St 39. V Gorici, dne 23. septembra 1892. Tečaj IV. r © ir di* ‘A laSK 4 4 „Nova Soča“ izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo ..Gospodarski List" vred po posti prejemana ali v Gorici na dom pošil jana: Vse leto .... gld. 4'40, Pol leta ....,, 2-20, Četrt, leta .... „ 1-JO. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravništvu. ..Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi iti zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek. Uredništvo in nprnvniitvo je v Mar-ziuijevi hi.ši, Via del Mereato št. 12, II. 4 r 4 soc H '/naiiila laoajo se »a štiristopno se tiskajo 1 krat, n n n ^ n a n n n u n Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v pro-dajaluici G. Likarja in v tobakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina iu reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. (Izdaja za Gorico.) Rokopisi se ne vračajo. Kako se „Corriere“ SAM PO KO»£H BIJE Izv. dopis, 12. sept. 1892. (Konec) Ko smo sedaj pojasnili, kako je „Cor-riere“ sploh dobro poučen o beneško-slo-venskih razmerah, hočemo našim bralcem povedati, kaj on o beneških Slovencih te dni pravi. Iz tega bodo mogli naši bralci videti, kam se zabrede, kadar se o kakej stvari strastno tje v dan pisari, ne da bi se o njej pravega znanja in pojma imelo. „Corriere** je hotel v številki z dne 10. tekoč. m. po svoji stari navadi zopet zalučati kamen proti nam Slovanom, pa zalučal ga je uprav kakor triletni otrok tako nesrečno, da je njemu samemu pal na glavo. Poslušajmo! On piše: „Ker imamo čast, da osebno poznamo slavnega profesorja Baudonina de Courtenay, ker vemo, kako njegov bistri duh visoko kroži v znanostnih višinah ter se drži le gole resnice, nas ne osuplja, da, ko se piše pod njegovim narekovanjem, prihajajo tudi iz peresa najbolj sanjarskih ljudij zdrave, pravične misli, katere se morejo podpisati. Tak je večinoma članek: „R u s k o predavanje o Slovanih v Italiji,1* kateri se bere v „Diritto Croato.“ Mi soglašamo s slavnim prof. Baudonin-om de Courtenay, kadar ta narekuje : Jaz sem tega mnenja, da si Slovani v severni Italiji še dolgo časa ohranijo svoj jezik in svoja narodna svojstva. Neposredno dotikanje in vedno občevanje z avstrijskimi Slovani, izredna sposobnost, da se morejo naučiti in govoriti več jezikov, nekak narodni ponos, kateri jim ne dopušča, zamenjati maternega jezika, kakor se zamenja obleka, ki ni več po novi noši, evo čini-telje, kateri najbrž bodo branili italijanskim Slovanom, da bi se prelevili v Furlane. Če bi pa tem Slovanom vendar bilo usojeno, da bi imeli v kratki ali daljši bodočnosti pozabiti svoj slovanski jezik, ter polaščiti se popolnoma, se to zgodi ne vsled naporov gorečih potujčevalcev, kateri opravičujejo svoje obžalovanja vredno delo s strašilom panslavizma (storži di snazionalizzatori zelauti, che giustificano la loro deplorevole azione collo spauracchio del panslavismo) ampak po naravni poti, s počasno in mirno narodno preosnovo (asimulacijo). To mnenje podpisujemo tudi mi in sicer kakor je dolgo in široko (amplamente).** Tako govori „Corriere“ ! — Toda „Corriere“, ali veš, kaj si s tem podpisal? Ali si že pozabil svoje goreče p o t u j č e v a 1 n e želje, ko si go-spnskam v italijanskem kraljestvu dajal dobre (?!) svete ter se bahal, da so te ven-dar-le odprle oči in spoznavajo, kako je prav, kar „Corriere“ že osem let propoveda (glej „Corriere“ z dne 9. jauuarija tekoč. 1.), namreč, da je treba zatreti že pri rojstvu slovansko uprašanje v Italiji (una „questione slava** in Italia val meglio troncarla nel nascere)? To grozno uprašanje, ki obstoji v tem, da si beneški Slovenci kako slovensko kujigo in časnik omišljajo ter da jih berejo! — Svetovati tako zatiranje tega uprašanja, ali ni to napor gorečih p o t u j č e v a 1 c e v ? Sicei le bedasti napor, ker se niti izvesti ne di. „Corriere“, ali si pozabil, da se je bral v tvojih predalih nasvet (glej „Corriere“ z dne 7. jul. tekoč. 1.), naj bi videnski nadškof pazil na svoje duhovnike v Nedižki dolini in naj bi se nekaterim med njimi, ki so bili v istih tvojih predalih (glej „Corriere z dne 12. julija tekoč. 1.) imenovani najbolj zagrizeni (i pik arrabbiati), ustavila plača? — Zakaj? —Zato, ker duhovniki Širijo med ljudstvom dobre slovenske knjige. — Ali ne veš, „Corriere", da se po vseh katoliških shodih priporočuje tudi posvetujakom, kaj še-le duhovnikom, naj med y ljudstvom širijo dobre knjige in časnike? Ge pa hočejo beneško-slovenski duhovniki to delati, morejo pač sploh le slovenske knjige širiti, ker italijanskih ljudstvo ne razume. Ali si pozabil „Corriere“, da je bilo v tvojih predalih (glej „Corriere“ z dne 12. julija tekoč. 1.) rečeno: „ Ako prefekt (videnski) ne ve, da je neki sindaco (župan) upi,san v slovenski propagandi (tako se je na dotičnem mestu imenovala Družba sv. Mohorja), iu če to ve, pa se ne zgane, jaz mu svetujem, naj poda svojo ostavko.“ — Ali je res tako grozno hudodelstvo, če je kdo upisan v Družbo sv. Mohorja, da ta potem nikakor ne more in ne sme biti več sindaco v italijanskem kraljestvu? V našem cesarstvu so celo nekateri okrajni glavarji in višji dostojanstveniki upisaui v to družbo. Sedaj povej nam, „Corriereu, ali niso vse te reči, katere smo ti tu navedli iz tvojih predalov, napori gorečih p o-t u j č e v a 1 c e v , ki imajo namen šiloma doseči, da bi med beneškimi Slovenci bilo čimdalje menj slovenskih knjig, in da bi tako tisto ljudstvo čim prej pozabilo svoj slovenski jezik ? In ali nisi ravno ti, „Corriere“, in tvoji bratci v Izraelu in v lahonski nestrpnosti, kateri opravičujete svoje obžalovanja vredno delo, namreč svoje hujskarije proti beneškim Slovencem, s strašilom panslavizma? Ali nisi ravno ti imenoval v svojih predalih (glej „Corriere** z dne 23. julija tekoč. 1.) Družbo sv. Mohorja p o 1 i t i č n o-p a n s 1 a v i-stično? to družbo, v katero so upisani tudi beneški Slovenci, in zaradi katere jih ti in tvoji bratci najbolj napadate? Vrh tega je v tvojih predalih (glej „Corriere“ z dne 7. julija tekoč. 1.) rečeno, da so osumljeni s panslavizmom duhovniki med beneškimi Slovenci in tudi drugi. In ko te je dopisnik iz beneške Slovenije v predzadnji številki „N. Soče** izzval, naj točno poveš: kaj je panslavizem in v kateri slovenski knjigi ter v katerih stavkih se ta propoveda in širi, si ostal odgovora dolžan, ker ne moreš dokazati svoje predrzne trditve, a sedaj si podpisal poštene Baudoninovo izjavo, kateri, kakor sam praviš, se drži 1 e g o 1 e resnice, ter si se s tem sam ožigosal kot gorečega potujčeoalca, kateri opravičuje svoje obžalovanja vredno delo s strašilom panslavizma, če moreš, nCorrierea, obrani se! Ti ubogi „Oorriere!