JANEZ KOPRIVEC, direktor Silika: „Slovenci smo pod- jetni tjudje, drugače ne bi bilo naše zgod- be o uspehu." Pogovor, str.3 PETER ŽIGANTE, direktor Savaprojekta Krško: „Ni nam vseeno, kako bo ustanovljena regija Posavje." Gospodarstvo, str. 4 ANDREJ GOLOB, inženir kmetijstva: f' „Za zajtrk z užitkom - pojem skodelico sve- žega domačega krav- jega mleka." Zadnja stran, str. 16 MISS SLOVENIJE 2006 Sanda in Tamara v finalu Zadnja stran, str. 16 O-m posAvs Ki %^W "T bzorniK Časopis za pokrajino Posavje, leto X, St. 12, četrtek, 15.6.06,23.200 izvodov Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana IZ VSEBINE 2 Županska kandidata v Sevnici 4 Siliko z avtomobilskim certifikatom 5 Pomemben delež samostojnih podjetnikov 6-7 Prazniki KS Brestanica, Senuše, Dobova in Leskovec 8 Praznično v občini Krško 10 Iz občine Brežice 11 Iz občine Sevnica 12 Iz občine Krško 13 Šport 14 Nagradna križanka 16 Splavarjenje na Savi 23.-25. junij 'Skupnipothig tzgradnja HE na tpodn)t Savi HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE D.O.O. (za Skupni podvtg) Koprska irtica $2, 10O0 Ljubljana Mqc energije 4 MSeCOM' A p.p. 265, 8270, Kriko (((• 080 144?) Secom Krško d.o.o. Tel.: 07 488 01 70, Fax: ...73, secom.krsko@siol.net, www.oknainvrata.com infra izvajanje investicijske dejavnosti, d.o.o. Trg svobode 9 8290 Sevnica Osrednja proslava krškega občinskega praznika Nove priložnosti - zagotovilo za razvoj SENOVO - 7. junija, prav na dan, ki ga obdna Krško obeležuje v spomin na slo- venske izgnance in prve krške borce, je na Senovem potekala slavnostna seja Ob- činskega sveta Občine Krško. Ob kulturnem programu, ki sta ga oblikovata Pihalni orkester DKD Svoboda Senovo in Simfonični orkester Glasbene sole Krško z izva- janjem avtorskih kompozicij senovskega ustvarjalca Dejana Učakarja, je krški žu- pan Franc Bogovič podelil letošnja občinska priznanja za delo in dosežke tako na gospodarskem področju kot pri razvoju lokalne skupnosti. Čestitkam ob prazniku so se pridružili tudi župani sosednjih občin Kristijan Jane, Ivan Molan in Andrej Kocman ter dekan Fakultete za logistiko dr. Martin Lipičnik. V Domu XIV. divizije sta ob že omenjenem kulturnem progra- mu zbrane nagovorila župan Bogovič in slavnostni govornik Izidor Pečovnik, ki opravlja du- hovniško službo v katotiški mi- siji v Berlinu. Bogovič je pou- daril največje investicije, pa tudi naravno katastrofo v me- secu avgustu v minulem letu, med projekti prihodnosti pa med drugim izpostavil gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi in izgradnjo vzporedne infra- strukture, začetek izgradnje 16 km dolgega kanalizacijske- ga omrežja po občini iz naslova kohezijskega sklada Evropske unije, nadaljnjo širitev poslov- nih con v Žadovinku, Drnovem, Vrbini itd. Bogovič je nagovor strnil z besedami: "Naše gospodarstvo se klub pretresom razvija in krepi. Krška podjetja po statistiki ustvarjajo največ prihodka v naši regiji in zaposlujejo ne- kaj več kot polovico vseh Po- savcev. Vse več je dinamičnih manjših in osrednjih podje- tih - jeder, ki ponujajo nove priložnosti in dajejo zagoto- vilo za razvoj. Zato z zaupa- njem in velikimi pričakovanji zrem v prihodnost in sem opti- mist. Toliko energije imamo, ki se še ni v celoti izkazala, to- liko priložnosoti, ki jih znamo in še zmoremo izkoristiti, toli- ko in toliko parov rok, za kate- re verjamem, da jih znamo po- vezati za skupno delo in toliko stvari se da še izboljšati, da se imamo česa veseliti." Slavnostni govornik Izidor Pe- čovnik pa se je v svojem go- voru navezal predvsem na po- dobnosti dveh mest, kot sta Krško in Berlin, z mislijo, da sta obe mesti iz težav in kata- strof izšli kot zmagovalca ozi- roma so tako v Krškem kot v Berlinu zmagali upanje, obno- va in hiter razvoj. Pečovnik si- cer po rodu ni iz Posavja, ven- dar preko svojega službovanja podpira delovanje slovenskih V okviru osrednje prireditve je potekala tudi otvoritev na 4.000 m2 razsirjenega senovskega pokopališča na Dovlkem, ki so ga predali v uporabo župan Franc Bogovič, predsednik sveta KS Senovo Joze Ribič in Vlado Grahovac v imenu izvajalca del, druibe Kostak. Investicija v razsiritev pokopališča in ureditev 88 dvojnih in osem enojnih grobov ter 70 talnih žarnih površin, je znašala 50 milijonov tolarjev. Žibretu in družbi Savaprojekt najvišje občinsko priznanje Krški župan je v nadaljevanju podelil tudi občinske nagra- de za letošnje leto. Priznanje društev v Nemčiji, katerih čla- ni so tudi rojaki iz krške občine in Posavja. so prejeli: Marjana Sečen za uspešno delo na področju soci- nadaljevanje na 2. strani Direktor Savaprojekta Peter Zigante, Nikolaj ravnatelj OŠ Senovo Vinko Hostar_____ Obrat celuloze ne bo dočakal jeseni KRŠKO - Uprava Vipapa Videm Krško je na redni seji v četrtek, 8. junija, dolodla 31. avgust 2006 kot končni datum prenehanja proizvodnje celuloze. Kot so zapisali v sporodlu za javnost, sta glavna razlo- ga za sprejem te odlodtve pomanjkanje lesa oziro- ma vedno težje zagotavljanje zadostnih kolidn lesa za nemoteno proizvodnjo celuloze ter nadaljevanje negativnega finančnega vpliva te proizvodnje na po- slovanje celotnega podjetja. Predvideno je bilo sicer, da bo obrat celuloze deloval še do 31. oktobra letos. Uprava podjetja je ob tem spre- jelä in potrdila program razre- ševanja presežnih delavcev, ki se bo izvajal v naslednjih me- seeih, obravnavala pa je tudi predlog sistemizaeije delovnih mest ter predlog plačnega mo- dela, ki naj bi veljala v podjetju po prenehanju proizvodnje celu- loze. Oba predloga bodo posre- dovali najprej sindikatu Pergam v podjetju, končni verziji pa naj bi uprava predvidoma potrdila na naslednji seji, še piše v spo- ročilu za javnost. Uprava je po- novno preverila potek priprav na skupščino, ki bo predvidoma v prvi polovici julija, ter obravna- vala aktivnosti v zvezi s prostor- sko ureditvijo območja tovarne po zaustavitvi obrata za proiz- vodnjo celuloze. Kot je znano, bo z zaprtjem omenjenega obra- ta brez dela ostalo več kot 350 delavcev. P. Pavlovič Roman Molan, predsednik sindikata Pergam v Vipapu: "Odločitev uprave podjet- ja je sigurno presenečenje, ker se je vseskozi govorilo o datumu 31. Oktober 2006. Uprava je sprejela program preseinih delavcev ne gie- de na to, da smo mi še imeli moinost posredovanjp pri- pomb oziroma v nober.i fazi niso upoštevali naših pri- pomb. To je dejansko eno- stranska odločitev uprave podjetja. Poimenskega sez- nama preseinih delavcev nimamo, uprava je rekla le, da imamo v kadrovski slui- bi vpogled vanj, vendor to ni to. Upam, da bomo glede na zakonodajo in vse osta- lo ta seznam vendarle do- bili." BREŽICE - V nedeljo, 4. junija, je na glavni breiiski ulici, v starem mestnem jedru, potekala ie peta -Parada valetnikov«. Tokratne parade so se poleg osnovnošolcev iz breiiške občine udeleiili tudi osnovnošolci iz OŠ Raka in OŠ Kostanjevica na Krki. Valetniki, ki se poslavljajo od osnovnololskih klopi, so se zavrteli v ritmih letvorke. V kulturnem programu so sodelovale tudi mlade plesalke skupine Show girls, člani Folklorne skupine iz OŠArtiče in skupina Zvezdice.__________________________________ H AKTUALNO Posavski obzornik - leto X, številka 12, četrtek, 15. 6. 2006 nadaljevanje s 1. strani cialnega dela v občini Krško, Jože Požun za uspehe v podjet- ništvu in za pomoč pri društve- nem delovanju v kraju in občini ter Teniški klub Krško 20-letnici uspešnega delovanja. Znak ob- čine Krško je prejela Osnovna sola XlV.divizije Senovo oziroma v njenem imenu Vinko Hostar, in sicer za vključevanje šole, učencev in učiteljskega zbora v društvene aktivnosti v kraju in za uspešno vzogjno-izobraže- valno delo. Najvišji priznanji, veliki znak Občine Krško, sta prejela za življenjsko delo in večletne uspehe trajnega pomena za ob- čino Nikolaj Zibret ter ob 30- letnici delovanja in za izjemne uspehe in dosežke na gospodar- skem področju družba Savapro- jekt. Zibret, ki zase pravi, da je bil v prvi vrsti vedno šolnik, je opravljal v svoji poklicni karieri različna dela in funkdje. Začel je kot športni učitelj in kasne- je ravnatelj na krški šoli Jurija Dalmatina, opravljal tudi funk- cijo podpredsednika Izvršnega sveta Občine Krško in bil vodja Sektorja za investicije in podse- kretar na Ministrstvu za šolstvo in šport, v okviru katerega si je prizadeval za izgradnjo vrtcev, šol in športnih objektov tudi na območju Posavja. Bojana Mavsar Posavski obzornik iskan tudi pri rojakih v Zagrebu ZAGREB - Prejšnji teden sta se v Zagrebu sestala pred- sednik KPD Slovenski dorn Zagreb in predsednik Zveze Slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc in direktor Zavoda Neviodunum ter odgovorni urednik Posavske- ga Obzornika in TV Krško Silvester Mavsar. Srečanje je bilo namenjeno prvim pogovorom o medsebojnem so- delovanju. Zamisel o srečanju, ki naj bi v nadaljevanju pomenilo medseboj- no sodelovanje, je tlela že nekaj mesecev, dozorela pa ob znan- stvenoraziskovalnem srečanju » Z jezikom brez meja«, ki ga je v začetku maja organiziral Svet Slovenske nacionalne manjšine mesta Zagreb v sodelovanju z vodstvom zagrebškega KPD Sloven- ski dorn. Ob srečanju je predsednik Darko Šonc nazomo pred- stavil projekte, ki potekajo v Slovenskem domu, informacije o projektih Zavoda Neviodunum, njegovega časopisnega dela Po- savskega obzornika in TV Krško s studijem v Brežicah ter založni- štva pa Silvester Mavsar. Rezultat pogovora obeh sogovornikov je sklep o številnih možnostih dobrodošlega sodelovanja, ki bo v naslednjih tednih tudi podrobneje opredeljeno. Kot je dejal predsednik Šonc, rojaki, ki se na različne načine na- hajajo ali celo bivajo (»vikendaši« ali tisti, ki redno zahajajo k sorodnikom) na področju Posavja, prejemajo Posavski obzornik in ga prineso v Slovenski dorn. Zanje, predvsem pa za rojake, ki nimajo tako pogostih stikov z rodnimi kraji, je to zelo zanimi- vo branje in ga, za razliko od nacionalnih časopisov, na časopisni polici Slovenskega doma vedno tudi zmanjka, kar pomeni, kako pomembne in željene so novice in zam'mivosti »od doma«. Znano je namreč, da ima beseda nesluteno moč, beseda o Iju- deh, zlasti domačih, fie glede na njihovo dejavnost ali poreklo, pa še poseben in privlačen pomen. Kot ima nenazadnje obmej- ni medij moč posredovati novice o življenju ljudi z obeh strani meje, ima moč pokazati na probleme in jih tudi reševati ter lah- ko pripomore k Ijubeznivejšem, upoštevajočem in razumevajo- čem soživljenju. Meje so namreč v glavah posameznikov ali pa jih je naredila politika oziroma so jih naredili politiki. Natja Jenko Sunčič DRUŽI JIH USTVARJANJE - Ob obisku v Slovenskem domu v Zasrebu smo se srečali tudi s kreativno skupino, ki se druii in ustvarja ie od decembra 2005. Osem udeleienk kreativnih delavnic, ki jih vodi slikar Jakov Šimunovič, se sestaja dvakrat tedensko in pridno ustvarja. Kar nekaj časa so izdelovali bidermajerske šopke s papirja, sledilo je umetniško poslikavanje velikonočnih jajčk. V času velikonočnih praznikov so svoje izdelke tudi predstavile na razstavi v prostorih Slovenskega doma. Prav sedaj se lotevajo nove tehnike, slikanja rož na steklo. Mentor udeleienke spodbuja pri njihovem delu, tudi tokrat bodo v svoje izdelke, v katere vpletejo tudi etnološke elemente, vložile veliko ustvarjalnega truda. P.B. www.avtoline-krsko.si C4 1,6 HDt Poraba goriva predstavljenega modela: 4,7l/100km. Emisija CO2 predstavljenega modela: 125g/km____________ CITROEN Slika je simbolična Kandidat za župana Bojan Lipovšek "V Sevnici je potrebno ponuditi možnost izbire, V Občinskem odboru stranke LDS Sevnica so na zadnji dan meseca maja na Vrhu pri Boštanju predstavili kan- didata za župana na jesenskih volitvah, in sicer 53-let- nega univerzitetnega diplomiranega inženirja elektro- tehnike Bojana Lipovška. Slednji že deseto leto vodi sevniško javno podjetje Komunala in kot predsednik že drugi mandat svet Krajevne skupnosti Sevnica. V pro- stem času športni rekreativec in aktivist s soprogo in dvema otrokoma živi v Sevnici, z gurmansko žilico pa rad, kakor pravi, poprime tudi za kuhalnico. Kakor je na predstavitvi dejal Andrej Štricelj, predsednik okoli stočlanskega sevniške- ga občinskega odbora LDS, v stranki menijo, da je prav, da dobijo občanke in občani sev- niške občine na volitvah mož- nost izbirati tudi med Ijudmi, ki do sedaj niso kandidrali in prinašajo v kraj in občino svež veter. "Dejstvo, da je stranka LDS na državnem nivoju v opo- ziciji, ne pomeni", je poudaril Štircelj, "da občinski odbor ne deluje, temveč je ta s svoji- mi člani, ki so zastopani v ob- činskem svetu, vselej deloval konstruktivno z vsemi stranka- mi, tako v prejšnjem manda- tu, ko je bilo razmerje moči v koaliciji drugačno, kot v se- danjem, v katerem so si in si ce. Leta 1985 se je zaposül v domačem kraju, kjer je služ- boval kot projektant razvoja, vodja inženiringa in direktor podjetja INES Sevnica, ki ga je ustanovilo sevniško podjet- je Lisca za razvoj industrijske elektronike. Leta 1996 je pre- vzel vodenje novoustanovlje- nega javnega podjetja Komu- nala Sevnica, pri ustanovitvi katerega je tudi aktivno sode- loval. Sicer pa se je Lipovšek aktivno vključeval tudi v delo v kraju in si prizadeval za nje- gov razvoj, med drugim pri iz- gradnji lokalnega telefonskega omrežja, napeljavi plinovoda, izgradnji lokalnega krajevne- ga omrežja kabelske televizije in ustanovitvi Zavoda sevniške kabelske televizije, pri izgrad- občinski svetniki prizadevajo za razvojno naravnanost ob- čine, ko so začeli predvsem na pobudo direktorja Kopitar- ne namenjati veliko več pro- računskih sredstev v