregoreca. (V državnera zboru dne 16. decembra 1891.) II. In sedaj k drugi stvari! Nj. ekscelenca g. ministerski predsednik je, kar sem sain slišal, izrekel v tej visoki biši večkrat, da bode njemu skrb za lo, da se dobrohotno in nepristransko upravlja v političnib uradili. Jaz nočem dvomili o dobri volji g. ministra glede na to, morani pa vse eno pristaviti, da sp poslužuje v mnogih rečeh osob jako nezanesljivib in nesposobnih, posebej še pri nas južnib Slovanih. Leta in. leta je sedel n. pr. baron Depretis v Trstu, mož kedaj minister in velik liberalec, za ces. nainestnika. .laz nočein izreči rezke besede, toda naš prijatelj on ni bival. Ne da se tajiti, da je pod njim postala laška iredenta to. kar je in za njegove dobe se je izcimila pri uradnikih ona sovražna sila, ona nestrpnost zoper vse, kar je slovansko, po kateri so trpeli Slovenci in Hrvati na Priinorji v zadnjih letib neizrpkljivo silo in še jo trpijo doslpj. V Ljubljani pozdravlja deželna vlada po vsaeih novib volilvah tudi nemško manjšino v dež. zboru v nemškem jeziku in v Inoinostu laško nianjšino v laškein jeziku, loda v Gradci in v Gelovci še slov. manjšina dosloj ni čula slov. besede od vlade. To očitno preziranje žali in rani nas Slovence loin boleslniže, ker pribaja od take strani, katora zastopa v doželi v prvi vrsti Nj. veličanstvo cesarja, čegar src-e je odprto, kakor se bere v najnovejšem prestolnein govoru, vsein Ijudstvoin v enaki nieri. Ges. nameslniki v Gradci, v GpIovci in v Trslu so bolni od večih lel na posebnem in začudljivem poinankanji nepristranosti in dobrobotnosti proli nam Slovanoin : kjer inorejo. tam golovo otežijo in zabranijo slov. uradovanje. K nain piiluija čedalje več uradnikov, ki ne znajo slovenski in nič se ne skrbi za Lo, da nam priraste uradnikov, ki bi slovonski ali hrvaški popolnein znali. Tako je ces. nameslnik v (Iradci nedavno poslal na neko slov. okrajno glavarstvo uradnika, ki se je branil iti tje, ker ne zna slovenski. V preinogovih jamah v Trbovljah je letos ustavilo 300 slov. delalcev delo; naj bi jili podučil in pomiril, poslali pa so iz Celja tje uradnika, ki niti besede ni znal sloveiiskc. Kar pa se tiče znanja slovenščine pri uradnikib vnake vrste na Koroškem, stoji pa še tain vse slabše. Sicer pa so te reči visoki vladi znane, kajti g. niinisterski prpdsednik je v proračunskein odseku sain priznal, da je tako, ali on bi v pribodnje gledal na to. da bodp pri vsacem slov. glavarstvu vsaj eden uradnik, ki zna slovenski. Ali jaz misliin, da iina Nj. ekscelenca sama malo upanja za to, da izpolni to niajbno obljubo svojo, kajti zadnjjč je rekel neki slov. deputaciji iz Koroškega čisto suho: »Jaz nimam slov. uradnikov«. Resniea: on jib ninia,-toda imel jib bode v pribodnje Se inanj, ako ostanejo sedanji dež. predsedniki na svojib mestib ali pa pridejo niesto njib njim enaki, ako še ravnajo s slov. madniki tako. kakor doslej in delajo z »adjuti« (denarjpin na pomoč niladiiii uradnikoin. ki čejo slopili v drž. službo. Ilred.) po spdanjem načinu. Pri nas jo dokazano. dii pridcjo slov. uradniki tožko na višjo, po gosteni presluvijo jili še tudi v neinSke ali laSke kra.jp. To niora pa potein slov. pravoslovce zastraSili ter jiin pregnati misel. naj vstopijo v politične urade. Dostikrat pa jini to colo ni niogoče, kor so iz doina revni, do »adjuia« pa je za-nje toliko strina pot. Visoki zbor dovoli vsako leto potrpbne denarje za »adjute« konceptniin vajencem v polilični vrsti. Za Giadec je tac-ib me.st 20, za Gelovee 8, za Ti-st 10, v eeleni je torej 38 »adjutov«. Koliko izmed leb uživajo v resnici slov. vajenci, to ini ni znano, toda bojini se, da niti enpga. ,laz preidem sedaj na stvar, ki je še vsa huja. Pripošilja se namreč v zadnjem času k nam taeih uradnikov. ki kar nič ne prikrivajo svojega sovraštva do nas, tisto kar očitno kažejo ter se nič ne pomišljajo, če nas razžalijo ali pa vmes tudi obrekujpjo. .laz bočem za to navesti le nokaj dokazov. V Ljubljani je služil in najbrž še služi uradnik. ki se je drznil na javneni prostoru iinenovati slovensko in brvaško Ijudstvo — ne zainerite besede — ščetinjad. To nezaslišano dejanje je prišlo tudi v Kranjskem dež. zboru v razgovor. toda iz ^lvari ni prišlo druga, kakor da še inož, niislim, sedaj služi na istem mpstu. Ako ostanem pri podobi, kakor si joje on izbral, inoral bi reči, da]že sedaj on žre iz korita pri onem »svinjskeni ljudstvu« ter rije vsak dan svoj rilec va-nj po pičo. V Rudoltbveni je služil npk drugi nemški uradnik, ki je varal ljudstvo s svojiini burkami v eno mer ter ,je na ulici nekega Slovenea s sabljo napadel in ga je zalo že tudi obsodila sodnija. On je lazil po noči v oStarijab za slov. dijaki in če so le-ti peli kako slov. pesem, poslal je brž na lo v Graško »Tagespošto« članek, v katerem so se dijaki izkričpvali za panslavisie in za vpleizdajoe natolcevali. — V Senji. v Dalmaciji, je služil v 70 letib nek okr. glavar, kateri je svojo dobrohotnost in nepristranost do lirv. ljudslva kazal s tem, da ,je kar prestopil v dcželnili volitvab v vrsto Ilalijanov. Njogovi čini so zapisani v zapisnikih dež. zbora dalinatinskega. Po teh je bil iz Dunaja dobil 800 gld. za volilno ščuvanje. On je tožil rodoljubne duhovnike pri škofijstvu in drugih uradib. ()n je pil, Sčul z laškimi capini po oštarijah. je rival hrv. volilce z žendarji in po uradnikih od volitve, ,je tiral brv. volilce iz volišča, obdržal pa laške lepo v njein z» — volilno ščuvanje, če so že tudi volili. To delovanje je ljudi takrat tako razjarilo, da bi bilo prišlo do pobojev, ko bi ne bili hrv. rodoljubi poniirili Ijudij. Ilrvati pa so še zinagali vse pno in ščuvarglavar jp dobil inpsto na Istri, kjpr dela sedaj isto. 'I.M novi in najnovoji čini njegovi pridpjo pa še itak v razgovor o priliki, ko pride potrjenje volitve poslanca dr. Laginja na vrsto. jaz torej np govoriin več o njpiu.