“ Kdo bi bil mislil tistega dne (23. julija tekoč. L), ko je pod-prt^ od^ svoje mogočne sestre v Abrahamu (,.N. F. Presse**) zmagonosno na vse vetre trobil, da je družba sv. Mohorja politično-panslavistično društvo, kdo bi bil mislil, da pa dne 10. septembra natisne v svojih predalih iu podpiše izjavo, daje panslavizem strašilo, s katerim goreči p o t uj č e v a 1 e i (kakoršen smo mu dokazali, da je v prvi vrsti tudi on) opravičujejo svoje obžalovanja vredno delo? — Radovedni smo sedaj, ali se zanaprej še kedaj zareče, da bi očital beneškim Slovencem pansla-v i z e m. Železnica čez Predel in čez Ture Znani inžener gospod Biichelen, strokovnjak v železniških zadevali, posebno avstrijskih, imel je dne II. septembra t. 1. v goriški mestni dvorani vpričo mnogoštevilnega in odličnega občinstva predavanje o našem železniškem uprašanju. Govoril je najprej o nujni potrebi, da se napravi nova železniška proga, ki bi po najkrajšej poti vezala zahodne iu severne dežele našega cesarstva s Trstom, našim glavnim pristaniščem. Vse je prepričano, da ta zveza je potrebna in upraša se le, ktera izmed nameravanih prog bi bila najkrajša in ob enem najkoristniša. črto Divača — Loka je gosp. Biichelen kar naravnost izključil, ker bi tekla vštric južne železnice, ktera preide v kratkem v državne roke in bi daljave v resnici ne okrajšala. Tudi proga Kranj — Ljubelj — Celovec je le lokalnega pomena, težavna in za svetni promet nevabljiva. Zgradba železnice čez Visoke Ture bila bi težavna in draga radi velikih višin, ter bi bila brez predelske le malo krajša od drugih. Mesto Line si želi železniške zveze čez gorovje Pyhrn ; ali tudi ta črta je čisto lokalnega pomena. Predelska železnica pa bi bila velike važnosti in obči koristi, približala bi Trst in sploh južne dežele naše države severnim in zahodnim bolj nego vsaka druga črta. S predelsko bi bila v zvezi železnica čez Ture. Na tak način bi imeli najkrajšo mogočo zvezo mej vzhodnimi deželami, oziroma Trstom in Nemčijo. Da se uresniči zgradba te proge, predlaga gosp. Biichelen osnovanje odborov, kteri naj bi to uprašanje pretresovali in skrbeli, da sodelujejo v to svrho složno vsi udeleženci. Predelska železnica bila bi primeroma lahko zgraditi in bila bi varna pred zameti. Na celej progi bilo bi treba samo enega velikega predora, namreč skoz Predel, mej Logom in Mrzlo vodo (Kaltvvasser). — Na najvišjem mestu, namreč na Predelu, bi bila samo 824 metrov nad morskim površjem. Daljavo med Trstom in Trbižom bi skrajšala predelska železnica za 112 km. Stroški bi znašali okoli 25 milijonov gld., tedaj razmeroma jako malo. Ta železnica po Soški dolini je tudi izredne strategične važnosti in sme se trditi, da v tem oziru nam mnogo škoduje dobro razmerje naše države z Italijo, ker drugače bi vojne oblasti se poganjale za to progo, kakor se je to godilo 1. 1871, ko je pretila nevarnost vojske s sodedno italijansko državo. Ko je gosp. Biichelen končal svoj govor, so mu poslušalci burno ploskali. Mestni svetovalec gosp. Brisco je potem stavil primerno resolucijo, ki se je soglasno sprejela. Zahvalil se je govorniku gosp. deželni glavar eksc. grof. Franc Coronini, kije rekel, da nam je spet zasijalo upanje, da se zgradi ta toliko zaželjena železnica. Boj za slovensko ljudsko šolo v Trstu Kakor v Gorici, tako tudi v Trstu imamo Slovenci izbojevati še hud boj za pridobitev svojih pravic z ozirom na ljudske šole. Kaj vse so že storili tržaški stariši v tem pogledu, je znano našim čitateljem. Njih prošnja je po dolgen času konečno vendarle prišla v mestnem zastopu na vrsto ; da je bila odklonjena, ni nam treba še posebej poudarjati. O tej seji imamo pred očmi naslednje poročilo: Seja občinskega sveta bila je precej burna, kakor vselej, kadar so naši Lahoni storili, kar treba za majhno demonstracijo. Občinski svetniki prišli so skoro polnoštevilno, na galeriji pa je bilo videti same znane obraze, možke in ženske, tiste, katere je gledati povsod, kjer je kak škandal. Prihiteli so tudi nocoj, nadejaje se krasne zabave. Ko je župan dr. P i 11 e r i otvoril sejo in spregovoril nekoliko laskavih besed v spomin Antonu Vidakovichu, nedavno umrlemu progresistu, cglasil se je za besedo občinski svetnik d’ A n g e 1 i, jeden naj-strastnejših Lahonov, ter interpeloval župana radi nekega dogodka v Skednju. Ko se je ondu vršilo proščenje, spodtikal se je bil neki okoličanski občinski svetnik ob italijanske barbe, ki so bile prav ostentativno sestavljene in to v cerkvi. Župan dr. P i t-t. e r i je odgovoril, da je ta reč povse privatna in da se njemu ni umešavati. Potem je prišlo na vrsto poročilo šolskega odseka o slovenski šoli. Poročal je zopet obč. svet. d’ A n g e 1 i. V daljšem poročilu pojasnil je zgodovino prošnje za slovenske šole in odpor mestnih oblastev proti njej. Namestništvo ukazalo je magistratu poročati o predloženi prošnji Jožefa Vodopivca in tovarišev, sklicevaje se pri tem na § 59. zakona z dne 14. maja 18G9. 1., oziroma na šolsko novelo z dne 2 maja 1883. Prav po zmislu tega zakona pa se u-pira šolski odsek, kjer veleva ta zakon, da je ustanoviti šole ondu, ker je bližnja šola oddaljena štiri kilometre. V Trstu pa nima noben slovenski otrok do najbližje šole o-količanske štiri kilometre dolgega pota. Tržaška mestna občina je jedna jednotna šolska občina in vzdržuje poleg italijanskih tudi več slovenskih ljudskih šol. L. 1890. bilo je v Trstu 155.471 Stanovnikov, in sicer je vzdrževala mestna kot šolska občina za 119.561 italijanskih prebivalcev trinajst, a za 26.639 slovenskih prebivalcev deset ljudskih šol. Za slovenske šole je torej izdatno skrbljeno in vsak, kdor želi, da se mu otroci poučujejo v slovenskem jeziku, more jih pošiljati v takšno šolo. Sicer pa imajo od vseh 50 prosilcev za slovensko šolo samo štirje domovinsko pravo v Trstu, dočim pripadajo ostali raznim kranjskim in isterskim občinam. Poiočevalec predlagal je na to, naj se glede ustanovitve slovenskih šol v Trstu izreče občinski svet v negativnem zmislu, če bi pa namestništvo stvar sodilo drugače in hotelo proti temu prepričanju storiti kaj v zmislu prošnje, ki nima drugega namena, kakor vzbuditi boj proti svetinjam prebivalstva, njega jeziku in tradicijam (Strahovito kričanje in ploskanje. Župan zvoni neprestano), potem izjavlja občinski svet, kot tolmač mišljenja vsega prebivalstva, da ne bo nikdar privolil v to, da se na občinske troške ustanove v mestu slovenske šole, ampak se z vsemi zakonito dovoljenimi sredstvi uprl. Galerija ploskala je poročevalcu ves čas, ko pa je končal, nastalo je tako huronsko kričanje, da naslednji govornik niti do besede ni mogel priti. Ko se je polegel ropot in šum, povzel je besede obč. svet. Nabergoj in rekel: Z nasvetom šolskega odseka se nikakor ne morem strinjati in to iz raznih uzrokov. Odsekovo poročilo se sklicuje v prvi vrsti na to, da okoličanske šole od mesta niso oddaljene štiri kilometre, da morejo torej otroci v mestu živečih Slovencev prav lahko hoditi v okoličanske šole. Daljava ni jedino merodajna. Okoličanske šole so tako mnogobrojno obiskane, da za šolske otroke iz mesta nikakor ni prostora. Sicer pa so na vseh okoličanskih šolah ustanovljene tudi italijanske paralelke in če velja to, kar je poročal odsek, da naj namreč slovenski otroci iz mesta hodijo v okoličanske šole, potem bi morali tudi italijanski otroci iz okolice hoditi v mestne šole. (Strahovito kričanje in ropotanje na galeriji. Župan zvoni neprestano). Poročilo se sklicuje na to, da vzdržuje mesto za italijanske prebivalce trinajst, za slovenske pa deset šol. To si je treba ogledati še z druge strani. Iz proračuna je vidno, da žrtvuje mesto za ljudsko šolstvo 468.000 gld. Za slovenske šole se potrosi od te svote samo 30.000 gld., ostalih 438.000 gld. pa gr® saipo za italijanske učilnice. Vseh za šolo godnih otrok je 10260 v mestu in 3143 v okolici, slovenskih otrok je torej toliko, da bi bilo za slovenske šole, če bi se stroški pravično razdelili, žrtovati vsaj 98.822 gld. (Novo dolgotrajno razsajanje na galeriji. Župan zvoni neprestano, svari galerijo, naj se vede dostojno, preti in prosi, naj poslušalci ne sramote svoj dobri glas kot uljudni in dobro vzgojeni Tržačani). Iz tega je vidno, kaka ironija je to, če govori poročilo šolskega odseka o velikodušnosti občine proti slovenskim šolam. Petdeset očetov, ki prebivajo v mestu ter nosijo občinska bremena, prosi slovenske šole in njih zahteva je vseskozi pravična. Vi se ponašate s svojimi liberalnimi principi. Upam