gospo- darstvo." Kakor pa je dejal ob predsta- vitvi kandididata podpredsed- nik LDS stranke dr. Matej Lah- kovnik, je prepričan, da lahko Bojan Lipovšek v primeru iz- volitve uspešno parira velikim izzivom, ki bodo potekali po- spešeno v posavskemi prosto- ru še v naslednjem desetlet- ju, ne zgolj samo na področju energetike, temveč tudi pri turizmu, logistiki in kot po- membnem projektu k izgrad- nji tretje razvojne osi, zara- di česar občina, ki razvojno še vedno zaostaja za sloven- skim povprečejem, potrebu- je večjo dinamiko na podjo- ču gospodarstva, podjetništva in obrti. Prve delovne izkušnje si je Bo- jan Lipovšek kot pripravnik, kasneje pa projektant in vod- ja inženirskega biroja med leti 1978 in 1982 nabiral v Ko- vinarski v Krškem, nakar se je za dve leti zaposlil kot sa- mostojni projektant in vod- ja projektov v Regionu Breži- nji teniških igrišč in spremlja- jočih objektov pri bazenu, bo- disi preko volonterskega dela ali kot član sveta Krajevne skupnosti Sevnica, ki ji pred- seduje od leta 1999 dalje. Ne glede na to, da je clan občinskega odbora LDS Sev- nica vse od leta 1996, se na dosedanjih volitvah ni pojav- Ijal kot član politične stran- ke, predvsem, kakor pravi, je moral kot človek dozoreti tudi v tej smeri in da ne namerava kandidirati na volitvah zaradi funkcije, pač pa kot pozna- valec delovanja gospodarskih javnih služb, z znanjem in iz- kušnjami pridobivanj doma- čih in evropskih sredstev, kot poznavalec srednjih in dolgo- ročnih potreb infrastruktur- ne ureditve krajev po občini, predvsem pa kot lokalpatriot, ki je bil vselej predan doma- čemu kraju, za katerega vidi kot največji potencial za na- predek in dolgoročen mlade. "Prepričan sem, da je moja odločitev za kandidaturo v Sevnici en dober zgled za lepo število ljudi, ki imajo poten- cial, enersijo in voljo, da z njimi skupno pripomorem k večjemu razvoju in napredku kraja in obäne kot celote". In kakor dodaja: "Četudi bi špe- kuliral in rekel, da na volitvah nimam nobenih možnostih, bi kandidiral na volitvah ne g/e- de na izid. Verjamem v to, da je potrebno Sevnici ponuditi, jaz upam, kvalitetno opcijo, in da imajo ljudje možnost iz- bire med kandidati, ob tern pa tudi to, da si LDS na letošnjih volitvah zasluži samostojnega kandidata". Bojana Mavsar 1 leve proti desni: podpredsednik LDS dr. Matej Lahovnik, kandidat za iupana Bojan Lipovšek, in predsednik 00 LDS Sevnica Andrej Štricelj 4**ŠKŠte8lm d.o.o. Bohoričeva 10, 8270 Krško PRIHRANKI V JUNIJU: - pri C1 250.000 SIT - pri C3 do 700.000 SIT - pri C4 do 1.000.000 SIT - pri PICASSU do 1.200.000 SIT - pri BERLINGU do 900.000 SIT - pri C5 II DO 1.300.000 SIT TEL.: 07/49-02-117 Kandidatka za županjo Breda Dfenek Sotošek »Sevnica potrebuje celega " človeka...« Območna organizacija Socialnih demokratov je za- dnji majski dan izbrala za predstavitev kandidatke za županjo. Breda Drenek Sotošek, magistra farmacije, specialistka farmacevtske informatike in samostojna podjetnica, se je volivcem predstavila že leta 2002, ko je pray tako kandidirala za županjo in bila izvo- Ijena v obdnski svet, ter leta 2004, ko je kandidirala na državnozborskih volitvah. Prepričana je, da velja poskusiti tudi v tretje, saj premore dovolj pozitivne energije, izkušenj, znanja, kreativnosti, marljivosti in vztrajnosti, da bi s tern lahko pripomogla k bo I j ši prihodnosti in kvaliteti življenja v Sevnici. Breda Drenek Sotošek je že na prejšnjih lokalnih volitvah pred štirimi leti kandidirala za županjo, izvoljena pa je bila v občinski svet, kjer de- luje kot predsednica odbora za kulturo, odbora za zdrav- stvo, ter kot članica odbora za finance. Tako si je nabrala dovolj izkušenj, s katerimi bi lažje uresničila svoje cilje, ki si jih je postavila kot ponovna kandidatka za županjo občine Sevnica. V mandatu občinske svetnice, ki se počasi izteka, je bila aktivna v številnih po- budah, s svojim delom pa je čanom ponudila tudi storitve kozmetičnega salona Studio B. Poleg Papirnice Metka, ki je v starem delu Sevnice, ima Bre- da Drenek Sotošek tudi Gale- rijo Ana, v kateri razstavtjajo svoja dela umetniki, galerija pa služi tudi za literame več- ere, delavnice in tečaje. So- toškova je tudi predsednica Društva Trg Sevnica, ki se tre- nutno pripravlja na uprizoritev igre Pod svobodnim soncem na sevniškem gradu, v kateri se tudi sama pojavi v vlogi dvo- rne dame. vseskozi dokazovala, da rada pomaga in skrbi za dobro po- čutje občanov. Podprla je mla- de, da so dobili prostor za de- lovanje, prizadeva si za razvoj turizma in neokrnjenost na- rave, za revitalizacijo gradu, podala je pobudo za izgrad- njo mostu preko Save, s ka- terim bi bila omogočena pove- zava starega mestnega jedra z naseljem Log, ter pobudo za ustanovitev iniciativnega od- bora za izgradnjo novega kul- turnega doma v Sevnici, zav- zema pa se tudi za nadatjnji obstoj Srednje sole Sevnica. V prihodosti vidi turizem kot eno glavnih razvojnih panog v gospodarstvu, še naprej se bo zavzemala za ohranitev kul- turne dediščine, boljše pro- metne povezave, odprtje no- vih delovnih mest ter za enako in vsem dostopno zdravstvo in socialno varnost. Sicer pa Breda Drenek Soto- šek ni prepoznavna samo kot političarka, ampak jo obča- ni največkrat srečujejo v vlo- gi farmacevtke, saj je lastni- ca Lekarne pod Sv. Rokom. Kot samostojna podjetnica je ob- Sotoškova je prepričana, da bo prišla v drugi krog jesen- skih volitev, cilj Območne organizacije Socialnih demo- kratov pa je, da bi v novi se- stavi obdnskega sveta prido- bili vsaj pet svetniških mest. Breda Drenek Sotošek je tudi obljubila, da v primeru izvo- litve za županjo ne namerava kandidirati za poslanko v dr- žavnem zboru, saj po njenem mnenju Sevnica potrebuje ce- lega človeka, ki bo deloval le v dobrobit občanov. Tanja Grabrijan Z leve proti desni: Predsednik OO SD Sevnica Franci Sotošek, kandidatka za iupanjo Breda Drenek Sotošek in glavni tajnik SD Uroš Jauševec. ___________ noatäL TURISTIČNA AGENCIJA BoolM SLO - 8270 Krško, CKŽ 7, p.p. 335. tel.: 07 49 21 674, fax: 07 49 01 085 GSM: 041 630 135,041 684 320 e-mail: BooM@siol.net, www.boom.si IZREDNA PRILOŽNOST V ponedeliek. 17. JULIJA. Vas vabimo v Rekt? na Reške letne noči, na koncert enega najboljših tenoristov sveta JOSE CURAja. PRIJAVE DO KONCA MESECA. prodaja in montaža toplotne tehnike vieImann V mesecih junij, julij in avgust posebne ugodnosti na izdelke vie|mann Pooblaščeni serviser in montažer v Posavju: STRGAR INŽENIRING d.o.o. Murnova ulica 8, Brežice Tel.: 07 49 90 380,041 664 705 Posavski obzornik - leto X, številka 12, četrtek, 15. 6. 2006 AKTUALNO H Pogovor z Janezom Koprivcem, direktorjem podjetja Siliko »Le zadovoljen delavec je dober delavec Eno izmed podjetij, ki je s svojim prihodom v Posavje, natančneje v prostore nekdanje Jutranjke na Radni, precej pripomoglo k reševanju brezposelnosti po propadu tradicionalnih industrijskih panog v naši regiji, je zagotovo tiidi Siliko d.o.o., gumarstvo, orodjarstvo, plastika. Podjetje s sedežem v Brezju v občini Dobrova zahodno od Ljubljane je zraslo iz delavnice v domači garaži Janeza Koprivca, v dobrih 20 letih pa je postalo največji proizvajalec gumi-tehničnih izdelkov na slovenskem trgu. Večino izdelkov izvozijo, predvsem za po- trebe nemške avtomobilske industrije (Mecedes, BMW, skupina VW). Nedavno so dvema certifikatoma kakovo- sti pridali še certifikat kakovosti v avtomobilski industriji (o tern pišemo na strani 4). V Siliku, ki slovi tudi po urejenosti prostorov in okolice podjetja, je na dveh lokacijah zaposlenih že 110 ljudi, od tega 73 na Radni. Potrebujejo še nove delavce, vendar kljub precejšjemu trgu proste delovne sile v Posavju ne dobijo ustrez- nih. Ravno o tern sva začela pogovor z lastnikom in direktorjem podjetja Janezom Koprivcem. V sevniško občino ste pri- šli, kot ste takrat dejali, tudi zato, ker je tu veliko brezpo- selnih in ste verjeli, da boste lažje našli delavce, zdaj pa imate pri tern težave. Kaj je po vase vzrok za to? To, kar ste omenili, je eden od razlogov, zakaj smo prišli v Sevnico. Pričakovali smo več- jo možnost izbire kadra, ker je bilo tu več iskalcev zaposlit- ve kot v Ljubljani. Z mojega vi- dika sta problema dva. Eden je naša intenzivna dejavnost, saj delamo v štirih izmenah, zato ljudje, ki imajo možnost, raje poiščejo eno- all dvoizmen- sko delo. Drugi problem pa je ta, da ni pravega profila iskal- cev zaposlitve. To okolje je bilo večinoma tekstilno, lesarsko in kovinarsko orientirano, mi pa delamo na segmentu orodjar- skih dejavnosti in predelave gume. Za tak posel specializira- nih ljudi tukaj ni, ni niti tovrst- nih firm, zato nimamo možnosti prevzeti delavcev kakšni drugi firmi. Zdaj delamo največ na tern, da bi sami izobrazili ne- kaj ljudi, zato jih nekaj tudi štipendiramo. Trenutno se je proizvodnja kar popolnila in selekcionirala, manjka pa nam strokovnega ka- dra. Kljub temu, da še iščemo ljudi, imamo od vsega začetka tudi nekaj najetih delavcev, kar poskušamo počasi zmanjševati. Posel nam tako raste, da pove- čujemo število redno zaposle- nih. Leta 2003 smo na Radni za- čeli s 30 ljudmi, zdaj pa imamo 73 zaposlenih. Napovedujete pa še nadaljnjo širitev proizvodnje in nove zaposlitve. Kdaj in koliko? V načrtu imamo permanent- no rast. Lani smo dosegli 25- odstotno, letos načrtujemo 20-odstotno, kar pomeni tudi linearno toliko kadra več. Proiz- vodnjo širimo samo na tej loka- ciji, na matični lokaciji širimo samo orodjarno. Od omenjenih 73 delavcev smo jih letos zapo- slili 12, načrtujemo pä še kakš- nih 10 novih zaposlitev. Stro- kovnega kadra bi si želeli malo več, ampak bomo videli, kaj bomo lahko dobili. Iščemo teh- nologe, izmenovodje, orodjar- je za vzdrževanje orodij, vse s področja strojništva. Kakšne pa so vaše izkušnje z odprtostjo lokalne skupnosti za nove investicije podjetni- kov? Kaj bi na tern področju lahko še izboljšali? Na splošno težko komentiram, ker smo tukaj kupili prostore prejšnjega podjetja, zato nis- mo imeli opravka s pridobitvijo raznih soglasij in dovoljenj, pri katerih se obrtnikom ali pod- jetnikom ponavadi zatakne. Kolikor imam izkušenj s samo občinsko upravo, so pozitivne. Res lahko potrdim, da je flek- sibilna in kooperativna, tako da vse, kar od njih in tudi od upra- vne enote potrebujemo, hitro rešijo. Nimam pa tako dobrih izkušenj z Zavodom za zaposlo- vanje, ker nam ne morejo za- gotoviti ustreznega kadra. Ne morem kriviti prav njih, ker takšnega kadra pač nimajo, vendar ne dobimo tistega, kar smo pričakovali. V prvih mesecih letošnjega leta ste v pod jetju uvedli kar nekaj novih pridobitev, kar se tiče proizvodnje. Za kaj gre in kaj prinašajo? Vsako podjetje išče svoj pros- tor pod soncem. Mi s svojo de- javnostjo iščemo tržne niše, kjer bi lahko glede na ceno de- lovne sile Sloveniji še uspeli pridobiti tržno področje. Eno od teh podroäj je tekoč sili- kon, kjer so izdelki z višjo do- dano vrednostjo, z več znanja, z večjo natančnostjo. Upam, da bomo pridobili zadosti veli- ko tržišče, da se bo ta investici- ja nekako upravidla. Kje se ljudje v vsakdanjem življenju srečamo z izdelki va- šega podjetja, kaj konkretno v nekem avtomobilu je vase iz- delave? Izdelki z našega področja niso za široko potrošnjo, zato smo redko v neposrednem stiku z njimi. Kar se avtomobilov tiče, izdelujemo dele, ki so v vsakem avtomobilu okrog motorja, vrat, prehodov, kablov... Seveda pa ima vsak pralni stroj, ki je pro- izveden v Sloveniji, naše gumi- ce, pa tudi vsak kotliček v stra- nišču. Izdelujemo elemente, ki so potrebni za stvari, s katerimi se vsak dan srečujemo, gre pa za »drobovje«, ne pa za tisto, kar na zunaj vidimo. Siliko ima certifikat kakovosti ISO 9001:2000, okoljski certi- fikat ISO 14001:2000, zdaj pa ste pridobili še avtomobilski certifikat ISO TS 16949. Kaj to pomeni za podjetje? Ta zadnji certifikat je nadgrad- nja prejšnjih in je pomemben za avtomobilsko industrijo. To je vstopnica za krog dobavite- Ijev, ki so malo bolj »preverje- ni«, sam certifikat pa ne pome- ni nič. Avtomobilsko področje je kruto, to čutijo tudi naši de- lavci, saj so zahteve po kakovo- sti in doslednosti res na nivoju. Včasih je težko dojeti, da mora biti neka nepomembna gumica 100-odstotno popolna. Potroš- niki hočejo tako kvaliteto, zato jo moramo kot proizvajalci za- gotavljati. Ste tudi clan Slovenskega av- tomobilskega grozda. Člani tega združenja smo šele kratek čas. Ta avtomobil- ski grozd predvsem organizi- ra razna srečanja in kontak- te, ne mores pa pričakovati, da ti bo nekdo kar pripeljal po- sle. Upam, da bodo ti kontakti na dolgi rok uspešni in da bo to članstvo prineslo pozitiven uči- nek. Je pa dobro, da se ljudje z enakimi problemi in z enako filozofijo dela srečujemo in si tudi sami med sabo izmenjamo kakšno izkušnjo. Sam bi si že- lel več sodelovanja v branžah, da nismo preveč »vrtičkarski«, ampak da med sabo gojimo do- bre odnose. V vašem podjetju imate men- da kar stroge zahteve, kar se tiče urejenosti prostorov, za kar skrbijo sami delavci, brez čistilk, poudarek pa da- jete tudi dobrim odnosom in vzdušju v firmi (interno gla- silo Gumarček, »gumižuri«). Kakšna je vaša filozofija na tern področju? Moja filozofija je, da je le za- dovoljen delavec dober dela- vec. Kako to doseči, ni pravila, saj smo vsi individualist!. H ka- kovosti in doslednosti nas silijo naši kupci. Odličnost se men na vsakem koraku, banalno rečeno od stranišča naprej. Poskušamo slediti zahtevam zaposlenih, jim zagotoviti primerne delo- vne pogoje, kar se tiče kvali- tete, pa ni popustkov. Nimamo možnosti tolerance in to prena- šamo naprej na delavce. Razu- mem, da je včasih težko in da se kdo ne počuti dobro, če dobi robo zavrnjeho. Ampak to je le Stotinka stroškov v primerjavi s tern, kaj bi bilo, če bi se to po- javilo na trgu. Vsako leto pripravite tudi dan odprtih vrat. Kako se druga- če vzdržujete dobre odnose z okoljem, v katerem delate? Naša firma dela precej zaprto, saj ne proizvajamo potrošnih dobrin in se ne srečujemo z in- dividualnimi kupci. Drugače pa smo odprti za vse, vsakdo lah- ko pride na obisk. Enkrat letno imamo dan odprtih vrat, tako da naši sosedje in okolica lahko pogledajo, kako delamo. Naša dejavnost ekološko ni sporna, tako da kakšnih večjih vplivov na okolje nimamo. Kar se tide raznih društev in organizacij, poskušamo prisluh- niti njihovim željam po spon- zorstvih. Vsem seveda ne mo- remo ugoditi, saj imamo nek letni fond, ki ga driava tole- rira, poleg tega pa dobivamo prošnje na obeh lokacijah, na katerih delujemo. Prisluhne- mo, kolikor lahko. Osebno ste že več kot 20 let podjetnik. Kako ocenjujete podjetnost ne le Posavcev, ampak Slovencev nasploh? Slovenci smo podjetni ljudje, pri nas se zelo veliko dela za tujino, drugače seveda ne bi bilo naše zgodbe o uspehu. Mis- lim, da te male firme držijo do- sti močno podporo družbi, so stabilne, ker se borijo za svoj obstoj, ne delajo zato, ker bi jim dajali kakšne olajšave, am- pak zato, ker verjamejo v svoje projekte. Imamo neko perspek- tivo, okolje pa ne sledi trendu, ki je trenutno v svetu zniževa- nje cen kot posledica globaliza- cije. Slovenija ni davčno prijaz- na driava, vendar upam, da se bodo določene stvari spremeni- le, predvsem na zaposlovalnem in davčnem področju. Ljudje se borijo za svojo eksi- stenco in vsak mora najprej po- skrbeti sam zase. Menim, da mora biti driava samo korek- tiv, ne pa sistemsko reševati eksistencialnih problemov. Za podjetnika so pomembni samo pogoji: davčno okolje, drob- na papirologija, ki je je ved- no preveč, fleksibilnost dela, pa zavest ljudi, da se je po- trebno za svoje preživetje in za svoj standard potruditi najprej sam z dobrim delom. Precej firm se odloča za seli- tev proizvodnje v dežele s ce- nejšo delovno silo, imate tudi vi takšne načrte? To je v dolgoročnem planu. Če se bo ta trend še stopnjeval, nas bo prisilil v to. Kratkoročno pa nimamo takšnih načrtov. Peter Pavlovič Kolumna Več Duha, več Ljubezni! Izmed misli v spominski knjigi, sta mi dve zasegli duha, napisani pred pol stoletja. Najprej: "Ne kaži svetu, da s! nesrečna, ker svet ni občutljiv, še marij, da si srelna, ker svet je nevoščljiv. •¦ Takrat se mi še sanja- lo ni, kaj naj bi pisano pomenilo, pa se me je pomen napisanega vseeno globoko dotak- nil. Postopoma od manj zavednega k zaved- nemu. Da ne členim, s kakšno močjo sem se skozi svojih pet desetle- tij z obema pojmoma potem še srečevata. Svoje sreče in nesreie sem vglavnem premlela v sebi, ker je človek pal najprej najbližje sebi, tu in tarn tudi, k sreči, s katero zares dobro prijateljico, da, tudi s pri- jateljem. Teh ni za bataljon, so pa takšni, ki jim pravimo »in« in zato silno dragoceni. Moj prijateljski krogje razseljen od domalega kraja pa tja po vsej Slo- veniji, do Londona in drage mi Juge (kaj morem, sem takšna, kakršna sem), zato bolj ali manj dopolnjen krog nima niti lasa niti priložnosti, da bi obdeloval vse naše sreče in nesreie tukaj in zdaj in po zapored- nih črkah analiz. A so tudi po mesecu, dveh ali po pol leta, milo rele- no, konstruktivne in, kar najbolj odtehta, prijatetjske. Prove, z vsebi- no. Brez ozadij, ko si lahko brez zadržkov povemo vse prednosti svojih sreč in osebnostnih rasti, zalitih iz naših nesreč. In smo si lahko med seboj to, kar smo. Pravkar me je napolnil prijateljilin pozdrav iz Si- monovega zaliva, kjer je na oddihu s partnerjem. Kakojima privoxim in kako zelo sem zanju vesela! To je - od srca k srcu. A tako je med prijatelji in med ljudmi, ki ima- jo radi ljudi. Človeška življenja niso ooze srel in blagostanja. Naših sreč ne moremo postaviti v oazo in jih obludovati in nesreč ne pokriti s pokrovom, da ne bi uhajale. Oboje je znotraj nas in oboje se zrcali na naših licih, v naših očeh, v upognjeni in težki hoji, v nasmehu in smehu. Pred ljud- mi je oboje pogosto teiko skriti. Mogoče spontano iščeš razumevanje, soglasje pri nepravih bitjih. In se scvreš, da še bolj boli. in bitje, le to sploh je, se naslaja nad tvojo bolelino. Zlasti, le je predmet nasla- de uspešen. Zlahka ti jo zagode pri letnem dopustu. Ko si želiš morja in sonca, pa ti oddih nastika in pravico nakloni v mavrko lasa krizan- tem. Kako prebuditi takega duha? Ga napotiti v misijon, da bi se soo- čil z bedo njemu neznanega sveta? Mu naložiti delo v Hospicu, bolniš- nid, da bi prepoznal, kako krhkoje človeiko življenje? Ne glede na to, kakšne so naše življenjske poti, si slehernik zasluži spoštovanje kot človeško bitje. Kljub vsej duhovni literaturi, je ilu- zorno prilakovati, da bomo iiveli zgolj notranje sonlne dni. Se zju- traj pogledali v ogledato in si zalivkali - danes bomo pa srelni! Vsak iz- med nas je oblasno na tteh, v smeteh in v skrbeh. To osebno gnetenje v prahu nas sicer zgnete iz sivine, a smo koga bliinjih med tern na ia- lost uspeli raniti. Verjamem, da nehote. In ne preralunano. Vsa oseb- na kalvarija pa je bližnjica do madeia, da si pristužiš nalepko z moz- nimi negativnimi karakternimi oznalbami. Prav zato moja življenjska filozofija deluje po nalelu, da ima vsak llovek v sebi veliko dobrega in zalogo svetlega. tlovek je duhovno bitje. Vsaj bil bi naj. Eliksir za svojega duha sem ie od nekdaj iskala vpridigah pri mau. X razmiiijanju sta me najprej vzpodbudili nejevera, da ne relem ialost prijateljice in nalepke poni- ievanj znancem ter petminutni televizijski prispevek pred binkoštno nedeljo. Namrel, za Veliko noljo so binkošti drugi najvelji cerkveni praznik in je praznik razlitja sv. Duha 50. dan po Veliki noli.. Tako te- meljni, ustavni kodeks novozavezanega ljudstva, Cerkve, ni vel Irka, ampak Duh, ki oiivlja in Jezusje deloval v moo sv. Duha. Lahko bi se, morali bi se bogatiti z njegovimi sadovi. Veseljem, upanjem, odpuš- lanjem, tolaibo, razumevanjem, bogatenjem in spodbujanjem drug drugega... Pri nedeljski maši je v domali cerkvi duhovnik krstil še ne enotetno Stello. Mala Zvezdica je s staršema in botri z meni neprilakovano po- trpeiljivostjo prestala krst in vel kot enourno mašo. Vzporedno z bo- goslužjem in krstom sem se napajala ob mladi mamici, ki je, na moje veliko presenelenje, pripeljala v vozilku k maši svojega korenjaka. Malo je poslušal, malo racal in korakal med kristjani, malo popil iz svoje steklenilke, ob vsem tern paje mamica z neverjetno lahkotnost- jo in ljubeznivostjo sodelovala pri maši. Po meni je botrovat sv. Duh. Druga misel, kime je vodila:« V življenju je vsepolno zmot, brez njih prehodi svojo pot. te kdaj te hudo doleti, pogumno vsemu se upri. <- Ni ga, ki bi ga hudoba in nadutost drugega hranili, osrelili. Naj si za pomol priklilem Pedra Opeka, bojevnika upanja in upornika, ki gradi boljši svet, in, ki pravi, da ne veruje prav dosti, vendar pa mu to, kar veruje, hkrati pomeni vse. Bogje Ljubezen. In živel bo za to sporočilo, za^ to, da ga bo prenasal vsem... Kajti, po Pedru Opeki, noben ateistilni ulenjak ne more dokazati, da Boga ni, in noben duhovnik ne more do- kazati, da Bog je, razen s svojim zivljenjem in brezmejno ljubeznijo. Kdo smo, »vsevedni», da bi lahko sodili? Zato - vel Duha in vel Lju- bezni. SLOMŠKOVA DRUŽBA d.o.o. SLOMSKOVA KNIIGARNA KRSKO Nudimo vturu - sveče, prtičke, - spominke, nakit, - molitvenike, rožne vence, - različrie vrste kipov, - jaslice, sveta pisma, - zgoščenke s sodobno krščansko in drugo glasbo, - cerkveno opremo, - obširen darilni program za krst, poroko, obhajilo, birmo, Naj vas korak pripelje v Slomskovo knjigarno. kjer vas z veseljem pričakujemo. Slomikova knjigarna Kriko, CKŽ 35, Kriko TmL: O7 49 OS 263_________________ Pile: Natja Jenko Sunčič H GOSPODARSTVO Posavski obzornik - leto X, številka 12, četrtek, 15. 6. 2006 Zelijo ostati v pokrajini, ki so jo sooblikovali KRŠKO - Podjetje Savaprojekt s sedežem v Krškem je ob svoji 30-letnici nedavno prejelo veliki znak občine Kr- sko, že pred nekaj meseci pa so za štoritev inženirja, pri kateri »orjejo ledino v slovenskem prostoru«, kot pravi glavni direktor Peter Žigante, pridobili certifikat ISO 9001:2000. V Savaprojektu so ponosni tudi, da so s svojim urbanizmom bistveno vplivali na izgled posavske pokrajine, za razliko od nekaterih drugih uspešnih podjetij pa želijo svoj sedež obdržati v Krškem. Korenine Savaprojekta sega- jo sicer že v leto 1947, ven- dar nastanek podjetja datira v leto 1975. Poosamosvojitve- no lastninjenje se je zaklju- čilo leta 1997, tako da danes kompletno družbo obvladuje deseterica ljudi. Zaposlujejo 50 ljudi v glavnem iz posav- skih občin, pa tudi iz novome- škega, celjskega in Ijubljan- skega področja. Imajo tudi poslovno enoto v Ljubljana Na očitek, da so preveč na- slonjeni na »občinske« po- sle, Žigante odgovarja, da le 10 do 15 odst. letnega prome- ta ustvarijo v Posavju. V pri- vatnem sektorju dobijo 60, v javnem pa 40 odst. poslov. Samo v tern trenutku imajo »aktivnih« 120 pogodb, vred- nih preko 400 milijonov tolar- jev, v izvedbenem delu pa kar 80 do 100 milijard tolarjev. Savaprojekt je pobudnik in (so)ustanovitelj številnih strokovnih in stanovskih zdru- ženj, kot pravi Žigante, goji- jo dober odnos tudi s konku- renčnimi firmami, v katerih dela tudi veliko nekdanjih Savaprojektovih zaposlenih. »Želimo obdržati sedež v tej regiji in v občini Krško, zato nam ni vseeno, kako bo usta- novljena regija Posavje«. Po- leg slovenskega jih še naprej zanimajo predvsem južni trgi, predvsem države nekdanje Jugoslavije, zahodni trgi pa so zanje, pravi Žigante, pre- cej zaprti. Sicer pa so v družbi v zadnjih šestih letih 2,5-krat povečali promet, nekaj krat tudi dobiček, tako da je znat- no zrasla tudi dividenda nji- hovih delnic. Z 11 štipendisti je Savaprojekt absolutni re- korder med posavskimi firma- mi, s čimer želi priti do last- nega strokovnega kadra. Projektov na območju Posav- ja, pri katerih so sodelovali v zadnjem času je precej, ome- nimo le Grieshaberjevo stav- bo in Agipov bencinski servis na Drnovem ter Kostakovo in Eurospinovo stavbo v Krškem, znaten delež pa so prispeva- li tudi pri pripravi prostorskih dokumentov za nove daljno- vode ter hidroelektrarne na spodnji Savi. Infrastrukturni posegi v naš prostor so prilož- nost za razvoj, je prepričan Žigante, oviro pri tern pa vidi v sodelovanju posavskih občin »s figo v žepu«. P. Pavlovič Savaprojekt je vrtcu Leskovec - enoti Mali princ, osnovnima šolama XIV. divizije Senovo in dr. Mihajla Rostoharja Krsko ter družini Sokolovič podarilo nekaj racunalnikov. Direktor Peter Žigante je darila izročil ravnateljema Vinku Hostarju in Andreju Romihu, vz$ojiteljici Petri Urek in predstavnikom vrtičkarjev ter direktorici CSD Krsko Marjani Sečen (z desne proti levi). Prva Agipova črpalka v Posavju DRNOVO - V petek, 9. junija, so podžupanja Občine Krško Ana Nuša Somrak, predstavnik italijanskega veleposlaništva v Sloveniji, in najemnik lokala in bencinske črplake Sebastjan Veličevič, na Drnovem odpr- li Agipov bencinski servis, prvi na območju Posavja in osmi v Sloveniji. Investitor in lastnik družba Savaprojekt Krško je v ureditev objekta, ki so ga s predpogodbo že prenesli v last družbe Agip, vložila preko 400 milijonov tolarjev. B.M. Siliko z avtomobilskim certifikatom kakovosti RADNA PRI BOŠTANJU - Podjet- je Siliko, ki deluje v nekdanjih prostorih Jutranjke na Radni pri Boštanju, sicer pa ima sedež v Brezju pri Ljubljani, je v za- četku letošnjega leta uspešno prestalo certifikacijsko presojo in pridobilo avtomobilski certi- fikat kakovosti ISO TS 16949. V petek, 9. junija, je direktorju Janezu Koprivcu certifikat po- delil minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, sevniški žu- pan Kristijan Jane pa je podjet- ju izročil zahvalno listino. Podjetje Siliko je med najveqi- mi proizvajalci gumi-tehničnih izdelkov na slovenskem trgu. memben dobavitelj slovenske industrije bele tehnike, elek- tro, sanitarne in gradbene in- dustrije. Menijo, da jim bo pri- dobljeni certifikat (imajo že certifikata ISO 9001:2000 in ISO 14001:2000) v pomoč pri uspeš- nem nastopanju na zahtevnem evropskem trgu. Ko so konec leta 2003 odprli po- slovno enoto na Radni, so omo- gočili zaposlitev 30 delavcem, večinoma bivšim delavcem Ju- tranjke. Danes na Radni zapo- slujejo že 73 delavcev, skupaj pa je v podjetju zaposlenih 110 ljudi. Slovesno podelitev certi- fikata v lepo urejenih prostorih 60 % proizvodnje izvozijo na trg EU, predvsem za nemŠKO avto- mobilsko industrijo, so tudi po- podjetja so začinili s tradicio- nalnim »gumi-žurom«. P. Pavlovič Minister Andrej Vizjak, direktor Silika Janez Koprivec in predstavnik certifikacijske hiše ob podelitvi certifikata Center za razvoj podeželja Posavje CKŽ 46, 8270 Krško, Tel: 488 10 52, center@rra-posavje.si POBUDA SKUPNOSTILEADER+ NOVOST in PRILOŽNOST ZA REGIJO POSAVJE Center za razvoj podeželja Posavje je upravljavec Razvojnega programa podeželja regije Posavje, ki je temeljni strateški in programski dokument regije za področje razvoja podeželja. Dokument bo sestavni del nastajajočega Regionalnega razvojnega programa regije Posavje 2007-2013. Razvojni program podeželja regije Posavje bo osnova za koriščenje sredstev tudi iz pobude LE- ADER*, ki je ena od štirih pobud skupnosti, financirane iz evropskih strukturnih skladov. Prednostne strateške teme za LEADER+: kvalitetno izkoriščanje naravnih