torej, da se jim ne bodete izneverili, ampak ustanovili šolo. (Smeh in kričanje.) L. 1883. očitalo seje vladi, da vzdržuje v Trstu nemško šolo; zagovarjal je to šolo italijanski list, češ, naj se Nemci vzgajajo v nemškem jeziku, samo Italijanom bodi dana prilika vzgojiti se v italijanskem jeziku. To velja tudi za Slovence. Govornik izjavlja končno, da se s to stvarjo ne bode bavil nadalje, ker se itak ne bode rešila v obč. svetu, ampak na drugem mestu, kjer se bode sodila po pravici in po zakonu. (Šum in ropot, smeh in upitje.) Poročevalec d’A n g e 1 i je ngovaijal le gledč svote za šolske namene, češ, da ne plačuje občina iz te svote samo ljudskih šol, ampak tudi druge. Pri glasovanju vsprejel je obč. svet predlog šolskega odseka z vsemi proti dvema glasoma. Proti sta glasovala obč. svet. Nabergoj in N a d 1 i š e k. Obč. svet obravnaval je poten nekatere gospodarske reči. Vedeli smo že naprej, kako se izreče obč. svet gledč slovenskih šol v mestu, zato nas ni njega ukrep prav nič iznenadil in tudi dokazi, kako »avita coltura11 prešinja vse Lahone, niso novi. Uprašaje o_ slovenskih šolah je zdaj v rokah vlade in radovedni smo, ali izpolni nadejo Nabergojevo in svečano svojo obljubo." Tako poročilo! Mi dostavljamo k temu, da je za pravično našo stvar že to lep napredek, da, se je sploh rešila na prvi stopnji, kjer so znali reč zavlačevati do današnjih dnij. Da bo treba prekoračiti vse stopnje, tje gori do upravnega sodišča, to je gotovo a korakali bomo odslej hitreje. Naj hi tudi mestni zastop goriški tudi kmalu — zavrnil prošnjo slov. starišev! DOFISI Iz Sl. Pelra pri Gorici, 20. sept. — Dne 3. t. m. imeli smo občinske volitve. Izvoljeni so bili z malo izjemo vsi poprejšnji starašiue. Volitev bila je soglasna. To je dokaz, da pri nas je menda še edina občina, ki ne pozna volilnih bojev in strank. — Pri volitvi župana 14. t. m. izvoljen je bil z vsklikom za našo županijo posebuo zaslužni prevzvišeni gospod Franc grof Coro-niui; tudi prejšnji podžupani so bili zopet izvoljeni. Gospod predsednik Tomaž Uršič je v jako lepem in jedernatem govoru razložil dolžnosti starašin do občine. Po končani volitvi veli g. župan prinesti najboljšega vina iz svoje kleti ter napije presv. cesarju, navzočemu g. namest-niškemu svetovalcu vitezu Bosizio in starašinstvu, na kar je glasen »živio" odmeval po celej palači (ker je občinska pi-sarnica v palači prevzv. g. župana.) Popoldan je bila skupna večerja. Iz Tolmina 13. sept. — Občine Soške doline želele so že davno pozdraviti dunajskega inženirja gosp. Dragotina Buchelen-a ter se mu najtopleje zahvaliti za njegovo nesamopridno kakor tudi zaslužno prizadevanje glede rešitve uprasanja tržaške železnice, katero tiči le v zgradbi p r e-d e i s k e in ž njo združene železnice črez Ture. In res: došel je g. Biickelen pretekli teden v Trst in od tam v Gorico. Komaj se je raznesla vest njegovega prihoda v Gorici, že je bil od dostojanstvenikov na-prošen, da bi o tem važnem 'uprašanju v kratkem govoiu izrazil svoje misli. Govor, ki ga je g. Bncheleu imel v veliki mestni dvorani preteklo nedeljo, bil je obiskan od nenavadno velike množice ljudstva, med katero bili so tudi občinski zastopniki Soške doline. Govor bil je povsem dopadljiv in napravil je vsem utis trdnega upanja, da to za našo deželo prepotrebno uprašanje vendar enkrat doseže svoj zaželjeni smoter. V ponedeljek zjutraj odpeljal se je g. BUchelen, spremljevau od kanalskega župana g. Franca Malnič a, do Kanala, kjer je bil od ondašnjega občinskega zastopstva pozdravljen. Od tukaj spremljeval ga je gosp. Ludvik Cazafura, župan tolminski, do Tolmina. Se isti večer zbral se je domači pevski zbor pod vodstvom g. Avg. Berlot a ter v slavo gosp. inženirju Biichelen-u napravil podoknico z bakljado. Buchelen, iznenadjen ne le slišati izvrstno izvršene slovenske pesmi, ampak tudi izraženo mu slovesno zahvalo tukajšnjih tržanov, je bil močno ganjen ter izrazil je svoje sočutje v nagovoru, kateri je bil spremljevau z ogromnimi živioklici. V največjo obžalovanje občin zgornjega dela Soške doline, koje so že davno z veseljem pričakovale prihod g. Bttchelen-a, moral je g. inženir, teiegrafično naprošen od mnogih gospodov, ki so se komaj te dni iz poletnih bivališč v Trst vrnili, svojo pot mesto črez Predel zopet v Trst nastopiti, da bi se z istimi pogovoril o železničiiem vprašanju. To obžalovanje izražale niso občine z Bolškega le telegrafičuo, ampak odposlale so tudi posebno deputacijo županov iz gornje Soške doline pod vodstvom bolškega župana gosp. Ant. Sulina, da se je gosp. BUehelen-u zahvalila in ga naprosila, naj bi se tudi zanaprej š tako neutrudljivostjo prizadeval dospeti do najboljšega uspeha. Nadejaj e se torej, da zgoraj omenjeni pogovori g. Buchelen-a z uplivnimi tržaškimi osebami ne bodo brez uspeha in da se bo tudi tržaški kupčijska zbornica približala in oklenila prizadevanja goriško - gradiške, salcburške in zgornje koroške dežele, katere so prepričane, da se zamore rešiti revščina teh gorskih dežel le z zgradbo predelske železnice. Potrebno je pa tudi, da se za to črto pridobi še več drugih dežel, ker le na ta način bo mogoče misliti, da se v najkrajši dobi lotijo zaželjene zgradbe železničue Z V6Z6. Gosp. inženirju BUchelen-u naj bo pa spomin od tukaj, da je lepo in hyaleviedno žrtovati se za občni blagor. Iz Liubl]une, meseca septembra. — (Novi deželni predsednik. Otvoritev novega deželnega gledališča. — Naša »konserva-tivno-vladna stranka" in nje humbug.— Raznovrstna tvarina). Hladna jesen prišla jb spet v deželo; blagodejno uplivajo nje sape in pojemajoči solučni žarki na človeštvo in naravo. Kmetovalec pospravlja svoje poljske in druge pridelke v svoje predale, veseleč se, če mu je letina bogato poplačala njegov trud, žalujoč, če so mu elementarne nezgode uničile sad tega njegovega truda. A tudi politična jesen prišla je k nam, a nje sapa in vetrovi niso blagodejni za nas Slovence, in tudi solnčni žarki na političnem obzorju imajo zgubiti za nas dozdanjo toploto v precejšnji meri. Neka bude, ne bojimo se ni blagodejnih ni razsajajočih teh sap in vetrov in če niso tudi spremljani s solnčnimi žarki v tej nastopajoči politični jeseni. Ne bojimo se jih. če so še tako mrzli ti — prihodnji dnevi. Komaj je potihnila jedna verzija o novem deželnem predsedniku kranjskem, po katerej je bil izbran kot tak grof Choriu-skj% že donaša pražka „Politik“ novost o drugem možu, ki je baje za to mesto izbran, in to je neki L. vitez pl. Hein, ki je sedaj pri namestništvu v Gradcu. Naj se že obistini vest o enem ali drugem, že nju imeni sami morata nam Slovencem izvabiti — mrzel pot scela, in vspre-jem naš bode napram takemu deželnemu predsedniku -— hladen in brez vsakega zanimanja, kakor so hladne —jesenske sape... Razloček med tema dvema Taaffejevima kandidatoma in izvoljencema je glede politične barve edino in k večemu le ta, da je grof. Ch. pristaš konservativne ozir. klerikalne stranke in ima nekaj pojma o slovenščini, vitez H. pa še ni imel prilike pokazati svoje barve, o znanju slovenskega jezika pa ni duha ne sluha pri njem, ker ga po očetu podedoval ni, sam se ga pa, eo ipso učil ni, ker se ga taki ljudje in aristokratki če ne iz sovraštva, pa vsaj iz mržnje nikdar ne uče. Nu pa zaradi tega ostane grof Taatfe vse jedno še „ein fortgfrettender Ministerpraesident", igrajoč z levičarji šah, z nami Slovenci pa politiške burke, — mi Slovenci, kar nas je odločno in značajno narodnih, pa bodemo ostali tudi še nadalje, kar smo dozdaj bili, vsekako pa nikoli politične smeti, s katerimi bi dunajska vlada pometala, kakor