in kulturnih virov; izboljšanje kakovosti življenja na podeželskih območjih; dodajanje vrednosti lokalnim proizvodom (razvoj skupne infrastrukture in dejavnosti za pomoč manjšim proizvodnim enotam); uporaba znanja in izkušenj ter novih tehnologij za večjo konkurenčnost proizvodov in storitev na podeželskih območjih Pogoji za korišcenje sredstev LEADER+: na lokalnem nivoju oblikovana t.i. Lokalna Akcijska Skupi- na (LAS), katere ključna naloga je zagotavljanje LEADER partnerstva: to je načrtovanje in izvaja- nje projektov v skladu s pristopom od spodaj navzgor, ki temelji na lokalnem povezovanju v mreže in ustvarjanju sinergij med partnerji v skupini in dodaja novo vrednost proizvodom in storitvam. Kdo sestavlja LAS: posamezniki in interesna društva; javne institucije in gospodarski subjekti in zasebniki. Zmožnost delovanja LAS pa pomeni izpolnjevanje minimalnih kriterijev, in sicer sposobnost LAS za informiranje in spodbujanje lokalnega okolja, pripravo in izbor projektov, nadzor nad njihovim iz- vajanjem, vodenje procesov, povezanih s plačili, in poročanje. Kako in kdaj oblikovati LAS: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v skladu z evrop- skimi usmeritvami oblikovalo kriterije za vzpostavitev LAS po Sloveniji in objavilo javni razpis za iz- bor podeželskih območij, kjer ti delujejo, in ki bodo neposredno upravljali s sredstvi Leader* v skla- du s sprejeto razvojno strategijo območja in izbranimi projekti za njeno uresničevanje. Ključne prvine nove politike razvoja podeželja za obdobje 2007-2013: poudarek na partnerstvu, pristopu od spodaj navzgor in vključenost lokalnih udeležencev (odgovomost posameznika in institucij za razvoj) LEADER-«- lahko bistveno prispeva k uresni- čevanju lizbonske strategije, saj lahko z iz- borom pravih razvojnfrt projektov v regiji v okviru LEADER* sredstev ustvarimo nova de- lovna mesta in nove možnosti na podežel- skih območjih, zlasti za mlade in ženske, za- gotovimo najboljšo možno rabo tehnologije in spodbujamo inovativnost. K tern ciljem in strateškim ciljem razvoja regije Posavje bo usmerjeno tudi delovanje Centra za raz- voj podeželja Posavje kot upravljavca RPP, ko bomo v prihodnjih mesecih v sodelovanju s partnerji nadaljevali aktivnosti za vzposta- vitev LAS za območje regije Posavje. Več o pobudi LEADER* in primerih dobrih praks si lahko preberete na http://ec.europa.eu/agriculture/rur/leaderpUjs/. Pripravila: Darja Planinc, v.d.direktorice Kontakt: Center za razvoj podeželja Posavje, CKŽ 46, 8270 Krško tel: 07488 10 52. e-naslov: center@rra-posavie.si: daria.planinc@rra-posavie.si Spletna stran: http://www.center-posavie.si www.savaprojekt.si Ujemite poletje. Poletni krediti SKB banke. Obrestna mera že od 5,95 %*. studio TERMOELEKTRARNA B R E STAN ICA CPB18, 8280 Brestanica Holding Siovtsnsk« «lektrarnt d,o.o. OBRATOVALNO-EKOLOSKIPODATKI0 DELOVANJU TE BRESTANICA PROIZVODNJA - MAJ 2006 Proizvodna enota Proizvodnja (kWh) Obratovalne ure (ura) Število zagonov (število) Plinski bloki PB1.PB3, PB4inPB5ter parna bloka TA1 in TA2 112.757 4 3 MERITVE EMISIJSKIH KONCENTRACIJ - MAJ 2006 Proizv. enota Oorivo SOx ms/m1 NOx ms/m3 CO ms/m3 Dimno število Bacharach izmerjeno dovotjeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno doyoljeno izmerjeno dovoljeno PB2 KOEL 250 1700 379 450 20 100 6 6 PB3 KOEL 99 1700 314 450 6 100 1 6 PB4 MX 10,7 1700 98,7 150 19,0 100 0 2 KOEL ¦ kurilno olje ekstra lahko MIX - zemeljski plin + kurilno olje ekstra lahko Posavski obzornik - leto X, številka 12, četrtek, 15. 6. 2006 GOSPODARSTVO B Pomemben delež podjetnikov KRŠKO - Na krški izpostavi Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storit- ve - AJPES so predstavili poslovanje gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v letu 2005. Podjetnikov je bilo na območju Posavja v primerjavi z letom 2004 za dva odstotka več in tudi sicer je za naše območje značilen visok delež podjetnikov v primerjavi s šte- vilom gospodarskih družb. Oboji, tako podjetniki kot gospodarske družbe, pa se v sloven- skem merilu v večini ekonomskih kategorij, tako po številu zaposlenih, po prihodku kot po dodani vrednosti, uvrščajo na deveto mesto med dvanajstimi statističnimi regijami. Skupno je 2.265 posavskih samo- stojnih podjetnikov z 2.761 za- poslenimi v minulem letu ustva- rilo 45.373 milijonov tolarjev prihodkov, kar je za 4,8 % več kot v letu 2004, kljub temu pa je bila razlika med dohodkom pod- jetnikov in negativnim poslov- nim izidom ali neto dohodkom podjetnikov za 3,7 % slabša kot leto pred tern. Večino ali preko 99 % vseh prihodkov so ustvari- li z rednim poslovanjem, ob tern pa tudi za 414 milijonov tolar- jev negativnega poslovnega izi- da. Po besedah Marijane Malus, vodje statistike, informatike in registrov na AJPES-u, je za Po- savje značilen visok delež pod- jetnikov v primerjavi s števi- lom gospodarskih družb, saj jih je bilo v minulem letu 2,5-krat več kot družb. Ob tern opažajo tudi vse večjo vlogo samostoj- nih podjetnikov pri zaposlova- nju v primerjavi z gospodarskimi družbami, v katerih se pravilo- ma število zaposlenih nekoliko zmanjšuje, čeprav je bilo v mi- nulem letu v gospodarskih druž- bah osem zaposlenih več, kar pa je veliko manj kot pri podjetni- kih, kjer se je število zaposlenih povečalo kar za 4,7 %. Največ podjetnikov, 832, je v občini Krško in ti so zaposlova- li povprečno 1.051 delavcev. Od tega se jih največ ukvarja s pre- delovalno dejavnostjo, podjetni- ki iz dejavnosti gradbeništva pa so zaposlovali največ delavcev. Krški samostojni podjetniki so v minulem letu ustvarili skupno dobrih 17.700 milijonov tolarjev prihodkov. Skupno so poslovali pozitivno, čeprav z minimalnim poslabšanjem v primerjavi z le- tom 2004. Podjetniki občine Bre- žice, teh je 765 in so zaposlovali 863 delavcev, so poslovne rezul- tate glede na leto 2004 poslab- šali, saj se je negativni poslovni izid povečal za več kot dvakrat in je znašal 217 milijonov tolar- jev. Podjetniki iz občine Sevnica so bili edini, ki so kot celota re- alno izboljšali rezultate poslova- nja glede na leto 2004 z 9,9 od- stotka boljšim neto poslovnim izidom. 668 podjetnikov z okoli 850 zaposlenimi je ustvarilo 14 milijard prihodkov. V sevniški ob- čini so najbolj uspešni samostoj- ni podjetniki - gradbinci, najslab- še pa so poslovali gostinci. Gospodarske družbe v Posavju so skupno ustvarile prihodke v viši- ni 229 milijard tolarjev. Po be- sedah Andreja Zupančiča, vod- je izpostave AJPES-a v Krškem, je bilo v letu 2005 v 930 druž- bah 9.395 zaposlenih. V gospo- darstvu Posavja imajo največjo ekonomsko moč družbe iz obči- ne Krško, teh je 381, ki so za- poslovale 4.900 ljudi in ustvari- le tudi dobrih 70 % posavskega dobička. Prednjači predeloval- na dejavnost, poleg te pa daje močan gospodarski pečat krški občini tudi dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in vodo, k višini ustvarjenega do- bička v občini Krško pa so največ prispevale družbe z dejavnost- jo poslovanja z nepremičnina- mi, najema in poslovnih storitev. Skupno so gospodarske druž- be v občini Krško ustvarile oko- li 144.860 milijonov tolarjev či- stih prihodkov, za dobrih 7.400 milijonov tolarjev čistega dobič- ka in okoli 950 milijonov izgube. Prav toliko družb kot v krški ob- čini, 381, je bilo v brežiški obči- ni, le da je bilo v teh zaposlenih enkrat manj oseb ali 2.180 de- lavcev. Brežiške družbe so ustva- rile petino prihodkov posavskega gospodarstva in podoben delež prihodkov od prodaje na tujem trgu. Največ družb se ukvarja z dejavnostjo trgovine, popra- vilom motomih vozil in izdel- kov široke porabe, vendar so ob nasploh skupnem uspešnem po- slovanju ravno v tej dejavnosti družbe v masi izkazale negati- ven poslovni izid v višini oko- li 150 milijonov tolarjev. Čistih prihodkov od prodaje so breži- ške gospodarske družbe ustvari- le za 43 milijard, za 2.400 mili- jonov tolarjev čistega dobička in kar za 980 milijonov ali največ v Posavju äste izgube. Enkrat manj ali 168 sevniških družb je ustvarilo za 32.400 milijonov to- larjev čistih prihodkov, 660 mi- lijonov čistega dobička in okoli 360 milijonov čiste izgube. Povprečna mesečna obračuna- na bruto plača na območju Po- savja je v lanskem letu znašala 235.376 tolarjev na zaposlene- ga, še vedno pa je v primerja- vi s povprečno plačo gospodar- skih služb v Sloveniji nižja za 7,5 %. Glede na zgoraj navede- ne številke in gospodarsko moč posamezne občine pa se višina •osebnih dohodkov razlikuje tudi po občinah. V občini Sevnica je povprečna bruto plača znašala 197.204 tolarjev, v obäni Bre- žice 215.341 tolarjev in v občini Krško 262.328 tolarjev. Ponekod pa so place precej presegle pov- prečno plačo v Sloveniji, kot de- nimo v dejavnosti oskrbe z elek- triko, plinom in vodo za 50,7 %, v rudarstvu za 43,7 %, na podro- čju zdravstva in socialnega var- stva pa -so višji od slovenskega povprečja za 35.5 %. Izračunana dodana vrednost na zaposlenega v Posavju je znašala 7.408 tisoč tolarjev in je bila za 6,3 % višja kakor v Sloveniji, kjer je znašala 6.965 tisoč tolarjev. Bojana Mavsar Andrej Zupančič in Marijana Malus Elektrarniške račke Za bodočo hidroelektrarno Bianca potekajo pri- pravljalna dela in ob teh delih se vzporedno bele- iijo premnogi dogodki. Slednji je potrdil Kostakovo poslanstvo, to je skrb za ohranjanje okolja in na- rave. Sredi tamkajšnjega gradbišča je račji par pred časom naredil gnezdo. Tega so delqvci iz druzbe Kostak d.d. zaščitili in raco, ki je pridno sedela na jajcih, skrbno čuvali pred gradbeno mehanizacijo. Kljub njihovi bud- nosti pa je kaii uspelo iz gnezda odnesti nekaj jajc. Iz preostalih se je izvalilo pet mladih rack, ki se pripravljajo na prvi spust v jezero, katero je nastalo ob gradnji. Očitno račjemu paru niti hrup niti stalna priso- tnost delavcev, ki dela- jo marsikdaj tudi ponoči, nista mogla preprečiti, da bi opravila svoje po- slanstvo. Delavci so pre- pričani, da bo račja dru- iina še naprej ostala na gradbilcu elektrarne. KOMUNALNO STAVBNO PODJET JE d.d. Leskovika cesta 2a, Kriko Tel.: (07)48 17 200 i kostak Srečanje podeželskih razvojnih jeder BIZELJSKO - Na povabilo in v organizaciji Centra za razvoj podeželja Posavje je 31. maja v prostorih razstavno-prodajnega prostora na Bizeljskern potekalo nacionalno srečanje vseh desetih podeželskih razvojnih jeder, ki na lokalnem nivoju izvajamo nacionalni program podjetništva na podeielju. Nacionalni nosilec programa je JAPTI, Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije, program pa podpirata tudi Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Osrednji namen srečanja je bil v predstavitvi javnega razpisa za sofinanciranje delovanja in izva- janja aktivnosti podeželskih raz- vojnih jeder v letu 2006. Skozi usposabljanja in svetovanja, ki jih tako kot Center za razvoj po- deželja Posavje izvajajo tudi vsa ostala podeželska razvojna je- dra, se želi spodbuditi podjet- ništvo na podeželju in pospešiti razvoj mikro oblik podjetništva s ciljem trajnega zagotavljanja dodatnega dohodka na podeže- Iju. Zato mora biti delo Centra za razvoj podeželja Posavje v okviru tega programa usmerjeno v posamezne tematske skupine. Ob koncu leta mora biti rezultat dela s skupino registracija de- javnosti (dopolnüna dejavnost na kmetiji, osebno dopolnilno delo ali druga oblika dejavnosti) in (samo)zaposlitev vsaj enega člana tematske skupine. Center za razvoj podeželja Po- savje bo nadaljeval delo s te- matskima skupinama »roko- delci« in »potencialni nosilci različnih oblik dopolnilnih de- javnosti« z namenom razvoja novih produktov, storitev in pod- jetniških povezav na podeželju. Od 2. do 3. junija je z razsta- vo rokodelskih izdelkov in pre- stavitvijo svojih storitev center sodeloval tudi na 3. čezmej- nem turističnem srečanju v Sa- moboru. Dar ja Planinc Trimo strešne kritine s protlkondenčno zaSčito L>Tfimo CMS3 žeiite streho: lepO na pogled, preprosto za vzdrževanje, lahko trdno hkrat odporno nvarno energetskoVarČnO, prijazno do okolja in trajno? VTrimu vam nudimo trajno rešitevzjeklenimistrehami s protikondenčno zaščito. Strhez majhnotežoso primerneza nizke naklone (Trimoform 12°, TPO Dom 6°), s tipskimi rešitvami kleparskih zaključkov pa bodo Trimo pooblaščeni kroVci hitro uresničili vaše želje. Z izbiro Trimo streinih kritin boste sebi in prihodnjim rodovom omogočili varne sanje se dolga let ((%AUititLll29 F: 07 34 60 322, E: prodaj»#trlmo.il, I: www.trlmo.sl, www.trimoform.com Program soflnanctr« Ministrstvo za iolstvo In Sport Proprem toflntncira Evropska un1)a MINISTMtVO'ÜrioLi'fvo" MUMMT uaDHuaravBt» •«*» V okviru projekta »Center vseživljenjskega učenja Posavje« bo na Ljudski univerzi Krško do septembra 2006 odprto Središče za samostojno učenje. Točke SSU pa bodo tudi v Sevnici, na Senovem in v Brežicah. Na kratko vam tokrat predstavljamo, KAJ SO SREDIŠČA ZA SAMOSTOJNO UČENJE. To so središča, ki spodbujajo in tešijo VEDOŽEUNOST- organizirajo in nudijo možnost samostojnega učenja vsem odraslim. V Sloveniji jih poznamo že dobrih 10 let. Izkušnje so zelo pozitivne. To so s sodobno informacijsko- komunikacijsko tehnologijo in učnimi gradivi opremljeni učni prostori - namenjeni pridobivanju, utrjevanju ali izpopoinjevanju znanja. Na voljo so tudi strokovno usposobljeni svetovalci, mentorji in informatorji, ki vam pri učenju pomagajo z informacijami in nasveti. Učenje poteka individualno in samostojno. Čas, ritem in vsebino učenja udeleženci prilagodijo lastnim potrebam in možnostim. Udeleženci pri učenju uporabljajo ustrezno učno gradivo za samostojno učenje - CD-rome, videokasete, priročnike, učbenike... V zadnjem času so v nekaterih središčih po Sloveniji na voljo tudi e-gradiva, ki nastajajo s pomočjo informacijsko komunikacrjske tehnologije. Načrtujemo, da bomo tudi v partnerstvu projekta CVŽU Posavje razvili nekaj novih e-gradiv. Najbolj pomembno pa je, da bodo storitve v Središču za samostojno učenje brezplačne. Delavnice orientalskega trebušnega plesa Minuli konec tedna sta v LEKOS Galeriji Ana v Sevnici pod vodstvom Amine Pillich potekali delavnici orientalskega trebušnega plesa. Amina, po pokli- cu sicer diplomirana socialna delavka, že dobrih pet let pleše avtentični egipčanski in arabsko - turški pies. Tako je v petek galerija zaživela v pisanih barvah tančic, v soboto pa so se udeleženke uči- le baüady/saidi tehnike, ki je značilna za egipčanski stil. Čarobnost, igrivost in pred- vsem ženstvenost, ki jo izraža orientalski trebušni ples, si lahko pričarate še v petek, 16. junija, med 17. in 21.30 uro, ko bo po- udarek na nubijskem plesu. Sicer pa tečaj orientalskega plesa še vedno poteka vsak torek med 20. in 21.30 uro v LEKOS Galeriji Ana v Sevnici, medtem ko sta krška in tre- banjska skupina že zaključili s tečajem, ki se bo nadaljeval v jeseni. T.G. Pies s tancico H IZ NASIH KRAJEV Posavski obzornik - leto X, številka 12, četrtek, 15. 6. 2006 Leskovška cerkev unikatna v Srednji Evropi LESKOVEC - V okviru praznika KS Leskovec je 5. junija v Jožefo- vi dvorani v Leskovcu potekalo predavanje podiplomske študent- ke umetnostne zgodovine Daše Pahor z naslovom Župnijska cer- kev sv. Device Marije v Leskovcu pri Krškem in njen nastanek v času protestantizma. Kot je povedala Pahorjeva, je bila'leskov- ška župnijska cerkev verjetno zgrajena okoli leta 1540 v času pro- testantom naklonjenega župnika Martina Duelacherja. Cerkev je v osnovi gotska, vendar so nekateri elementi, predvsem kapiteli, zelo renesančni, kar kaže, da so cerkev graditi italijanski mojstri. Verjetno gre za isto delavnico, ki je gradila tudi bližnji Šrajbar- ski turn. 0 "protestantskem poreklu" cerkve priča tudi napis na lepo izklesani kamniti prižnici. Vsekakor gre za unikatno cerkev v srednjeevropskem prostoru, kar je bilo doslej premalo poudarje- no, je povedala AJenka Černelič Krošelj iz Valvasorjevega razis- kovalnega centra, sicer urednica publikacije "Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in Krško", v kateri je izšel članek Pahorjeve. Publikacija je nastala kot rezultat istoimenskega projekta in delno tudi spo- mladanskega simpozija z naslovom Vloga in pomen "krških" pro- testantov. P.P. Srečanje posavskih veteranov vojne za Slovenijo CERKLJE OB KRKI - V soboto, 3. junija, je v Vojašnici Cerklje ob Krki potekalo tradicionalno srečanje veteranov vojne za Sloveni- jo iz Posavja. Na prireditvenem prostoru se je zbralo nekaj 100 posavskih veteranov in ker je bilo srečanje posvečeno 15-letni- ci vojne za Slovenijo, je bilo druženje še toliko bolj svečano. Ob pričetku je vse zbrane pozdravil predsednik PO ZWS za Posavje Mitja Teropšič, ki je v svojem govoru poudaril pomen odločnosti Slovenske teritorialne obram- be in vseh, ki so se junija 1991 uprli težnjam JLA, da bi s silo pokorila Slovenijo in njeno že- Ijo po samostojni državi. Vse zbrane je povabil na ogled raz- stave fotografij »Štab v vojni«, ki jih je v obdobju vojne posnet fotograf Črt Cargo. Po ogled u razstave smo se vsi zbrani napotili do hangarjev Slovenske vojske, kjer je bila osrednja prostava, ki sta jo kot osrednja govomika obeležila Er- nest Breznikar in Rajmund Veber, ki sta v obdobju vojne pove- Ijevala enotam Teritorialne obrambe in Milice v Posavju. Poseben pomen proslavi so dali s svojo prisotnostjo in pozdravnimi bese- dami poslanec v DZ Stane Pajk ter župana Občine Krško Fran- ci Bogovič in Občine Brežice Ivan Molan. V nadaljevanju smo si ogledali film RTV Slovenija, posvečen dogodkom in bojem v Po- savju leta 1991, ki ga je posnel Jože Grajžl. Po ogledu filma je sledilo druženje ter seznanitev z opremo in oborožitvijo Sloven- ske vojske. Tekst in foto: Samo Hajtnik Udeleženci srečanja v Vojašnici Cerklje ob Krki Osrednja sovormka Ernest Breznikar in Rajmund Veber Obnovili vaško „štirno" VELIKA VAS - Tukaj so konec maja svečano odprli obnovljeno vaško „štirno", kot v teh krajih pravijo vodnjaku, pri Martinovi cerkvi. Od- kar imajo vsa gospodinjstva vodovod, „štima" seveda nima več takš- nega pomena kot v preteklosti, ko je bila pomemben vir preživetja. Pri njej so namreč napajali živino, ki so jo gnali z vaške gmajne, bila je tudi pomembna postaja za „furmane". Starejši krajani pripove- dujejo, kako je leta 1952 vanjo padla breja krava, preživela in kas- neje povrgla zdravega telička. Ta simbol kraja je z leti načel zob časa, zato krajanom seveda ni mogla več biti v ponos. Po obnovi Martinove cerkve so se na pobudo Jožka Žarna zato odločili, da obnovi jo še „štirno", milijonski zalo- gaj pa jim je uspel s finančno pomočjo Krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem in donatorjev ter z veliko prostovoljnega dela. Vodo iz obnovljene "Stirne" je na otvoritvi izčrpal Zvone Vizier, v korito pa sta jo zlila podžupanja Nuša Somrak in predsednik sveta KS Leskovec mag. Vojko Sotošek, saj je bila to prva v nizu prireditev ob prazniku KS Leskovec. Z nastopi so jo popestrili velikovaški otroci, udeleženci pa so se okrepčali ob dobrotah velikovaških gospodinj. P.P. Obnovijena "štirna" na Martinovem trgu v Veliki vasi Ponovno s pesmijo proslavili praznik BRESTANICA - V Posavju je preteklost še posebej zazna- movana, saj so bili njeni prebivalci v času druge sveto- vne vojne povečini izseljeni. Spomin na njihovo vrnitev so krajevni prazniki. Krajevna skupnost Brestanica svo- jega praznuje tudi v okviru krškega občinskega praznika. Slovesno prireditev so pripravili na brestaniškem gradu in jo po- imenovali Brestanica poje, saj je petje že od nekdaj prepoznav- ni znak tega okolja. Slovensko himno je zapel MoPZ Svoboda pod taktirko Janka Avsenaka. Tudi dvorana je bila pretesna za obis- kovalce, ki so se zgrnili na hrib in se prepustili toku dogajanja. Vezno besedo je podajala Margareta Marjetič, predsednik sveta KS Brestanica Franci Zivič pa se je dotaknil dosežkov preteklega leta, saj jim je uspelo dokončati dela na pokopališču, preplastiti nekaj cest z asfaltom ter še marsikaj postoriti. Podžupanja obči- ne Krško Nuša Somrak pa je krajanom čestitata in jim zažela še veliko kulturnih, športnih in delovnih dosežkov. V programu, ki je sledil, pa so se najprej predstavili Otroški zbor- ček iz vrtca, ki ga vodi Tatjana Mešiček, nato so zapeli in zaigra- li šolski Otroški zbor in skupina predmeta Ansambelske igre pod vodstvom Stanke Macur in ob klavirski spremljavi Martina Šu- šteršiča. Zapel je tudi Cerkveni mešani zbor pod vodstvom Mo- nike Habinc Rostohar. Svoje pevsko poslanstvo pa je še enkrat izvedel MoPZ Svoboda pod dirigentsko palico pevovodje Janka Av- senaka, ki je za svoje 30-letno delo z zborom prejel tudi krajevno priznanje. Priznanje brestaniške krajevne skupnosti pa je preje- lo še Odbojkarsko društvo Brestanica, ki je s svojimi dosežki pre- raslo športne okvire in se uveljavilo tudi izven krajevnih meja. V prostorih Fabjančičeva galerije pa so odprli likovno razstavo z na- slovom Stane in prijatelji. Nato pa je v sproščenem vzdušju pod idiličnimi grajskimi oboki sledilo še družabno srečanje. M.K.M. Tudi na Senušah v spomin na izgnance SENUŠE - V soboto popoldan, 10. junija, so krajanke in krajani KS Senuše s prireditvijo in družabnim srečanjem obeležili krajev- ni praznik, ki ga, kakor ostale krajevne skupnosti v izsetitvenem pasu med drugo svetovno vojno, posvečajo izgnanin in njihovi vr- nitvi na domove. Vse prisotne so ob kulturnem proeramu, ki ea je povezovala Doroteja Jazbec, oblikovali pa harmonikarji Pla- ninski orli, dekliški instrumentalni sestav Mlade Stražanke, re- citatorji in ljudski pevci Roženkravt, pozdravili predsednik sve- ta KS Alojz Lekše, direktor občinske uprave Krško Franc Glinšek in Franci Žičkar, predsednik Krajevnega odbora Društva izgancev Leskovec pri Krškem. B.M. »Mavrica izza duše« BREŽICE - V avditoriju Posavskega muzeja Brežice so konec maja predstavili novo knjigo posavskega rojaka dr. Milana Jazbeca, ki je izšla ob 760-letnici prve omembe njegove rojstne vasi Pohan- ce. Avtor, ki je znan predvsem kot pisec strokovnih del, se je to- krat posvetil leposlovnemu pisanju. Knjiga »Mavrica izza duše« je roman o diplomaciji, kateri se dr. Milan Jazbec poklicno posveča že vrsto let. Že pred nekaj leti je bil odlomek iz romana objav- Ijen v antologiji Fanfare, izboru novejših literamih del avtorjev iz Posavja, ki ga je izdal Zavod Neviodunum. P.B. Fotografije Nika Rovana KRŠKO - V Mladinskem centru Krško razstavlja Nik Rovan iz Kr- škega, dijak Srednje sole za oblikovanje in fotografijo v Ljublja- ni. Nik se je v okviru DZMP Krško najprej začel ukvarjati z video produkcijo, s fotografijo pa se ukvarja šele zadnji dve leti. Foto- grafira predvsem koncerte, na katerih skuša v objektiv ujeti glas- benike in skupine, ki izvajajo »hardcore-punk« glasbo. Pri foto- grafiranju rad eksperimentira s svetlobo, gibanjem, kontrasti in še išče svoj fotografski slog in izraz. Svojo prvo samostojno raz- stavo je naslovil Foto-Core, na ogled pa bo do konca julija. P.P. Z gibanjem in plesom obeležili dan sole KOPRIVNICA - Z glasbo, plesom in športnimi aktivnost- mi so na osnovni šoli Koprivnica učenci s profesorji in svojimi starši 1. junija obeležili dan sole, ki so ga le- tos posvetili okroglemu jubileju telovadnice. Osnovna sola Koprivnica je s 106 učenkami in učenci v letošnjem šolskem letu resda sola z najmanjšim številom učencev v obči- ni Krško, vendar je zato njen pomen toliko večji za kraj, kraja- ne in njihovo skupno sobivanje tako v vsakodnevnem kot v kultur- nem utripu kraja. In da je telovadnica zanje res velikega pomena, so ob dnevu sole pokazali s pestrimi plesnimi in telovadnimi toč- kami učenke in učenci devetletke, od najmlajših do najstarejših. Ogledalo si jih je veliko število staršev, ki so se v drugem delu pro- grama z njimi pomerili tudi v športnih igrah na zunanjem šolskem igrišču. Pies, gibanje in druženje pa ni bila edina aktivnost, s ka- tero so obeležili svoj dan, saj so ob deseti obtetnici izgradnje te- lovadnice na ogled postavili tudi pregledno razstavo fotografij o poteku gradbenih del, od prve zasajene lopate za izkop temeljev do slavnostne otvoritve 12. aprila 1996. B.M. Festival posavskih vin KOSTANJEVICA NA KRKI - "Večstoletna tradicija in pomembnost Kostanjevice na Krki na različnih področjih vinogradništva in vi- narstva v preteklosti in danes je rodila idejo, da v obliki festivala vin obogatimo ponudbo prireditev vinogradnikov in vinarjev v Po- savju. Zadali smo si cilj, da prvič v zgodovini s skupno priredit- vijo povežemo belokranjski, bizeljsko-sremiški in dolenjski vino- rodni okoliš," pravijo organizatorji festivala vin vinorodne dežele Posavja. 6. junija so že opravili strokovno ocenjevanje vin, v pet- ek, 16. junija pa se bo na prireditvenem prostoru v Galeriji Boži- dar Jakac ob 17. uri začela predstavitev sodelujočih vinarjev, ob 18. uri vodena degustacija, ob 19. uri bo slavnostni koncert ob 10- letnici ženskega pevskega zbora AKŽ Pod Gorjanci, ob 21. uri pa še slavnostna otvoritev festivala. V soboto, 17. junija, bo festival poleg galerije zajel tudi mesto Kostanjevica na Krki. Ob 11. uri pripravljajo voden ogled razstave slikovnega, knjižnega in publi- cistično-časopisnega gradiva vinorodnih okolišev Posavja, ob 12. uri predstavitev vinskih vitezov, ob 13. uri še eno vodeno degusta- cijo, nato pa se bodo predstavili belokranjski (ob 14. uri), bizelj- sko-sremiški (ob 15. uri) in dolenjski (ob 17. uri) vinorodni okoliši. Ob 18. uri bodo sledile še vodene degustacije z vmesnimi točkami kultumega programa. V nedeljo, 18. junija, bo v prostorih kosta- njeviške osnovne sole ob 9.30 uri predstavitev knjige Miloša Ko- vačiča "Trgovec z življenjem", ob 17. uri vinogradniška povorka po mestnih ulicah, ob 18. uri pa pri Lamutovem likovnem salonu še slavnostni koncert in predstavitev društva Žumberak. Festival se bo zaključil v petek, 23. junija, s strokovnim posvetom "Rak vinske trte omejen ali splošen problem", ki bo potekal v prosto- rih galerije. P.P. Mototrening kot opozorilo motoristom DOBOVA - V organizaciji Avtošole Posavc in Policijske uprave Krško je 3. junija v Dobovi potekala prireditev Mototrening 2006 - pred- stavitev spretnostnih voženj z motomimi kolesi. Vaje so demon- strirali inštruktorji AS Posavc na motornih kolesih Honda CBF ter predstavniki PP Krško na motornih kolesih BMW. Predstavitev je bila usmerjena predvsem v izpopolnjevanje v spretnostni vožnji z motornimi kolesi, njen namen pa je bil opozoriti voznike mo- tornih koles, da so zaradi pomanjkanja izkušenj in precenjeva- nja svojih sposobnosti prepogosto žrtve prometnih nesreč. Zato je treba dati poudarek preventivnemu delovanju in osveščanju o nevarnostih vožnje z motornim kolesom ter tako zmanjšati števi- lo prometnih nesreč z udeležbo voznikov motornih koles. Za čistejši Kozjanski park PODSREDA - Od 5. do 9. junija so v Kozjanskem parku v okvi- ru dneva okolja in zelenih dni še bolj intenzivno izvajali akcije čiščenja in urejanja okolja. Urejali so okolico izvira, imenova- nega Štok, ki je bil nekoč pomemben vir pitne vode prebivalcev trga Podsreda. Danes ima izvir Štok status naravne vrednote. Čistili so tudi divje odlagališče ob geološki poti na Rudnici. Razstava grafik v Galeriji Krško V Galeriji Krško se z razstavo „Vmesni prostori" predstavlja aka- demska grafičarka Irma Gnezda iz Vojskega pri Idriji. Mlada umet- nica, sicer podiplomska študentka grafike, ustvarja v ne prav po- gosti tehniki, vrsti jedkanice, imenovani „vernis mou", za katero je značilna velika mehkoba osnovne risbe. Obdelane grafične ploš- če tiska na platno dimenzije 140 x 70 cm, ki dopušča večkratno in obojestransko tiskanje. Gnezdova je raztavljala že na več skupin- skih razstavah, razstava v nekdanji cerkvi sv. Duha v Krškem pa je njena četrta samostojna. Na ogled je do 22. junija. P.P. Razstava varovancev VDC Krško - Leskovec V Zdravstvenem domu Krško so razstavljene risbe in slike uporabni- kov VDC Krško Leskovec, ki so nastale pod mentorstvom strokovne- ga sodelavca, skupinskega habilitator ja Uroša Srpčiča, profesorja li- kovne umetnosti. Razstava bo na ogled vse do 11. septembra. P.P. Posavski obzornik - leto X, številka 12, četrtek, 15. 