bi se njej poljubilo. To pojasnilo dati smo še v stanu/ Kakor že znano, otvori se novo deželno gledališče po našem „Dramatičnem društvu" s prvo in slavnostno slovensko predstavo, — v četrtek dne 29. sept. — Zanimanje za novi Talij in hram je ne le v tukajšnih narodnih krogih nenavadno živo, nego tudi po celej deželi kakor tudi zunaj njenih mej, dokaz, da gledališka umetnost vedno bolj pridobiva razne sloje našega naroda na svojo stran. To je tudi prav in umestno. Ne n a-zadnjaštvo, marveč napredek povsod in vselej naj nam bo geslo in cilj! Dolžnost je pa zdaj tudi slehernega zavednega narodnjaka, da podpira in dela za slovensko gledališče in „Dramatično društvo", in da opuste enkrat za vselej nekateri naši narodni krogi obiskovanje in podpiranje nemških predstav, če hočejo, da dosežemo tudi mi na tem umetniškem polju smoter, za katerega se v nasprotnem taboru z vso požrtovalnostjo deluje in bojuje ! Gas bi že bil, da se razkadi v nas po nekod tista o-durna polovičarska narodna značajnost, ki je igrala do zdaj neko posebno ulogo, — in nastopi primernejša odločnost in narodna samozavest! Inače bodo nas i v tem oziru morali zopet Čehi in Hrvati zgrabiti z lekcijo, kakor se je to zgodilo pred kratkim zastran napisov in zunanjega lica našega mesta/ Sapienti sat! (Odstavek o ljubljanskih homatijah smo prečrtali; čemu bi pihali ogenj, ki itak preveč gori? Ne zamerite!) Grajenje dolenjske železnice gre kaj naglo izpod rok, zbog tega je upati, da bode kočevska proga začetkom oktobra 1893. 1. že lahko se otvorila. — Naš mestni magistrat vestno in skrbno deluje v to, da se zapreči vsaka nevarnost pred kolero. — Mesto samo pa dobiva na vseh straneh novo lice in krasoto, kar je gotovo zasluga le sedanjega nar obč. odbora! — N. — Iz Banjaluke, 18. sept. — Gospod urednik! Blagovolite sprejeti teh par vrstic iz nekdanje tužne Bosne v Svoj cenjeni list,. — Vreme pri nas je izvrstno, kakor malokatero jesen. Letino imamo prav dobro, razun v onih krajih, kjer je toča pobila. — Du6 1. t. m. začele so šole vseli veroizpo-vedanj in narodnostij; šole prav dobro napredujejo in smo ž njimi zadovoljni. Kaj pa Vi, dragi Slovenci, ali se mislite še vedno ravsati in kavsati ter lasati med sabo ua svoji lepi zemlji? Bratje, le složno se borite proti skupnim sovražnikom, ki so vsem enako nasprotni, naj že bodo ene ali druge stranke. Tukaj smo nestrpno pričakovali poročil o slov. katol. shodu. Dočakali smo jih — a nismo jih veseli! Živela družba sv. C. in M., živela »Sloga" — z veliko in malo začetno črko! (Ne zamerite, da smo Vaš dopis skrajšali. Uzroke lahko uganete. Uredil.) Politični razgled I)r£avnoxbornka volitev na Mava vi. — Ker je bil bivši češki minister Pračah pozvan v gosposko zbornico, voliti bode v kratkem drč. poslanca za boškoviški okraj. Borba za ta mandat utegne biti zelo srdita, ker nameravajo vse tri češke stranke postaviti svoje kandidate. V nedeljo izrekli so se Mia-dočehi za d ra. 'Inc. z ek a, vodjo mladočeških deželnih poslancev; takozvana kmečka stranka proglasila je svojini kandidatom posestnika V g hodila ter agituje zanj na vse mogoče načine. Konservativna, na Moravi še vedno zelo uplivna stranka pa še ni postavila svojega kandidata, nego se na volilskih shodih izrekla, da voli tistega kandidata, katerega ji bo priporočal osrednji odbor konservativne narodne stranke. Vojni proračun. — Predno sta lani zborovali delegaciji, izšla je od vojnega ministerstva nadahnjena brošura, v kateri se je trdilo, da je zaradi bližajoče se vojne z Basi jo neobhodno potrebna primerna pomnožitev avstrijske vojske. Ta brošura izšla je tedaj zato, da bi se občinstvo pripravilo na nove velike dajatve v vojaške svrhe, kajti vojno ministerstvo zahtevalo je kar 20 milijonov gld. več, kakor prejšnja leta. f inančna ministra pa sta se zahtevi vojne uprave tako srečno protivila, da se je morala ta zadovoljiti s primeroma malim povišanjem stroškov. Kakor javljajo listi, smatra vojna uprava sedanje finančno stanje dosti u-godnim, da znova stopi s svojimi tirjatvami pred ministerski svet, kateri se ima pod predsedstvom cesarja vršiti te dni. Poučeni krogi sodijo, da vojna uprava tudi letos ne doseže vsega, kar zeli, slasti zato ne, ker finančno stanje monarhije letos ni tako ugodno, kakor lani poleti. Kriva je temu uravnava vrednote, ki tirja, da se ohrani razmerje mej dohodki in stroški in opusti vse, kar bi moglo prouzročiti bodi še tako majhen primankljej. Vojni minister torej tudi letos doseže k večjemu U majhno povišanje proračuna. Razmere e Srbiji. —- Nova vlada skuša pridobiti volilce s tem, da očita radikalcem slabo gospodarstvo. Zlasti je očitala prejšnjemu ministerstva, da je z dispozicijskim zalogom podpiralo svoje prijatelje in na Hrvat-shem izhajajoče srbske liste. „ Odjek, " glasilo radikalne frakcije, zavrača ta očitanja, češ, da je bilo poslovanje z dispozicijskim zalogom povse točno, tako da je to priznala v zadnjem zasedanji celo liberalna stranka. Bivša vlada izkaze lahko vsak krajcar, ki ga je izdala. —.» Odjeku" dohajajo z raznih stranij dopisi, s katerimi se preti vladnim organom, če hi hoteli nplivati na volitve. V nekem dopisu je čitati: Če postavite kanone na volišče, pobili Vas bomo z volilslci-tni krogljami. Irska. — Gladstone Začel je dejanski izvrševati svoj politični program. Irska, uprava razveljavila je vse stroge navedbe od. I. 1887. izdane in tako faktično odpravila neke vrste obsedno stanje v Irski. Vlada ima sicer pravico uvesti te navedbe, če bi se izkazala potreba, a upati je, da do tega ne bo prišlo. V veljavi ostal je samo patent, s katerim se je prepovedalo nositi orožje. F to treba i nadalje posebnega dovoljenja pristojnega oblastim. Irski listi proslavljajo ta prvi korak Gladstoneov h končni spravi. Domače in razne novice Duhovske vesli. — Č. g. Karol Pe-rinčič vikarij v Trenti, prišel je kot upravitelj kuracije v Sočo (pa ne v »Novo"); na njegovo mesto pride č. g. Valentin Kragelj, do zdaj kapelau v Bolcu; v Boleč pa č. g. semeniški duhovnik Fr. Klopčič. — Č. g. Josip Kalin, kapelan v Mirnu, je šel kot vikar v Drežnico; na njegovo mesto pride č. g. Ignacij Leban, kapelan v Ročinju; v Ročinj pa č. g. novomašnik Tomaž Gug-^enberger, rodom Korošec. —Č g. Albert Strancar, kapelan v Sv. Križu, je šel kot tak v Kamnje; č. g. Andrej Gr go let, kapelan v Št. Petru, kot tak v Dornberg; na njegovo mesto č. g. novomašnik Lud. La-cina, rodom Čeh, izvrsten glasbenik. — č. g. Andrej Žnidarčič ml; vikar na Gradišču, je šel kot tak v Osek. — č. g. Jos. Grilanc, semeniški duhovnik, je šel kot kapelan v Štijak. Č. g. Dragotin Kumar, vikar v Avčah, praznoval je učeraj v krogu svojih sosedov in ožjih prijateljev petindvajsetletnico mašništva. Občina je slavila svojega dušnega pastirja s pritrkavanjem, streljanjem, umetnimi ognji in zastavami, med katerimi so vihrale tudi tri lepe narodne. Na mnoga leta! Društvo »Sloga" bo imelo prihodnji četrtek 29. t. m., kakor je bilo že naznanjeno, svoj letošnji redni letni občni zbor. Dostaviti nam je, da vsled odborovega sklepa v učerajšnji seji bo zbor j a v e n, t. j. pričujoči bodo smeli biti tudi nedruštve-n i k i, toda glasovali in volili bodoledruštve-niki. — Želeti bi bilo, da bi se društveniki in drugi rodoljubi, katerim bo mogoče, udeležili v obilnem številu ter s tem pokazali, da se zanimajo za razvoj naroda našega na Goriškem. »Slogini" zavodi so letos že s početka šolskega leta precej napolnjeni. v štirih razredih je upisanih 200 otrok, med temi 41 dečkov. V otroških vrtih se je oglasilo na novo že 61 otrok, z lanskimi jih je že zdaj