6. 2006 IZ NASIH KRAJEV B Dobovčani praznovali v Selah SELA PRI DOBOVI - Krajevna skupnost Dobova sedmega junija obeležuje krajevni praznik, ki ga posveča vrnitvi izgnancev. Vsako leto ob tern pripravi vrsto priredi- tev, za svečano sejo sveta KS pa menjajo lokacijo - letošnje praznovanje se je za- čelo v Selah pri Dobovi z otvoritvijo javne razsvetljave. Sela pri Dobovi je svet Krajev- ne skupnosti izbral za letošnje slovesno praznovanje svojega krajevnega praznika, kajti v vasi so prižgali prvi del javne razsvetljave in s tern omogočili varnejšo pot pešcem, kolesar- jem in voznikom. Investicija javne razsvetljave je znašala nekaj več kot 9,5 milijona to- larjev in je bila sofinancirana tudi s strani brežiške občine. Župan Ivan Molan je krajanom čestital za ta dogodek ter iz- razil zadovoljstvo, da so tudi Sela, njegova rojstna vas, do- bila javno razsvetljavo. Sledila je svečana seja sveta KS, ki so jo s programom pope- strili učenci iz dobovske osnov- ne sole. Predsednik Boranič je prisotne nagovoril z besedami, da je izgnanstvo zaznamova- lo življenje v Dobovi in njenih osmih vaseh. Nato je nadalje- val, da je iz njihovih krajev iz- šlo veliko pomembnih ljudi, tudi sedanji župan je domačin. Poudaril je, da so zadovoljni, ker je mejna železniška posta- ja obnovljena, kmalu pa priča- kuje tudi rešitev problema z zapornicami. Končana je tudi obnova stare osnovne sole, prav tako so zaključeni posegi na pokopališču, čakajo pa na rešitev težav, ki jih povzroča- jo narasli vodotoki. Boranič je zadovoljen z delovanjem dru- štev in s sodelovanjem z občin- sko upravo ter vesel, da so do- bili krajevni urad ter so tako v preteklem letu uspeli uresniči- ti večino začrtanih aktivnosti, v bodoče pa se bodo posveti- li tudi utrjevanju sosedskih od- nosov s Hrvaško. Na seji so podelili tudi krajev- na priznanja, ki so jih preje- li Prostovolno gasilsko društvo Sela pri Dobovi, Zvonko Bla- žinč ter Vladka Guček. Turi- stično društvo Dobova pa je predstavniku Malega Obreža izročilo priznanje za najbolj urejen kraj. Tudi popoldne so v Selah na- daljevali slovesno, kajti obe- ležili so 60-letnico delovanja domačega prostovoljnega ga- silskega društva (njegov pred- sednik je Jože Lepšina), ki je v preteklem obdobju poskrbe- lo za prenovo in ureditev ga- silskega doma, nabavilo veli- ko opreme in se obogatilo še z drugim gasilskim vozilom. Po- leg tega njegovi člani organizi- rajo najrazličnejše aktivnosti, pripravijo vsakoletno kresova- nje, zato se je tudi nedeljsko družabno srečanje in prijetno vzdušje raztegnilo dolgo v noč. M.Kalčič Mirtič Poles župana sta trak prerezala še predsednik Krajevne skupnosti Dobova Mihael Boranič ter predsednik Vaške skupnosti Sela Jože Šoštarec, Godba na pihala iz Loč pa je zaigrala ob slovesnem trenutku. Praznik leskovške KS v spomin izgnancem LESKOVEC PRI KRŠKEM - Z glasbenim programom Lovskega pevskega zbora LD Kr- ško pod taktirko zborovodkinje Natalije Mustar Kranjc, z razstavljeno zbirko starega orožja in s podelitvijo plaket Krajevne skupnosti Leskovec pri Krškenrc, so krajanke in krajani ter člani leskovškega sveta Krajevne skupnosti 2. junija z osrednjo prire- ditvijo v domači šoli obeležili krajevni praznik. Krajevna skupnost Leskovec pri Krškem obetežuje 1. junij kot krajevni praznik v spomin na vrnitev interniranancev iz ta- borišč kakor tudi v spomin na vse, ki so v izseljeništvu v tu- jini med drugo svetovno vojno izgubili življenja. Kakor je ob tej priložnosti povedal pred- sednik sveta Krajevne skupno- sti Leskovec pri Krškem Vojko Sotošek, je za njimi razgibano leto, v katerem so med večji- mi projekti dokončali v dolžini skupno dveh kilometrov nape- Ijavo javne razsvetljave v Ve- nišah, na dokončanje oziroma sploh začetek del, ki jih bo na- daljeval novoizvoljeni Svet KS, pa čaka ureditev trga ali kakor mu pravijo domačini: leskov- škega placa. V Krajevni skup- nosti pa podpirajo tudi društve- na dogajanja, med katerimi sta najbolj aktivni in z največ čla- ni tamkajšnje Kulturno društvo in Strelsko društvo Leskovec. Na osrednji prireditvi, pred za- četkom katere so se na sveča- ni seji sestali tudi člani sveta KS, so podelili tudi dve prizna- nji oziroma plaketi KS Lesko- vec pri Krškem, ki jo je prejelo že omenjeno leskovško Strel- sko društvo za športne rezlul- tate in vključevanje mladih tako v klubsko kot v društveno delovanje, in Borisu Resmanu, ki se ukvarja z umetnim kova- štvom. Resman je namreč tako z izdelanimi kovanimi izdel- ki kot z donatorskim vložkom prispeval k urejenosti večih leskovških objektov, med dru- gim tamkajšnjega pokopališča in gasilskega doma. Svečano podelitev je spremljal kultur- ni program, ki ga je s petjem prispevalo 14 pevcev Lovskega pevskega zbora Lovske družine Krško, ki v letošnjem letu obe- ležuje deset let delovanja. Is- točasno pa je zbiratelj Ladislav Abram na ogled postavit tudi zasebno zbirko starega strel- nega vojaškega orožja in opre- me, največ s poreklom iz druge svetovne vojne. B.Mavsar SKUPINSKA SLIKA S POSLANCEM - Na vabilo poslanca Bojana Ruglja so predstavniki učencev z vseh osnovnih šol v obäni . Sevnica v mesecu maju obiskali zgradbo, v katerih deluje najvišje zakonodajno telo naše driave. Učenci so si z vodičem ogledali prostore Driavnega zbora, izvedeli nekaj o njegovi zgodovini, nato pa so se s poslancem Rugljem pogovarjali o načinu dela v parlamentu, njegovi sestavi itd. Sprejel in pozdravit jih je tudi predsednik Državnega zbora dr. France Cukjati. ___________________________________ O B C I N A Brežice PWbrezice mestno jedro ^ 23.-25. junij borilni športi in gimnastika, ulično gledališče, cirkusanti, ^^^^^ folklorne skupine in pihalni orkestri, tamburaši, Anžej Dežan, Romana Kranjčan, Rokn band, Marko Pezdirc in Zlati muzikantje, Rebeka Dremelj & Babilon 05, Nuša Derenda, Lačni Franz zzoranomPredinom veliki ognjemet Zakonca Šribar (spodaj) z udeleženci kolonije in obema županoma H OBČINA KRSKO PRAZNUJE Posavski obzornik - leto X, številka 12, četrtek, 15. 6. 2006 Praznično v občini Krško Kolesarski maraton ŠTD Balanca Krško Člani Športno turističnega društva Balanca Krško so se 31. maja tako kot že nekaj let pred tem odpravili na kolesarski maraton. Letos so izbrali traso Krško - Oglej - Padova, saj je Oglej pove- zan z našimi kraji kot nekdanji sedež oglejskega patriarhata, v katerega je sodila tudi župnija Videm ob Savi, ki je praznova- la 850-letnico. Na petdnevno pot so se podali Peter Gorjan, Du- šan Resnik, Miloš Kukovičič, Adam Molan in Aljoša Preskar, v spremljevalnem vozilu pa Tomaž Petan. P.P. Clani STD Balance s krško podžupanjo Ano Somrak in videmskim iupnikom Mitjo Markovicem pred odhodom na maraton Nastop orkestrov Glasbene šole Krško Glasbena šola Krško je 31. maja zaključila uspešno šolsko leto 2005/ 2006 s koncertom orkestrov njihove sole, na katerem so igrali člani pihalnega, godalnega in harmonikarskega orkestra. Ravnatelj Drago Gradišek in pomočnica ravnatelja Elizabeta Križanič sta ob tem po- delita spominska darila letošnjim tekmovalcem ter njihovim men- torjem, ki so na različnih tekmovanjih dosegli najvišja priznanja, ter poudarila, da so ponosni na uspehe učencev. M.K.M. Koncert Posavskega okteta Posavski oktet, ki deluje od leta 2000 in je v tem času izvedel že preko 60 koncertov, je 31. maja v Dvorani v parku Krško pripra- vil samostojni koncert. Na njem so pevci zapeli 14 najrazličnej- ših pesmi, med njimi so bile tudi sakralne, narodne ter dalmatin- ske. Večer sta popestrila kitarist Zoran Zlatič in vokatistka Petra Uršič, ki oktet tudi vodi. M.K.M. Odprli učilnico na prostem V Osnovni šoli Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki so 1. junija odprli učilnico na prostem, ki so jo v tem šolskem letu uredili v naravnem okolju šolskega gozdička. Kot je ob otvoritvi poveda- la ravnatetjica Melita Skušek, bo v njej potekal pouk tako nara- voslovnih kot ostalih predmetov in bo pomemben prispevek k pri- stnemu in izkustvenemu doživljanju narave pri učencih. Šolarji in učiteljice so staršem tudi praktično prikazali, kako bo potekal pouk v tej "naravni" učilnici. Pri njeni ureditvi s klopmi, lovsko opazovalnico in obvestilno tablo o drevesih in rastlinah v okolici sole je pomagalo nekaj donatorjev, precej pa je bilo tudi prosto- voljnega dela. V kostanjeviški šoli letos sicer praznujejo 100-let- nico stare šolske stavbe. P.P. Starši so si z zanimanjem ogledali, kako bo potekal pouk v učilnki na prostem__________________________________ Razstava grafik Venčeslava Spragerja V Dvorani v parku Krško je 1. junija postavil na ogled svoje grafi- ke Venčeslav Šprager, vsestranski umetnik (arhitekt, pesnik, pisa- telj, slikar in grafik), ki sicer živi in dela v Nemčiji. Gre za četrto v nizu razstav slovenskih umetnikov iz sveta (po Beatriz Tom- šič Čerkez, Nataši Škof in Zalki Arnšek), ki jih pripravlja Valva- sorjev raziskovalni center Krško in sledijo ideji o povezavi dvor- ca Raka s Slovenci po svetu. Razstava Spragerjevih grafik bo na ogled do 1. julija. Dan po odprtju razstave je potekala še delav- nica z umetnikom, naslovljena "Odtisi različnih Struktur in njih skrivnost". P.P. Slikarska kolonija "Ne pozabimo" v Kobilah V Etnološki zbirki v Kobilah, ki jo na stari domačiji skrbno ure- jata in z vrsto prireditev popestrita Ljudmila in Lojze Sribar, je 1. in 2. junija potekala dvodnevna slikarska kolonija z naslovom "Ne pozabimo". Tokrat sta zakonca Šribar v goste povabila šale- ške Ukovnike, ki se jim je ob zaključku in otvoritvi razstave pri- družil tudi predsednik Šaleškega likovnega društva in župan Mest- ne občine Velenje Srečko Meh. Šaleški likovniki so slikali različne kmečke motive, predvsem gospodarske objekte. Ob ustvarjanju so si ogledali tudi atelje akademske kiparke Vladke Štoviček, mi- mogrede pa degustirali tudi v vinski kleti Kmečke zadruge Krško. Likovna dela so razstavili v galeriji etnološke domačije, lepo šte- vilo obiskovalcev pa sta ob tej pritožnosti pozdravita in nagovo- rila tako velenjski župan Meh kot krški župan Bogovič. Zakonca Šribar sta pripravila pogostitev tako za gostujoče Ukovnike kot za obiskovalce, vsem skupaj pa so zapeli fantje etno vokalno-instru- mentalne skupine Bučenski ramplači iz Bučke. B.M. 10-letnica in slovo ljudskih pevcev Roženkravt Kulturno društvo ljudskih pevcev Roženkravt Krško je ob svoji 10. obletnici 2. junija pripravilo samostojni koncert "Prav luš- no je res na deželi". Večer ljudskih pesmi v hramu Vrbovega Loga na Brezovski Gori so popestrili harmonikarji Rudi Javornik, Milan Praznik in Jože Zorko, v narečju pa ga je povezovala Bernardka Zorko. Roženkravt se po desetih letih petja in druženja sicer po- slavlja, zato je ob tej priložnosti Sonja Levičar iz krške območne izpostave JSKD predsedniku društva Ivanu Grebencu izročila pri- znanje za 10-letno delo, enajst članov Roženkravta pa je za svo- je prepevanje prejelo bronaste Gallusove značke. P.P. Ljudski pevci Roienkravt 35. pokal mesta Krško v plavanju Krško je 3. junija že 35-ič gostilo mlade plavalce na tradicional- nem mednarodnem plavalnem mitingu za pokal mesta Krško, na katerem se je zbralo preko 300 tekmovalcev iz 22 slovenskih, hr- vaških in bosanskih klubov. Med njimi je bila najštevilčnejša seve- da ekipa domačega Celulozarja (nastopilo jih je kar 35), ki se je odlikovala tudi z odličnimi dosežki. Haris Ameti si je med mlajši- mi dečki do 12 let priplaval eno zmago in eno drugo mesto, Nejc Zakšek tretje in sedmo mesto, Natalija Zbiljski drugo in četr- to mesto, Matija Omerzel četrto in peto mesto, za presenečenje dneva pa je poskrbela 10-letna Ana-Lucija Bogdanovič, ki se je na 50 m prsno zavihtela na tretje mesto. Štafeti 4 x 50 m prosto deč- kov (Zakšek, Omerzel, Deržič, Ameti) in deklic (Zbiljski, Voljčan- šek, Bogdanovič, Vodeb) sta zasedli četrto mesto. Ob tem so Pet- ru Beriču in Jaroslavu Kovačiču podelili spominski plaketi, župan Franc Bogovič pa je obljubil gradnjo novega bazena. B.M. Mednarodni hitropotezni šahovski turnir V nekdanji krški Srednji tehniški šoli oziroma v nekdanjih delavni- cah v soseščini so se 3. junija zbrali šahisti na mednarodnem hi- tropoteznem šahovskem turnirju, ki ga je pripravil Šahovski klub Triglav Krško. Bele in črne figure je po plošči prestavljalo okoli 30 šahistov iz Posavja, Novega mesta in sosednje Hrvaške. B.M. Drenov karate turnir Tudi v okviru praznika KS Leskovec je Klub borilnih veščin Dren iz Leskovca 3. junija pripravil karate turnir za osnovnošolce, ki so se pomerili v katah posamezno in ekipno. Tekmovanja se je ude- ležito 75 karateistk in karateistov iz petih klubov: KK Brežice, KK Hypo iz Sevnice, KK Trebnje, KK Mislinja in domačega kluba Dren. V kategorijah posamezno sta KK Trebnje in KBV Dren osvojila po enajst medalj, KK Hypo deset, KK Brežice devet in KK Mislinja štiri medalje. V kategorijah ekipno so domači tekmovalci osvojili pet medalj, tekmovalci KK Brežice štiri, tekmovalci KK Hypo dve in tekmovalci KK Trebnje eno medaljo. B.M. Zeleni festival Vrbovega Loga Ob mednarodnem dnevu okolja in tednu gozdov je Zavod Vrbov Log v sodelovanju z Društvom ljubiteljev fotografije Krško, bre- žiško območno enoto Zavoda za gozdove in Zvezo ekoloških gi- banj 3. junija v krški Dvorani v parku ponovno pripravil Zeleni fe- stival. Prireditev z okoljsko vsebino so letos posvetili drevesom. Ob tem so podelili nagrade najboljšim na fotografskem nateča- ju Društva ljubiteljev fotografije Krško na temo "Drevesa-gozd", na katerem je sodelovalo 63 slovenskih fotografov iz desetih klu- bov. Sicer pa so med predavanji o drevesih zaigrale Mlade Stra- žanke. B.M. 30 let z Jankom Avsenakom Kulturno društvo Svoboda Brestanica je tudi v okviru praznika Krajevne skupnosti Brestanica 3. junija pripravilo prireditev z na- slovom »Peli smo skupaj, 30 let z Jankom Avsenakom«. Zborov- kar 2 okoli 60 raznovrstnimi phreditvami v času od 26. maja do 11. junija, O začetnih prazničnih prireditvah smo poroča- ^Je v prejšnji številki Posavskega pbzornika, tokrat pa.qob fßliuiemo s pre$ledom prazničnega dogajanja. Ur. ^[ sko petje v krški občini je z njim tesno povezano, saj se je preda- jal glasbi kot pevec in zborovodja. V lanskem letu je Moški pevski zbor Brestanica praznoval biserni jubilej, letos pa z njimi praznu- je tudi Janko Avsenak, ki zborovodsko palico uporabtja že od leta 1976. V programu, ki ga je povezovala Vidka Kuselj, so se pred- stavili še Stanka Macur, Vokalna skupina Solzice, Vinogradniški ok- tet iz Šentjerneja in senovska folklorna skupina. M.K.M. Brestaniški zbor in Janko Avsenak "Imejmo se fajn na Vihrah" Društvo ljudski pevci Pšenični klas Vihre je 3. junija v tamkajš- njem gasilskem domu pripravilo večer z naslovom "Imejmo se fajn na Vihrah". Dvorana gasilskega doma je bila kar premajh- na za vse, ki so želeli prisluhniti in si ogledati nastope številnih pevskih, glasbenih in plesnih skupin. Poleg domačega Pšeničnega klasa so nastopjli še: Mateja in Jerneja Žarn, Bučenski ramplači, ljudske pevke Žejno, Dušice iz Podbočja, KUD Rudar Glogovac iz Hrvaške, ljudski pevci Ajda, Mlade Stražanke in Roženkravti Buč- ka. Veeer so vsi nastopajoči zaključili s skupno pesmijo. P.P. Ljudski pevci Pšenični klas Vihre Kolesarski klub Olimp Krško je 3. in 4. junija organiziral kolesar- ski vikend. Prvi dan so izvedli drugi kronometer za pokal Slovenije in pokal občine Krško. Med 120 kolesarji se je tekmovanja udele- žilo tudi sedem kolesarjev in ena kolesarka domačega kluba. Naj- boljši je bil Rok Grilc, ki je bit med amaterji A drugi, prvič pa je za pokal Slovenije tekmovala tudi najmlajša članica KK Olimp 14- letna Lorna Pevec in zasedla osmo mesto. V tekmovanju za pokal občine Krško je med ženskami zmagala ravno Pevčeva, med ama- terji A Grilc pred bratoma Somunčič, v kategoriji masters A Simon Krejan iz RKD Krško, v kategoriji masters B pa Alojz Levičar iz KK Šprikla Krško. Naslednji dan je KK Olimp organiziral še drugi ma- raton po občini Krško, na katerem je bil najhitrejši Rok Grilc, ki je progo prevozil v dveh urah in petih minutah. P.P. Na štartu maratona po občini Krško Kvalifikacije za kadetsko rokometno EP V športni dvorani pri Srednji šoli Krško je od 2. do 4. junija po- tekal kvalifikacijski turnir za letošnje kadetsko evropsko prven- stvo v rokometu. Za dve mesti na prvenstvu so se pomerile re- prezentance Rusije, Italije, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Za domačine sta nastopila tudi dva Atomova rokometaša, in sicer Tomislav Slamar in Blaž Šalamon. Slovenci so najprej z 29:19 pre- magali Bosno in Hercegovino, nato z 31:31 remizirali z Italijani, zadnji dan pa v poslastici tridnevnega turnirja premagali Rusijo s 30:29. Ker so Rusi pred tem zmagali obe tekmi, sta se na kadet- sko evropsko rokometno prvenstvo, ki bo potekalo v Estoniji, uvr- stili ekipi Slovenije in Rusije. R.S. Kasaške dirke na Bregah Na hipodromu na Bregah so se 4. junija v organizaciji Konjeniške- ga kluba Posavje že tradicionalno pomerili najboljši slovenski kasa- či. Letošnja šesta dirka je na 1600-metrsko stezo privabila lastnike kar 88 konj iz vseh sloven- skih klubov, tekmovanje pa si je ogledalo okoli 800 gle- dalcev. V oblačnem in spre- menljivem vremenu so bili doseženi zelo dobri rezul- tati, padel pa je tudi rekord hipodroma Brege s kilometr- skim časom 1:14,6, ki ga je na vajetih francoskega voz- nika dosegla kobila Stella Noble iz Šentjerneja. S.M. Urol Bemardic (KK Posavje) Posavski obzornik - leto X, številka 12, četrtek, 15. 6. 2006 POSAVSKA PANORAMA H »Solze 3SK. A% fS) * 1^1 ^Mflf HLADNIK DUBOKOVIČ NOLTE KMEČKEM Mst ^VK' MSwmsk f^ i Pi \ ä Sjg' piite čisto vodol \ ^P H ¦ » sv "^^y ruski __^^Ä \ ^* jVI W ° SKUPNOST PESNIKIN .^^^^tiSL <¦, _ a*, \ | 1 I^B ° BIVŠA PISATEUI-^^m Wff - -a^1 -. \ -, *. W*3f c MINISTRY CAPEROCI ^¦K ^^H I ? CAPETRIN ----- ^A ^H / 2------------ JADRAN-^lem^ ;^B «•-"..-., -,,^m HOTENJE SKI OTOK VocW«riAMMAsons(>ro____•_,„ ..:±:...;._. \.___ _ = ^podJr^sfcHni aparao, \ kalan URBO MBXA fcsfcamastet Srssos, UR8O MEDIA JOB canter Kršto. Ewoetetäron Kiäto. / Podatne informacije dobite na števiiki 040 555 005 f preizkus FRANC. ROMARSKF ulJDSTV0 ^**<«X^ POSTAVA ,„>,,. SUKARIN OSKAR STATUA, KRAJ NA „„ac„ ----------------- 5RECNEZ 6RAF,k DEV SOHA GORENJ- IJSSSHL POBC-^^^g^^ (AUGUSTE) SKEM pjJjžVER, TANJE H^^^^^^^k^\ PERZIJ-^^^^^^^^^^ \ SKA KRA-1 UICA, / REŠITEUI-f CA JUDOV UČENEC. Kl SKRBI „,Vi° PIJAČA ZA RED V RAZREDU najAll IZSADJA TOMIUNGERER ""lATA* POSMEH VEUK NEKDANJI GLAS, ^00 FIAT ZV0K ŽELEZOV MOKROTA, OKSID DEŽEVJE MIK, PRI- TURŠKI ELOA NAKLEPEN VLAČNOST VIOLINIST VILER ODVZEM VOTLA (LICCO) ---------------- ŽIVUENJA MOCVIR. ----------------- UKAZ, RASTLINA SKOPUH NAREDBA NADAUEVANJE V „Hl'» rF-, . V BESEDE: GESLA J AKSAKOV DEL.PREDEL f ™™t PREBI-IZDELOVA- OLIVER ^Mj! i LECSIRA MLAKAR ___ __ M TRGATEV ^^B HBOinuA SOBNA IVO ^^¦L EDVARD rSdJT RASTllNA RADIN ^IH^ RAVNtKAR ««"« ZAČIMBA BREZREPA JHBL. rusrni iZ M0RJA ^ DVOŽIVKA NORVEŠKI KLUBIMTE" "^"^^^ ALPSKI LIGUUD|"H STRIC CHUCK ^«"i«? POHÖRSKÖ . BESEDILO NORRIS (lASSE) SMUČIŠČE JAKOVA MAJHEN SAMICA TRAK NAS'lUE NEKDANJÄ ----------------- HUSEINOVA ROY DRŽAVA EMERSON VOJNI RASTUN. GEOMET- DOPISNIK BODICA RIJSKO (VALENTIN) ----------------- TELO RIMSKl IMA KRAT-HIŠ. BOG KE NOOE MUREN FIQURA EVROPSKI ----------------- ----------------- VELETOK KELLY LUIS RAU.U LYNCH ENRIQUE ±>- -*¦)-HPM^ TUKO- ¦*— ^^1 VALEC PROBLEM Vodni flltri ANNA iz vode odstranijo klor, baker, svfnec, aluminij, apnenec, organske nečistoče ter pesticide. OčišČena voda : ima boljši okus in je bolj zdrava. Vodni filtri ANNA so naprodaj v vseh Mercator trgovinah z gospodinjskimi aparati ter tr-; «igovinah URBO MEDIA Intermarket Brežice, URBO MEDIA JOB center Krško In EVROELEKTRON Krško! i Geslo križanke pošljite do 7. julija 2006 na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIZANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike nasledniih nasrad. ki iih Dodaria Molan d.o.o.: 1. nagrada: vrč za vodo Anna SUPERIOR 3,2 I 2. nagrada: komplet filtrov za vodo Anna (3 kom) 3. nagrada: filter za vodo Anna Geslo 10/06 številke: VODNI FILTRI ANNA PUTE ČISTO VODO Nagrajenci 10/06 številke: 1. Marija Krapec Vrbina 3 8270 Krško, 2. Martin Pfeifer NHM9 8290 Sevnica 3. Marjan Blažek študentski domovi blok 1 Cesta 27. aprila 31 1111 Ljubljana (Q 0) ' 0) I Najmanjša in najlepša Met Vina Brežiceje GRAJSKA KLET v brežiškem gradu, kije namenjena ogledom, strokovno vodenim degustacijam in nakupom. GRAJSKA KLET CO n '& 1 S % o 1 V grajski kleti hranimo obsežno in bogato zbirko arhivskih vin, ki zajema predvsem vina posebnih kakovosti, nagrajena na različnih ocenjevanjih. Trinajst izmed njih krasi naziv "šampion". Vsa ta vinaje možno poizkusiti in kupiti v prekrasnem ambientu Grajske kleti. "Minister za zdravje opozarja: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA SKODUJE ZDRAVJU!" Informacije: Marjan Malus GSM: 03T 210 377 marjan.malus@vino-brezice.si OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA I rT"1 o »^> c;c; !¦<: I*c^ fcxa,c.r i | Tonček Petaci s.p., g$m: 040-791-145, www.kamnosestvo-petaci.si * IZDELAVA SPOMENIKOV KAMINI IN KRUŠNE PEČI ., KOPALNIŠKI PULTI «^.STOPNICE IN POLICE ¦ ,. FONTÄNE IN SKALENJAK — LETNE KUHINJE OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA FRIZERSKI I ATELJE TRAJNO GLAJE^EilliAfs i~ 1 r / u , Nudimo vam nasvet za vat najboljSi Izgled, kajti zadovoljna stranfca in ie vei, pii nas nlkoll ni odveč. jj Del. čas: PON - PET od WKKK/KKKKKKmOTA od 7. do 14. ure HOKMANN garaina in induslrijska vrat a avtomatizaeiia dvoritt Pooblaiieni zastopnlk: Robert Lajkovič s.p. Veliki Podlog 1a 8273 Leskovec Tel.: 07/49 77 090 Gsm: 041/766 345 TMS BREZICE d.o.o. SERVIS. TROOVINA, HIDRAVLIKA hidravličnih cevi prodaja in servis motornih kosilnic, Jčag in škropilnic nSotovinski popusti, možnost nakupa z I Trnlfl Am. B2S0 Rm^ice. TcJL-07/49 66 650. www.tmfi-bregicft.fti Posavski obzornik - leto X, številka 12, četrtek, 15. 6. 2006 OBVESTILA, PISMA Rl PISMA BRALCEV SPOROČILO BRALCEM , Uredništvo si po Zakonu o medijih (Ur.l.35/2001) pridržuje pravico do objave all neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu z uredniško polttiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in po- pravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali inter- es, kot to določa zakon. Prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslo- vom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, društev ...). Zakaj »NE« radioaktivnim odpadkom v naseljih? Kot je znano, je civilna iniciativa Globoko v občini Brežice prejšnji mesec nastopila proti nadaljevanju aktivnosti za umestitev odlagališča nizko in srednje radioaktivnih od- padkov na lokaciji rudnik Globoko (Mali vrh). Pri tern smo se aktivi- sti soočili z vrsto vprašanj krajanov. To kaže, kako pomanjkljiva in eno- stranska je bila informacijska kam- panja, ki so jo zadnje mesece vodi- li Občina Brežice, Svet KS Globoko, Agencija za radioaktivne odpadke Ljubljana in lokalna sredstva jav- nega obveščanja. Skupni imenova- lec stevilnih objavljenih prispevkov je namreč tale: radioaktivni odpad- ki so pač vrsta odpadkov, ki so lahko nevarni, če bi jih preprosto odloži- li v okolje, medtem ko varno sprav- Ijeni v ustreznem odlagališču nima- jo na okolje nobenega vpliva... Takšna je logika političnega odloča- nja. Stvari pa niso tako preproste. Najprej zato, ker se tisti neprijet- ni žarki ne ustavijo na koncu vasi, temveč dosežejo tudi občinsko in še kakšno drugo središče. Pa tudi zato, ker vsi nikoli ne mislimo enako in je v takem primeru ob sprejetih demo- kratičnih standardih primerno spo- znati tudi drugo resnico. Še pose- bej, če je to resnica večine... Odlagališča nizko, predvsem pa srednje radioaktivnih odpadkov, v Globokem torej ne bo. 0 tern je bilo odločeno že po dveh dneh zbiranja podpisov, ko je bil dosežen prag 5 % občinskih volilnih upravičencev. S tem se je ponovila še ena tistih zgodb, ki smo jim širom Slovenije price polnih dvajset let. Upati je, da se bo na tem primeru kaj nau- čila tudi javna agencija za radioak- tivne odpadke, ki ima zahtevno na- logo - najti primerno lokacijo. Prvi poduk je, da primerna lokacija pač ni tista v naselju ali v njegovi nepo- sredni bližini. Lokalna javnost mor- da sicer ne ve, da fluks radioaktiv- nih delcev pada ravno s kvadratom razdalje od izvora, vendar je dovolj ozaveščena, da se zaveda pomemb- nosti razdalje. Čemu potem za vsa- ko ceno posiljevanje z lokacijo pred pragom? Dalje, agencija bo morala razmisliti o modelu t.i. lokalnega partnerstva oziroma njegovega vodstvenega od- bora. Princip lokalnega partnerstva nai bi zagotovil vključevanje in so- odločanje javnosti ter občanom omogočil aktivno vlogo od samega začetka postopkov. Če bi bilo tako, bi bilo prihranjeno dosti hude krvi pa tudi nepotrebnih stroškov. Tako pa se občina slepi, da lahko organ, ki ga je sestavila, izvaja lokalno partnerstvo, ko ga za njegovo delo plačuje agencija. Absurd! To je ne- kaj takega, kot če bi lastnik podjet- ja plačeval svojega člana nadzorne- ga sveta, ta pa bi na seji zastopal interese sindikata. In nenazadnje, tako na ravni občine kot agencije, ki predstavlja državo, bo potreben bistveno bolj profesi- onalen pristop. V njem ne sme biti prostora za nasprotujoče si izjave, zamegljevanje objektivnih dejstev, enostransko informiranje na lokalni ravni in podobna orodja. Predvsem pa se bo morala agencija zavedati, da jo čaka v Posavju še zlasti tež- ko delo. Tu je namreč prisotna hi- poteka nezaupanja, ki si ga je dr- žava ustvarila skozi obdobje zadnjih dvajsetih in več let. Lokalna javnost namreč ni pozabila, da je bil njen pristanek k lokaciji za nuklearno elektrarno pridobljen z obljubami iz leta 1973, ki pa niso bile niko- li izpolnjene. Prav tako javnost ni pozabila, da se že sedemnajst let pometajo pod preprogo več kot ute- meljena vprašanja, kaj se je doga- jalo med nočnimi policijskimi blo- kadami rudniških rovov v bližnjem Dečnem selu.... Ko gre za radioaktivne odpadke, je v prvi vrsti potrebna verodo- stojnost! Civilna iniciativa Globoko, zanjo Milan Cizl (skrajsano v urednistvu) mm studio R0ŽMAN XXI POSAVSKI # -W T ObzorniK POSAVSKI OBZORNIK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 www.posavje.info, obzorni k@vol j