nad 100, torej v razredih in vrtih nad 300 otrok. Razume se, da to število se še pomnoži, zlasti v otroških vrtih. V novem razredu in otroškem vrtu v ulici Barzellini je zdaj 115 otrok, kar priča, kakč potrebna sta bila ta zavoda v onem delu mesta. — Razvidno je iz tega, da brez „Sloginih“ zavodov bi bilo letos nad 300 naših otrok brez pouka in odgoje v maternem jeziku. Da pa »Sloga" more to svojo važno nalogo vr- šiti, zahvaliti se ima uzorni požrtovalnosti našega naroda v mestu in na deželi. Dokler živi med nami tako složno naudušeiije za uzvišeno izdejo, ni se nam bati pogina, pač pa nadejati boljše prihodnosti. Radodarni doneski. — V zadnjih osmih dneh prejeli smo naslednje darove za vzdrževanje naših učnih in vzgojevalnih zavodov: Za „Slogo“: Franjo Kranjec, župnik v Breginju, 5 gld. — K. M. v R. 3 gld. — „Nepriporočeni Slogi" pošilja Kotar 5 gld. — Andrej Obersnel v Divači 1 gld. — Za plačano a nesprejeto večerjo pošilja nekdo 1 gld. —- Simon Škrinjar 1 gld. — Josip Poljšak, župnik v Prvačni, 2 gld. 60 kr. — I. I. 1 gld. 50 kr. Anton Savnik v Biljah 2 gld. 50 kr. — „Katoliški a ne Mahničev duhovnik pošilja nepriporočeni in napadani „Slogi“ 5 gld." — Duhovnik s Cerkljanskega 5 gld. — Dekan Jurij Peternel, c. kr. komisar M. R. in trgovec Andrej Uršič v Kobaridu vsak po 1 gld. Možka podružnica sv. C. in M. v Gorici prejela je za otroški vrtec v Pevmi 2 gld. 20 kr. od »slučajno sešlih se prijateljev »pri pošti" v Solkanu" (poslal A. Mikuž pri Sv. Luciji). Ženski podružnici sv. C. in M. v G. daroval je Ivan Hausner, župan v Mirnu, 2 gld. — »Samotarka pošilja 1 gld. vsled napadov na našo častito družbo z vsklikom: Bog živi njeno vodstvo, Bog živi Svetca!" Bog povrni! »tioriški Sokol" nam je poslal naslednji vabili: Vabilo k izrednemu občnemu zboru telovadnega društva »Goriški Sokol" 2. dne oktobra t. 1. ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih „pri Zvezdi." Dnevni red: I. del. 1.) Določitev gledč najema društvenih prostorov. 2.) Razni predlogi o društvenih zadevah. II. del. Po dokončanem občnem zboru domača zabava s plesom in godbo na gla-sovir. K prvemu delu dovoljen je ustop le društvenikom, k drugemu pa tudi povabljenim gostom. Vsak udeleženec se mora izkazati pri ustopu z vabilom. K obilni udeležitvi uljudno vabi — Odbor. Vabilo k izletu telovadnega društva »Goriški Sokol" k veselici, katero priredi oratsko društvo »Prvaški Sokol" v Prvači-ni 25. dne septembra 1892. Kdor izmed udov se hoče udeležiti tega izleta, naj se oglasi najdalje v soboto dopoldne pri sledečih odbornikih: G. Urbančič, trgovec v Gosposki ulici, g. Poveraj na Travniku in* g. Dra-šček v Stolni ulici, ali pa naj pride v v soboto od 8. — 9. ure zvečer v društvene prostore. K obilni udeležitvi uljudno vabi - -Odbor. Popravljen napad. — Ljubljanski »Rodoljub" je v svoji zadnji številki imenoval v družbi poreškega in celovškega škofa tudi prevzvišenega našega gospoda knezo-nadškofa dr. Zorna. Svojim očem nismo verjeli, ko smo čitali oni odstavek v »Rodoljubu" in napisali smo že primeren odgovor, s katerim srno kar najodločneje zavrnili napad na prejasnega in predobrotljivega našega vladiko. Toda v »Sl. Narodu od srede čitauio popravek »Rodoljubovega uredništva, ki pravi, daje ime našega kne-zonadškofa zašlo v oni članek le po jako n el j u b i p o m o t i ter dostavlja, d a vsi Slovenci čutimo do Njegov e prevzv i š e n o s t i le globoko sp oš t o v a-„ j — S tem popravkom je reč končana iii mi moramo svoj odgovor opustiti. Uso-jamo pa se opomniti, da take pomote so vsem neljube, nevarne pa tistim, ki jih delajo. Kdor bi se drznil na take načine, kakor je (po pomoti) storil „R.“, vlačiti po časopisih ime našega vladike, upremo se mu vsekdar s tisto odločnostjo, s kakoršno smo nastopili vselej, ko je bilo treba braniti pravično in sveto stvar ! ! Podgorci prod sodiščem. — Prva izdaja naše zadje številke bila je zaplenjena zaradi članka pod tem naslovom. Da bi nas zopet ne doletela enaka usoda, omejujemo se na suhoparno poročilo o tej obravnavi. Obravnava prične ob 9. uri zjutraj. Predseduje c. kr. dež. sod. svetnik Crusiz, sodniki so: c. kr. dež. sod. svetnik Schmar-da ter c.kr. sod. pristava Dell’Ara in M tišina; zapisnikar: c. kr. avskultant Fon; državnega pravdnika namestnik Zoerrer. Obtoženci: Ivan Stanta, Josip Čibej, Josip Perko, Josip Trpin, France Hvalič, Poškodovanega Josipa Štolfa zastopa odvetnik dr. Graziadio Luzzato, zagovornik obtožencev pa je odvetnik dr. Josip vitez Tonkli. Dvorana je natlačena večinoma z Goričani — Lahi, ki zaupljivo pričakujejo stroge obsodbe Podgorcev. Našim čitateljem so znani dogodki, ki so dali povod obravnavi, zato omenimo samo na kratko glavne točke iz obtožnice, ki se je prebrala v italijanskem in slovenskem jeziku. V nedeljo 29. novembra preteklega leta napadli so baje imenovani obtoženci družbo Goričanov, vračajočo se iz Ločnika, kjer se je bila isti dan otvorila podružnica »Lege naziouale". Ranjeni so bili vsled tega Leopold Travan na desnem ušesu, Planiscig Anton na desnem kolenu in Josip Štolfa na levem očesu tako močno, da je izgubil vid. Kdo je prizadejal tako po- škodbo, se žalibog ne da izkazati. A brez dvoma treba iskati storilca v družbi onih Podgorcev, ki so napadli Goričane in jih kamnjali, kajti hudoben naklep napadoval-cev ni razločeval mej enim in drugim, ampak je bil naperjen enakomerno proti vsem Goričanom — torej tudi proti težko poškodovanemu Štolfi. Z ozirom na to bodo morali biti kaznovani vsi obtoženci radi zločina težke telesne poškodbe v zmislu §. 157. kaz. zak. Tako obtožnica. Predsednik izpraša vsakega obtoženca posebej, da-li je kriv dejanja, katerega je obdolžen. Vsi izjavijo, da so nedolžni, da se niso taknili Goričanov, da so pritekli iz krčme Trpinove, kjer so popevali slovenske pesni, ker so slišali, da »legovci" tepo Stanto. Edini Čibej prizna, da je dal Goričanu zaušnico, ker ga je ta udaril s palico. Prične zaslišanje prič. Poškodovani Josip Štolfa priseže, govori razločno, kakor po moleku, deloma jako glasno, a z vzdignjenim glasom trdi, da so obtoženci kričali na njegovo družbo, koja je mirno sedela v Trpinovi krčmi, »kakor pes, ko laja/“ Na uprašanje piedsednikovo, pozna li napado-valca, izjavi pod prisego, da sta ga napadla obtoženca Stanta in Perko, da ju dobro pozna, da pa ne more reči, kdo njiju bi mu bil prizadejal težko poškodbo očesa. Predsednik mu predoči, da v uvodni preiskavi 111 bil tako gotov, da sta ga prav Stanta in Perko tepla; na to se izgovarja, da sta morda podobna pravemu provzrocitelju rane. „ Danes seni pa gotov, da me nihče drugi ni ranil kakor Stalita in Perko.“ Izjavi dalje pod prisego, da ne vidi popolnoma nič na levem očesu. Predsednik 11111 poda popisan papir ter ga upraša, razločuje-li pisavo. Odgovori: „Vidim samo papir.“ Za prestane bolečine in pokvarjeno oko zahteva 3000 gl. odškodnine ; vrhu tega celo vrsto zneskov kot »povrnitev stroškov.11 Za Štolfo pride na vrsto priča Plani-scig. Dobil je, ne ve od koga, udarec s pestjo na rameno in razun tega ranil ga je kamen na desnem kolenu. Pravi, da je napravilo nanj Jako slab utis", ko je kamenje frčalo od vseh stranij na Goričane. Trdi dalje, da so Podgorci morali biti dogovorjeni, da napadejo one, kateri so se udeležili slovesnosti v Ločniku, kajti otroci, ki so stali pri cestnem predoru pri železnici, ko so Goričani prestopili na podgorska tla, bili so samo straže, da bi dali znamenje fantom, čakajočim Goričane v krčmi Bizjakovi. Priča Travan izpove, da so Podgorci že v krčmi Trpinovi peli bojevite pesmi, kakor „U bojtf in »Naprej11, da ga je potem Čibej udaril s kamenora v roki tako, da mu je preklal krajec klobuka in ga ranil na desnem ušesu. Ne zahteva nikake odškodnine, pač pa strogo kaznjevanje zločincev, da se stori enkrat konec vednim napadom na mirne meščane, koji se zdaj že ne upajo več iz Gorice zganiti. Kakor ta priča, tako trde vse druge, da so podgorski fantje bili že poprej pogovorjeni in sporazumljeni napasti Goričane, ter da so svoj namen izvršili, ne da bi jih bil kdo izzival, edino le iz narodnega sovraštva. Priča Katarina Mattessich pravi, da je bila pri tepežki velika zmešnjava, da so kričali mladi in stari na Goričane z »lega lega11. Na to se odreže obtoženec France Hvalič: » Vi ste delala konfužijon; saj ena baba naredi več kričanja, kakor sto niožkih11. Josipina Mattessich slišala je, da je nekdo zažvižgal, ko so Goričani zapustili Trpinovo krčmo, ne vč pa, ali .je bilo to znamenje Podgorcem, ali pa je bil kak bi-ciklist. Priče Mattessich, Skabara, Bizaj in Batič so slišale govoriti že teden poprej, da bodo Podgorci nabili one, ki se vrnejo od ločniške slavnosti. Zadnja priča je pek Gregorič. Pravi, da so obtoženci predrzni, nemirni, pokvarjeni značaji, koji delajo večne prepire v občini in smrtno sovražijo vse, kar ni slovensko. V hudo zadrego pa pride, ko ga vpraša zagovornik, ali jih pozna. Priznati mora, da sta mu znana sair.o dva. Utemeljuje svojo sodbo o njih s tem, da mu je rekel nekoč Perko „moštro di ta-Ijan" Veselost je vzbudila njegova opazka, da so Podgorci tudi njegovega sina napadli in mu dali — »plosk" ! V tem je prešla 1. ura pop. in obravnava se pretrga. Ob 4. popoldne otvori predsednik zopet obravnavo. Prečitajo se razni spisi, spričevanja, kazenski izpiski itd. Besedo dobi državno pravdništvo, koje zagovarja stališče obtožnice in zahteva, da se obsodijo obtoženci po §. 157 kaz. zak., ki odmeri 6 mesecev do enega leta ječe vsakemu, ki se je lotil v tepežu ranjenega, ako se ne da dognati, kdo je poškodovanje prav za prav prizadejal. Zastopnik poškodovanega Josipa Štolfe govori o mirnem, lepem vedenju svojih someščanov, o krutem postopanju Podgorcev, spušča se sploh na politično polje, mesto da bi zagovarjal zahteve svojega klijenta za odškodnino, tako da je predsednik primoran ga pozvali k stvari. Zahteva ko-nečno, da se obtoženci kaznujejo po § 155 d (»ako se je napad vršil v zvezi in po dogovoru11 pravi postava). Po tem §. bi bila kazen od 1—5 let. Zagovornik dr. vitez Tonkli prične: »Slavna soduija!" — Kakor bi treščilo, dvignejo se Italijani in večinoma zapuste dvorano, da bi ne slišali slovenskih besedij. Gospod zagovornik nadaljuje in dokaže, da ni mogoče uporabiti §. 155 d, ker je izključeno, da bi se bili fantje že poprej pogovorili o napadu na Goričane, kajti kdor nameruje napasti koga, ne pojde, kakor so storili obtoženci, za njim v krčmo, se mu tam pokazal, prepeval pesmi i. t. d., ampak bo kje v zavetju tičal in pričakoval na samoti svoje žrtve. V našem slučaju bi se mogla torej v poštev jemati edino le določila §. 157. kaz. zak. Priča Štolfa izjavil je danes pod prisego, da sta ga napadla Stanta in Perko; sodišče naj razsodi, koliko ima verovati Štolfi, koji danes spozna Stanto in Per-ko-ta, katerih ni spoznal v začetku meseca decembra 1891., ko so mu jih predstavili. Odgovorna bi bila radi težke telesne poškodbe sama Stanta in Perko, ki sta se lotila Štolfe, in Čibej lahke poškodbe po §. 411 kaz. zak., ker v celi pravdi ni duha ne. sluha, da bi bila Trpin in Hvalič koga poškodovala. Prosi torej zagovornik, da sodišče, v tem zmislu razsodi. Nastopila je bila že noč, ko se je sodni dvor odstranil k posvetovanju. Prižgi) se luči in nemirno vse pričakuje odločnega trenutka. Po kratkem času vstopijo zopet sodniki in predsednik proglasi razsodbo, s katero se sodni dvor izreče nepristojnim soditi o tem hudodelstvu, ker je po njegovem mnenju djanje kaznjivo od 5 — Ib let in le porotno sodišče pristojno soditi v tem slučaj u. Razsodba naredila je ugoden utis na goriške Lahe; zadovoljno so se razšli, obetaje si zopetno obravnavo pred poroto. Kakor čujemo, uložili so obtoženci pritožbo ničnosti proti tej razsodbi. Učiteljsko društvo za sežanski okraj bo zborovalo v Komnu dne 6. okt. t. I. ob 9. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Pevska vaja. 2. Prirodopis po življenskem zadružji. 3. Ljubav do poklica. 4. Učitelj zunaj šoie. 5. Predlogi, doposlani do 1. okr. predsedništvu. Odbor Vabilo k veselici, kateri priredi v či-talniških prostorih telovadno društvo »P r-vaški Sokol" v Prvačini v nedeljo dne 25. sej>t. 1892. s prijaznim sodelovanjem mešanega tamburaškega zbora iz Proseka. Začetek veselice ob 6. uri zvečer. V s p o r e. d: Pozdrav staroste. I. F. S. Vilhar: „Sla-vjauska11 moški zbor. 2. M i 1. pl. Farkaš : »Sretan imendan" udarja mešani tamburaški zbor. 3. Govor. 4. G j. Eisenhut: „Ti“ četverospev. 5. I. Macak: »Odmevi domovinski", kitica slov. narodnih pesuij, u-darja mešani tamburaški zboi. 6. Deklamacija. 7. N. N. »Dalmatinski šajkaš11, dvospev. 8. I. pl. Zajc: »Tri čaše11 udarja mešani tamburaški zbor. 9. A. F o ester: »Njega ni“ četverospev. 10. J o s. A b r a m : »Sarafan11 ruska narodna pesen, udarja mešani tamburaški zbor. 11. A. Ned ve d: »Ljubezen in pomlad", moški zbor s tenor solom. 12. Mil. pl. Farkaš: »Poputnica Hrvatske" udarja mešani tamburaški zbor. 13. Srečkanje treh dobitkov. Vstopnina k veselici 30 nov., sedež 10 novč. Po besedi ples. Vstopnina k plesu 1 gl., za brate Sokole 50 novč. K obilni vdeležbi uljudno vabi — Odbor. Iz Plavlj nam poročajo, da imajo tamkaj zdaj dva župana: eden je na levem bregu Soče (g. Andrej Konjedic) za županijo Deskle — Plave, drugi pa na desnem bregu (novoizvoljeni g. Andrej Gabrijelčič) za županijo anhovsko. Pač redek kraj, ki bi imel ob enem dva pravoveljavna župana v svoji sredi! Cesta med Žago in Srpenico je dodelana. V kratkih dneh jo podjetnik g. A. Konjedic izroči državni upravi. Delo je jako lepo, posebno oba mostova, ki sta veliko stala. — Srpeničani tožijo, da vkljub novej cesti ostane še vedno eden hud klanec takoj za vasjo ; ako bi bila država dovolila še kalrih 4000 gld., šla bi cesta nekoliko više in odpravila bi s tem še sedanji klanec, ki bo voznikom delal veliko težav. Požarji. — V nedeljo jutro pogorela je vas Medgoije (Megvarje-Maglern) pri Vratah na Koroškem; pogorelo je do tal 22 hiš, ves živež in nekaj živine. Zavarovanega imetja je bilo le za 17.000 gld., škoda pa znaša okoli 60.000 gld. Na pomoč je prihitela tudi požarna straža iz Trbiža, a zanmu. Deželni zbor je dovolil 1000 gld. podpore. — Tudi Sv. Lenart v lavantinski dolini na Koroškem uničil je požar; pogorelo je 21 hiš, veliko drugih gospodarskih poslopij, živež in živina; škoda znaša okoji 250.000 gld. Deželni zbor je dovolil 2000 gld. podpore. — V Novem bregu na Kočevskem pogorela so štiri poslopja v vrednosti 10.000 gld.; zavarovana so bila K za 4300 gld. —■ Požar v Novi lvraščini p»‘i Podgradu v I-stri uzročil je blazen deček. Pogorelo je v vsem skupaj 21 hiš in 20 gospodarskih poslopij. — Blizu Ge 1 j a na Štajerskem začel je 31. avg. goreti gozd Pečovnik; pogorelo ga je okoli 3 orale. — Na Storžiču (na Kranjskem) je požar uničil pa 15 do 20 oral gozda; gasilci so tri dni neutrudno delali, da so ogenj omejili. Iz Idrijske doline dobili smo pritožbo, da poštno vodstvo je postavilo v vseh vaseh poštne nabiralnice, le v Prapetnem na Gori in na Polju ne. Poštni urad v Dolenji Trebuši moral bi poslovati vsaj že dva meseca, ali še do zdaj ni nič slišati. Dopisnik upa, da dobite poštni nabiralnici tudi gori imenovani vasi. Ilcgunei. — Pred nekaj dnevi sta zopet dva avstrijska vojaka ušla čez mejo v Italijo ter predstavila se kot taka oblastnijam v Vidmu. Prvi je neki Remo Mnttes s Tren-tinskega; služil je pri lovskem bataljonu v Gorici. Drugi je pa Iv. Kerševan, ki je služil kot trobec pri 20 lovskem bataljonu; ušel je od vojaških vaj pri Ljubljani. Žalostno! Nesreče. — v St. Ferjanu umrla je 60-letna Helena Škorjanc za opeklinami, katere je dobila dva tedna poprej. — Deklica Evlalija Pavšič iz Gorice padla je na goriškem gradu z nekega zidu 12 metrov globoko. Poškodovala se je hudo. — V V i-pavi so imeli ples; med fanti nastala je tepežka, med katero je bil nekdo smrtno zaboden v trebuh. Take sadove prinašajo javni plesi! Italijansko vino, prazen strah! — Pišejo nam: »Trije prijatelji, poznavalci vina, se podamo iz radovednosti v krčmo, kjer so začeli točiti italijanska vina. Kličemo ga cel liter. Barva je bila precej lepa, tekočina se je tudi nekako penila, a ko jo denemo na jezik, — — joj, kako se namrgodimo! Čuden okus nam je zgrbančil obraz ter hudo požgal usta, in da resnicoj povem, prav težko, težko smo jo opravili in malo je manjkalo, da je nismo pustili. O tem »strašnem" vinu, ki nas je z ono »grozno" klavzulo toliko vznemirjalo, sem slišal do sedaj samo neugodna poročila, iz kojih nam je sklepati, da so laška vina »prazen strah11. Smelo tedaj trdim, da tako blago, tak fabrikat in tem bolj še, če ni fabrikat, če je ona »laška žlindra" naravno vino, še jedenkrat trdim, da ne bo moglo našemu okusu nikakor ugajati in dosledno tudi našemu izbornemu blagu še škodovati. Vinogradniki naši, le pogum/ Italija vam ne bo mnogo škodovala, morda še celo koristila!" (Bojimo se, da presvetlo gledate, ker škoda je že zdaj očividna in — ogromna. Uredil). Razglas. — S tem se zopet javno naznanja, da je bolgarska vlada že del j časa izdala naredbo, da dovolijo mejne oblasti v Bolgarijo potujočim tujcem vstop v Bolgarijo le tedaj, ako pokažejo veljavne potne liste. V lastni koristi potujočih je torej, da si priskrbijo za slučaj potovanja v Bolgarijo redne potne liste. — Trst, dne 3. septembra 1892. Od c. kr. namestništva. RAZNOTEROSTI Kako se nam je ravnati ob koleri T — Tržaško namestništvo razpošilja pouk, kako se nam je ravnati ob koleri, ki grozi tudi našim krajem. Iz tega pouka povzemamo naslednje: Iz hiše, kjer je kolera, ne prejemaj ničesa in ogibaj se ljudij, ki morajo bivati v njej. Kdor imil opraviti v takih hišah, kjer je holezen, naj tamkaj ničesa ne pokusi, varuje naj se dokatniti se okuženih rečij in naj tamkaj ne hodi na stranišča. Zlasti kdor biva pri bolnikih, naj ne je ničesa; niti rok naj ne nosi k ustom, tudi kaditi tamkaj ne sme. Vedno mora biti pripravljena posoda z razkuževalno tekočino (karboluo tekočino), v kateri naj se pogosto pero roke, zlasti po vsaki dotiki z bolnikom ali z okuženimi rečmi. — Vse, kav je bolnik onesnažil, treba je razkužiti, t. j. oprati v karbolni kislini; ta se nareja takč, da se na 95 delov vode dene 5 delov karbolne kisline; manj vredne reči je najbolje sežgati. Po končani bolezni mora se razkužiti cela soba: pod, strop, stene in vse, kar je bilo notri. Ker je tako razkuženje težavno, zat6 je treba iz sobe že takoj spočetka odnesti vse, kar je večje vrednosti; notri le ostane, kar je uajbolj potrebno. Sobe se morajo pobeliti, oziroma prebarvati. Osebe, ki so služile bolniku, se morajo okopati , dobro oprati in preobleči, predno smejo iti v človeško družbo. — Bolnikovo blato mora se razkužiti, predno se odnese v stran, da se pomore bacili; za tako delo je potrebna karbolna razstopina (1 del karbola na 18 delov vodej. Perilo mora ležati najmanj po 12 ur v karbolni raztopini. — Mrliče je treba zariti v rjuhe, ki so se namočile v karbolni kislini; nikar jih preoblačevati, kajti vse svečanosti morajo izostati. Ako želimo, da se bolezen zatre, moramo izpolnovati te nasvete. Na Nemškem so škofje zapovedali duhovnikom, vernikom v cerkvah pridigajo, da vsakega kristijana sveta dolžnost je, da uboga vla-jdi ne naredbe in ukaze. Nemški učenjak o Rusiji. Naznanili smo, da sta bila sedaj meseca avgusta dva shoda v Moskvi, antropologiški in arheologiški, potem zoologiški; obeli so se udeležili učenjaki civilizovane Evrope; o razstavah in vsem, kar je bilo združeno s shodoma, so se jako pohvalno izrazili učenjaki raznih narodov, in tudi Nemec Virchov, katerega so- jako častili. Švicarski učenjak, Nemec Kolman, pa je rekel na zoologiškem vrtu v Moskvi to-le: »Ne vem, s kakimi besedami bi se zahvalili Moskvi in Rusom za to odkritosrčno sprejet, katero so nam izkazali tukaj. Mislim, da morem to reči v imenuje, vseh členov kongresa. Radijem se, da se mi je posrečilo priti v ts prekrasno originalno mesto, katero z jedno nogo stoji v Aziji, z drugo pa v Evropi. Slišal sem mnogo o Rusih; pravili so mi, da je ta silen, močan narod. Da je, nedvmnbeno je. Ali preveril sem se tudi o drugi stvari, da R u s i j a n i le silna z vojsko, temveč še mnogo s i 1 n e j š a s svojim d r u š t v e u i 111 orožje m, s svojo nravstveno s t r a 11 jo, s svoji 111 z n a n s t v e n i in r a z-toj eni. Videl sem velik del evropskih vseučilišč, videl sem univerze angleške, in nemške, ali nikjer nisem videl ničesar podobnega tem zavodom, kateri so pri moskovski univerzi. Danes sem bil na klinikah: nikjer ni takih klinik, to trdim, to naj sliši vsakdo. Ali kar me je prehvapilo najbolj, to je, da klinike in mnogi univerzitetni instituti so postavljeni z zasebnimi sredstvi moskovskih prebivalcev, ki so žrtvovali na milijone. Močenje ta narod, v katere m p r e p r osti občani žrtvujejo milijo 11 e, d a b i povzdignili z n a n s t v o. Na zdravje Moskvi, lej carski stolici!“ — »Slov. Svet.“ Bosna in Hercegovina sta dajali doslej naši skupni armadi 8 batalijonov; sedaj so vstvarili še 4 nove, tak6 da jih je skupno 12. „Fremdenblatt“ hvali vojake iz teh pokrajin ter pravi, da bodo širili zapadno kulturo med avtonomnim slovanskim na-seljenjem. Za zapadno kulturo zares skrbe tudi % drugimi sredstvi, da se širi med Slovani Bosne in Hercegovine, in sicer v toliki meri, da ti zemlje-pisci, ki so označevali ti dve deželi pred 10 leti, bi ji sedaj niti ne spoznali več. Po mestih pridi kamorkoli, naletiš na nemške napise po ulicah: od carjeve ulice postala je Kaiserstrasse, čubauje ču-prija ima sedaj ime Hirteusteg, Na cesti izpod Ro-manije planine preko sv. Viteza so vrezana v kamen imena Johannabach, Helenenbach, Karolinen-sattel. V rudokopih so imena Rottschild-Gang, Szla-vy-Stollen, Kallay-Gang. »Slov. Svet“ V Srbiji, in sicer Vranji, so otvorili sedaj 1 mesec trajajočo izložbo raznovrstnih domačih obrtnih izdelkov. Sosebno se odlikujejo raznovrstne tkanine, zlasti iz tkalne šole (t.kačke školel iz Užice in Leskovca Na izložbi vidiš izdelke svile in pliša od domačih sviloprejk: barve na svili so trajne, svetle in rezke. Gozdarski izdelki tudi mikajo. „Obzor“ pravi, da lani niso Srbi omenjali hrvatske izložbe, letos pa Hrvati ne onienjsjo srbsk«. To je zares velik križ med Srbi in Hrvati. »Slov. Svet." Schwarze, weise und farbige Seiden- Damaste von fl. 1.40 bis d. 17.75 p. Meter j (ca. 38 Qnal. u. C00 versch. Earbe) — versendet ! roben-wei$e porto- und zollfrei die Seiden j Fabrik G. Henneberg (K. u. K. Hoflief.), Ziirich. Muster nmgehend. Briefe kosten 10 kr. j ! Porto. 8 I Zalogo italianakili vin iinA v Čedadu g. Josip BJazutič. Visoko provizijo pri dobri uporabi tudi stalno plačo plačamo agontom za razprodajo zakonito dovoljenih srečk na obroke. Ponudbe na : Haupt- studtiMche \Veohselstnben-Gesull-schaft Adler & Comp., Huda pest. Trgovskega učenca sprejme A. Casa-grande v Ajdovščini za svojo prodajalni-co z mešanim blagom. Nolske pisanke za slovensko pisavo niso imele dosedaj nikake primerne razvrstitve, zato sem jim priredil po nasvetu gospodov šolnikov ziste-matično zoževano linijatoro za šestletno šolanje pod štev. 1, 2, 3, 4, 5, 6. Dobi! sem jih ravnokar iz tvornice. Cena jim je nespremenjena. Kmalu razpošljem uzorne zvezke. Priporočam se za naročilu. Spoštovanjem V Gorici 22. sept. 1892 G. Likar U drogeriji (mirodilniei) Antonija MainKoli-ja v Gosposki ulici in v podružnici v Vrtni ulici nasproti pošte nahaja se o priliki bližajoče se trgatve velika zaloga vinskega kamna, ž v e p 1 o k i s 1 e g a apna, e s t r a k t a, suovij za barvanje vina in drugih tvarin, ki se rabijo pri prirejanju vina. — Še posebno pa opozarjam vse gospode vinogradnike in posestnike na moj angležki prah, kije edino in nepreko-sljivo sredstvo za popolno očiščenje kateregakoli vina. P r a h se je preskušal pri goriški c. kr. kmetijski družbi, ki je našla, da je brez vsakoršne škodljive tvarine. Dalje imam veliko zalogo barv že ribanih z oljem in še v prahu, kolomaza, čopičev, itd. Priporočam dalje svojo zalogo znamenitega cementa Portland iz tvornic Egger & Luthi v Kufstein-u. leno 00 na ve^ zanesljiv in po- I Ow ot? gten ovjjj p„S(jr jn gn. spod arnik za neko gorsko posestvo v Trbovljah. Mezda znaša 120 gld. na leto in eno molzno kravo za porabo, dalje stanovanje in drva. — Natančneje se proizvč pri uredništvu ali pri lastniku Moricu Kirch-schlager v Ljubljani. X‘ tasses žftvaa-? Kupčevale! (ne zastopniki) ki se pečajo ali hote pečati s prodajo poljedelskih strojev so naprošeni, da bi naznanili svoje naslove tvrdki Ign. Heller in Wien II. Prateritrau« 78. Jožef Culot trgovec na debelo in na drobno v li uštel ji, naznanja slavnemu občinstvu, da ima v svoji štacuni veliko zalogo vsakovrstnih igrač, novostij in različnih punčik z obleko in brez nje, razne vrste volnenega blaga, rokavice, črne ovratne rute za duhovnike, zapestke raznih vrst, škornje, volnene čevlje za zimo s podplati in brez njih vsake velikosti, in prav mnogo drugih rečij: najfineje podobice iz Pariza, svetinje. razpela vsake vrste tudi iz nikla in bele kosti s stojalom, kipe, rožne vence najrazličnejših vrst in tudi iz bisernih matic, najflneji na verižici se srebra itd. Cene tako nizke, da se ni bati tekmovanja. Slavnemu občinstvi 31 se priporočajo naslednji goriški (rgovei, obrtniki, rokodeiei in drugi: Jernej Kopač na Solkanski oesti 9. izdeluje vsakovrstne vo&čene sveče Vseh vrst medeno pecivo V Gorici prodaja te sveče trgovec A. Urbančič v Gosposki ulici. -- Prodaja jih tudi Karolina Riesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvašA-e vence, cvetlice in drnge podobne reči. Anton Fon v Semeniški ulici ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter gostilnico. Toči vedno dobra in naravna vina. Anton Kuotrin v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 23, ima prodajalnico za kavo, sladkor, moko, olje, ril in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Anton Urbančič trgovec poleg Orzana v Gosposki nliei prodaja raznovrstno drobno in manufakturno blago, sukno in drugo blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve sveče. Franc Jakil na sredi Rašteljn št. 9 ima ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno iu na debelo. Ivan Drufa na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega USNJA ter razuega orodja in potrebščin za čevljarje Prodaja na drobno in ua debelo. Jožef Novič krojač v ulici sv. Antona št. 1. Anton Koren trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu'1 (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe. Ivan Reja krčmar „Alla Colomba“ /* Kliku toJ»inl j SARGOVE glicerri-n o ve posebnosti Od kar so se iznašle in v rabo uvedle po F. A. Sargu so v rabi A)' nega Veličanstra cesarice in drugih udov najvišje cesarske hiše, tako tudi na dingih knežjih dvorih. Priporočili so jih prof. baron Liebig, prof. pl. Rebra, pl. Zeisel, dvorni svetnik pl. Scherzer itd. itd. dvorni zobozdravniki I ho nun na Dunaju, Xeister v Gothi itd. Glicerinovo milo v papirju, ška-tuljicali in deščicah. -- Medeno gliceri-noro milo v kartonu. — Tekoče gliceei-novo milo v steklenicah,- -- Toaletno-karbotno-glicerinovo milo. — Eucabgtus-glicerinovo milo. — (tlyt‘oblaslol (pospešuje raščo las). -- Kininova ghcerinova pomada, er Glycerinova krema. — ■ Toaletna glicerina, itd. itd. KALODONT ! 2E" F. A. Sary’s Sohn & Comp, k. n. k. Hoflieferant in. II'ien. V Gorici na prodaj pri lekarjih G. B. Tontoni, A. pl. Gironcoli, Kilrner Hraunitzer in Cristofoletti. M ti « N S KLET A 1 o j k i J a Kader - j a v semeniški ulici v Gorici. Domače črno namizno vino lastnega pridelka, b u r g u n d e c, i z a b e 1 a — ne. izpod 56 litrov. Tropinovec v steklenicah IV2 litra, burgundec (Pinot, noir) star, rizling (bel) in prav star pikolit v steklenicah. Te vrste priporočajo razni gospodje go-1 iški zdravniki bolnikom in rekonvalescentom Pristnost vin s« sagetavija. išče se dekla. Slovenska deželna kmetijska šola v Gorici sprejme v službo vestno in pridno deklo, ki more položiti varščine v denarju. Plačilo po dogovoru. Anton Bortololti kamnosek r ulici Treh Kraljev (Tre H e) H. 8 imš, vedno v zalogi n a g r o b 11 e s p o m i 11 k e in druge izdelke iz kamna in marmorja. Cene zmerne. V* K 11 o v e mu šolske in u let u C«lavna zaloga Semeniška nlion I 2 v drnci S k I » d i s r e Na 1’lacnti 32 Podružnica Na Travniku H Izdelovalnima šol-kih pisank, papirnatih vrečic in predmetov iz kartona. Zavod za vezanje in črtanje knjig in trgovskih registrov. Zaloga in zastop papirnic v Solkanu in Scherrer Vielgut-Wels. Papirnica, knjigarna, založnica v glasbi in lepi umetnosti. Zlasti se priporočajo posebnosti v šolskih potrebščinah vsem slavn. šolskim vodstvom, gg. učiteljem in trgovcem, zagotovljaje najboljšo postrežbo in točnost v izvrševanju naročil. Uzoici in ceniki pošiljajo še BREZPLAČNO. HHBB VINSKI STROJI ZA KMETIJSTVO vinarstvo in moštarstvo mlatilnice, čistilne mline za žito, i z b i r a 1 n i c e, rezalnice za krmo; mline za sadje 11 a č i 1 n i c e za sadje, tiačilnice za grodje in vino, kakor tudi vsakovrstne druge mašine in razni stroji za kmetijstvo, vinarstvo ‘in sadjarstvo itd. itd. nove izvrstne konstrukcije razpošilja najceneje 2/2 I’ UATEKSTHASSE 78. Ilustrovani katalogi in zahvalna pisma v hrvatskem, nemškem italijanskem in slovenskem jeziku se pošiljajo na željo zastonj in frankovano. Stroji se dado na pcskušnjo — jamči se zanje pogoji so ugodni. Cene so se znova znižale !!! __________ Najnovejša poročila brezdvomno dokazujejo, da se kolera širi tudi v zahodni Evropi. Nevarnost, da se ta strašna morilka človeštva še dalje razširi, je torej velika Po mnenju zdravnikov (o eri e m Seveda le tak konjak je uspešno sredstvo, kateri se dela iz čistega vina. V tem oziru moremo priporočati pravi iz čistega naravnega vina brez vsakoršnega primesila, po francoskem načinu prirejeni konjak: grofa <*e/.a Esterha/j. O dobroti tega izdelka priča to, da je Erstei'lt&zy-konjak dobil pri zdravilski razstavi v Parizu zlato svetinjo in častno diplomo, pri vseh udeleženih razstavah pa je bil odlikovan s prvim darilom. Velika 50 novčna loterija. Glavni dobitek Zadnji mesec. V5aOOO g o I d i n a r j e v SREČKE PO 50 kr. priporočajo : A. V. Jona — S. V. Pincherle in k. Michehtadter & Comp. v Gorici. Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček, — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.