a. net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršni urednik Peter Pavlovič Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica. Rok za rezervacijo oglasnega prostora v naslednji številki je 21. junij. Za točnost po- „datkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo nji- hovi uredniki. Tisk Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada 23.200 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika izide v četrtek, 29. junija 2006. NEVIODVNVM 16. in 17. junij ob 21. uri GRAD SEVNICA - grajski park Igra v izvedbi igralske skupine društva Trg Sevnica POD SVOBODNIM SONCEM (povest davnih dedov) Godi se pred več kot tisoč leti, takrat,ko so naši pradedje prišli iz širokih ravnic izza Karpatov in se razlili po tej zemlji. Morda ni bilo vse tako kot je zapisal pisatelj in kot vam bomo prikazali mi, toda vedno so živeli taki ljudje, kot živijo v tej igri, in če so hoteli živeti v prostosti, so se morali zanjo boje- vati. Toda ne samo o bojih, tudi o ljudeh, ki so te boje bili, govori naša povest. Pripoveduje o sovraštvih, ki so vnemali vojne med brati in o ljubeznih, ki so vojne poravnavale in ohranjale rod. Rod pa je živel in se boril za tisto, kar so mu vselej kratili - za svobodo, kajti hotel je živeti pod svobodnim soncem. Predprodaja vstopnic: Lekos papirnica Metka in cvetličarna Valentina - Inf.: Drustvo Trg , Ženja 81-63-186 alvasorjeva knjižnica Krško - CKŽ 26, 8270 Krško Vas vljudno vabijo na predstavitev knjige KRONIKA SEDMIH POZAB akademskega slikarja Jožeta Ciuhe V sredo, 21. junija 2006, ob 19. uri, v Dvorani v parku Z avtorjem se bo pogovarjala dr. Manca Košir FUNDACIJA JOŽE CIUHA KAM V POSAVJU? občinakrško Obäna Krško Območno združenje borcev in udeležencev NOB Krško Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Krško Policijsko društvo »Sever« Posavje Občinsko združenje stovenskih častnikov Krško Društvo izgnancev Slovenije, krajevna organizacija Krško VLJUDNO VABIMO na DOMICILNO PROSLAVO »BOHOR JE VSTAL - BOHOR ŽARI« v soboto, 24. junija 2006, ob 11. uri pri koči na Bohorju Slavnostni govomik bo general IVAN DOLNIČAR V kulturnem programu bodo nastopili: Pihalni orkester »Svoboda« Senovo Moški pevski zbor »Svoboda« Brestanica Učenci OŠ XIV. divizije Senovo Recitatorska skupina kulturnega društva »Svoboda« Senovo Proslavo posvečamo tudi 65-letnici ustanovitve OF in upora proti okupatorju ter 15-letnici osamosvojitvene vojne. Pripravljalni odbor NA PRIREDITEV BODO VOZILI AVTOBUSI Odhodi: Leskovec Krško - Avtobusna postaja Brestanica Senovo Cena prevoza: 500 SIT 9,15 9,30 9,45 10,00 OSEBNA VOZILA in KOMBIJI bodo parkirali na platoju nekdanjega peskokopa nad kočo ter ob cesti v smeri Bohor - Sevnica. AVTOBUSI bodo vozili do prireditvenega prostora, tu obračali in parkirali na skrajni levi strani ceste v smeri proti Senovem. Potni- ki bodo po končani prireditvi vstopati v avtobuse na mestih, kjer bodo le-ti parkirali. Vozila, ki bodo prispela na Bohor po 10.30, bodo parkirala v nase- lju pod kočo, oddaljenem 1 km. Promet bodo usmerjali redarji; prosimo, upoštevajte njihova na- vodila. Prireditve med 15. in 29. junijem Četrtek, 15.6. - ob 17.00, lutkovna predstava Obuti maček, grad Sevnica - ob 19.30, koncert tenorista Marka Železnika: Večer napolitanskih pesmi, grad Rajhenburg v Brestanici Petek, 16.6. - ob 18.00, Talent fest: zaključna predstavitev učnih podjetij dijakov ETrŠ Brežice, MC Brežice - ob 19.00,10. samostojni koncert ženskega pevskega zbora Aktiva kmeč- kih žena Pod Gorjanci, samostansko dvorišče v Kostanjevici na Krki - ob 21.00, uprizoritev Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem v iz- vedbi igralske skupine Društva Trg Sevnica, park sevniškega gradu Sobota, 17.6. - ob 15. uri, tekmovanje gasilskih enot v veslanju na reki Savi in družabno srečanje, jez pri HE Vrhovo in vrt pri Gasilskem domu v Loki - ob 20.00, Aškerčev večer v Podsredi - ob 20.30, spevoigra Kam je veselje šlo, Ajdovski gradec pri Vranju - ob 21.00, Jazzeya night: večer vokalne glasbe jazza, soula, popa in kla- sike, MC Brežice - ob 21.00, uprizoritev Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem v iz- vedbi igralske skupine Društva Trg Sevnica, park sevniškega gradu Nedelja, 18.6. - ob 9.00, pohod po Marinkini poti, start pri KMD na Lukovcu - ob 14.00, nedeljsko popoldne z ansambli Posavja, grad Sevnica Sreda, 21.6. - ob 20.00, osrednja proslava ob dnevu državnosti in koncert Godbe Sevni- ca, grad Sevnica (v primeru slabega vremena v kulturni dvorani Sevnica) Petek, 23.6. -od 11.00 do 15.00 in od 17.00 do 22.00, NMS fest & Youth idea: nastopi mla- dih glasbenih skupin ter športne in družabne igre, park pri MC Brežice - ob 23.00, večer animiranega filma: Porco Rosso, MC Krško Sobota, 24.6. ¦ od9.00 dalje, Petrov sejem v Brestanici ¦ ob 20.30, potopis z enomesečnega potepanja po Keniji, MC Sevnica Ponedeljek, 26.6. -ob 19.00, Vladimir Štoviček sence širine: spominska slovesnost ob razsta- vi fotografij umetnikovega okolja, Galerija Štoviček (ob gradu Leskovec) KRSKO NEVIODVNVM MALI OGLAS Kupim vinograd v veliko- sti od 10 do 30 arov, z zi- danico ali brez, v okolici Krškega ( Volovnik, Osre- dek, Golek ali drug kraj do 8 km iz Krškega). Telefon: 040 487 545 ali 031 209 951. Vabimo vas na slavnostno prireditev v pocastitev PRAZNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI MESTA KRSKO, kibo v petek, 16. junija 2006, ob 19.00 uri v parku starega krskega mestnega jedra. Spomin na prve krške borce in 65-letnico izgnanstva bomo počastili s slavnostnim koncertom Pihalnega orkestra Videm in MPZ » Svoboda » Brestanica ter prireditev zaključili * s prijateljskim srečanjem. SPREMLJAJOČE PRAZNIČNE PRIREDITVE : • Petek, 16. 06. ob 17.00 uri ob 17.00 uri ob 17.30 uri POHOD V RORE ( start iz mestnega parka ) Položitev venca padlim krškim borcem Društvo Izvir TURNIR V MALEM NOGOMETU Igrišče ob Bohoričevi ulici SRD Sajspoh-Bloki SLOVESNA PODEUTEV ODLIČIJ KS MESTA KRŠKO Dvorana v parku • Nedelja, 18. 06. ob 7.00 uri RIBIŠKO TEKMOVANJE Ribnik na Resi v Krškem RD Brestanica - Krško • Cetrtek, 22. 06. ob 16.00 uri S KOLESOM OKOLI SLOVENIJE Start pred Občino Krško Kolesarski klub Olimp 2004 • Sobota, 24.6. ob 20.00 uri POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI S KRESNO NOČJO Lovska koca na Libni PD Videm Ob prazniku krajevne skupnosti, vam spoštovane krajanke in krajani čestitamo ter vas vabimo, da se udeležite prazničnih prireditev. m ZADNJA STRAN Posavski obzornik - leto X, številka 12, četrtek, 15. 6. 2006 »0, prašičje meso pa še jemo! Po odmevni strokovni ekskurziji članov Posavsko dolenjsko prašičjerejskega društva v Italiji smo se ustavili na Kmetijsko svetovalni službi Brežice, kjer je zaposlen tajnik društva inženir kmetijstva Andrej Golob, pri katerem smo pobrskali za nekaj zanimivostmi s tega področja. V sicer službenih prostorih, opremljenimi s sodobno tehniko, prevzame obiskovalca naravno, nenarejeno okolje, ob spremljanju iskalcev po raznoterih informacijah pa never- jetno ljudski pristop zaposlenih, ki oblikujejo svetovalno službo. Za začetek je Andrej Golob zadovoljil dvema bolj osebnima vprašanjema. Kaj pravzaprav zajema vaše delo na Kmetijski svetovalni službi Brežice? Sem sicer terenski svetova- lec, a ker je vedno več pisar- niškega dela, pogrešam te- rensko delo. In od kod prihajate v službo v Brežice? Iz Dolnje Pirošice, kjer ima oče srednje veliko kmeti- jo in recimo, da na kmetiji malo pomagam, kjer imamo trenutno 15 bikov in 10 krav, vstajam ob peti uri zjutraj, da pomolzem krave. Društvo deluje deset let. Na čigavo pobudo je bilo usta- novljeno? Ustanovni zbor je bil že leta 1993, kjer so se povezali rej- ci prašičev iz vseh treh posav- skih občin in manjšega dela dolenjskega območja, tiste- ga, ki je bolj gravitiralo na Posavje. Pobudo je dala Zden- ka Kramar, takratna svetoval- ka za področje prašičjere- je in rejci prašičev. Vseskozi je včlanjenih okoli 50 članov, sedaj jih je že več iz Posav- ja. Kasneje je bilo ustanov- Ijeno Dolenjsko prašičjerej- sko društvo, s katerim dobro sodelujemo in večino aktual- nih zadev na področju prašič- jereje rešujemo, usklajujemo in organiziramo skupno. Kaj društvo prinaša rejcem? Bistvo društva je druženje ljudi, ki imajo neke skupne cilje, ter hkrati prenos infor- macij. V času delovanja dru- štva je bil dosežen precej - šen napredek v prašičjereji, saj so rejci z medsebojno iz- menjavo informacij, udelež- bo na izobraževanjih in stro- kovnih ekskurzijah dosegli na svojih kmetijah viden napre- dek. Na primer, pri reji v iz- boljšanju zootehničnih pogo- jev reje; ureditev hlevov in prehrane prašičev, dvig kva- litete plemenske vrednosti prašičev, to je osnovne ple- menske črede, ter posledič- no izboljšanje klavne kakovo- sti prašičev pitancev. Kateri rejci so včlanjeni v društvo in kakšne pasme prašičev gojijo? S kakšnimi problemi se soočajo? V društvo so včlanjeni tako rejci plemenskih svinj kot tudi rejci prašičev pitancev. Ti člani, ki so v društvu, ima- jo od 10 do 100 plemenskih svinj v reji in do 400 pitan- cev v turnusu. Nekateri se ukvarjajo z kombinirano rejo plemenskih svinj in pitanjem prašičev do končne teže, neka- teri pa se ukvarjajo samo s pi- tanjem prašičev. Pri vsem tern pa je problem, da so rejci pri prodaji prepuščeni lastnemu trgu, saj le manjši del prašič- jerejcev prodaja svoje praši- če organizaciji, s katero imajo sklenjeno pogodbo. Gotovo pa težijo k neki dobri organizaci- ji, ki bi skrbela za odkup praši- čev, nasploh pa je vse odvisno od trga samega. Brez izobraževanja rejcev pa tudi ne gre... Seveda, v tern času je bilo organiziranih več izobraževanj in sicer od tečajev umetnega osemenjevanja svinj, ko se je več rejcev odločilo za tečaj po pojavu Aujeszky-jeve bolezni in je bil prepovedan naravni pripust, do tern, kot so prehra- na prašičev, ureditev hlevov, pridelava krme in vsakoletne aktualne zadeve na podroqu reje prašičev. Izobraževanju so namenjene tudi strokovne ekskurzije po Sloveniji, v Ita- lijo in Avstrijo, kjer je rejcem omogočeno spoznavanje in na- čini reje prašičev še v drugih okoljih. Kakšne pasme prašičev pa vzrejajo naši rejci? Na področju Posavja deluje- jo štirje vzrejni centri za ple- menske svinje, kjer vzrejajo plemenske svinje (ženske) lini- je -12, te so potomke dveh pa- sem in so križanke med šved- skim landrasom -11 in velikim jorkširjem - 22. Linija 12 se nato v široki reji uporablja kot maternalna linija za prirejo odojkov oz. prašičev pitancev. Kot tercialna pasma za oseme- njevanje svinj linije 12 se naj- več uporabljajo merjasci pas- me nemški landras 55, križanci nemškega landrasa in pietre- na 54 oziroma druge ustrez- ne pasme. Izbor merjasca je pomemben predvsem z vidi- ka namena končnega proizvo- da (odojek, pitanje prašičev na nižjo*težo, višjo težo). Tu naj omenim, da nekaj rejcev v Posavju redi včasih zelo raz- širjenega in za naše območ- je značilnega krškopoljskega prašiča, ki je naša edina slo- venska avtohtona pasma pra- šičev. Je prašičjereja v sloven- skem kmetijstvu panoga, ki ima bodočnost? Je, vsekakor je. Število kme- tij, kjer redijo prašiče, se je v zadnjih letih občutno zmanjšalo, so se pa obsto- ječe kmetije v velikem de- ležu preusmerile samo v rejo prašičev z pridelavo osnovne krme na lastnih površinah. Pri nas govorimo o družinskih kmetijah, kjer pa je več na- predka vidnega pri mlajših nosilcih kmetij. Kako je s porabništvom svinjskega mesa, saj so se prehranske navade držav- Ijanov kar precej spremeni- le, kaj pravijo rejci? Trenutno prodaja svinjskega mesa še vedno poteka tekoče in ni bojazni, da bi je ne bilo, čeravno so se prehrambene navade nekoliko spremeni- le. Po statističnih podatkih se poraba prašičjega mesa v Slo- veniji postopoma povečuje in je nekaj pod 40 kg na prebi- valca 10 odstotkov manj kot je evropsko povprečje. S čim rejci danes hranijo puj- ske, kajti zdi se, da se je tudi na tem področju precej spre- menilo? Naše babice in dedje so pujske vseeno drugače kr- mili. Spomnimo se svinjskih loncev s kuhanjem krompir- ja, dodajanjem mleka... Se vedno.v večini z doma pri- delano krmo - koruza, ječ- men, krmni grah -, z doku- pom beljakovinskih dodatkov in mineralno vitaminskih me- šanic oziroma super koncen- tratov. Za sklepno besedo pa še eno osebno vprašanje, zani- ma me namreč, ali sami radi užijete pujskovo meso? O, seveda in nasploh se ga bo še jedlo. Če ga kak dan ali en teden ni na mizi, se da tudi čisto lepo preživeti, potem pa si ga zaželiš, vseeno ali je sveže pripravljeno ali je prekajeno. Ampak zjutraj, za zajtrk, pa z užitkom po- jem skodelico svežega doma- čega kravjega mleka, sladka- nega in z gosto nadrobljenim kruhom tako, da žlici ni težko pokončno stati v skodelici. Nat ja Jenko Sunčič Udeleženka majske strokovne ekskurzije v Italijo ga. Jozi- ce Šetinc, je bila navdušena nad organizacijo s strani Dolenj- skega prašičjerejskega društva, ki je povabilo tudi posavske rejce prašičev, največ se jih je udeleiilo iz KS Kapele. Pot jih je vodila v Seiano, preko mejnega prehoda Repentabor, spusta v Repen, kjer so si ogledali etnografski muzej v kra- ški hiši in zasebno klavnico. V Saleiu so si v kmečkem turiz- mu Škerlj ogledali rejo prašičev na prostem, ki imajo svoja domovanja v bivakih, nato pa so si v predmestju Trsta ogle- dali še vrtnarijo predsednika Kmečke zveze Alojza Debelisa. Ob obisku in ogledih jih je vodil novinar RTV Trst Marko Tav- car in jih havdulil, saj je gostom vseskozi vsestransko nudil svoje znanje in pomoč. Splavarjenje na Savi RADEČE - Med 23. in 25. junijem bodo v Radečah že osmo leto zapored priredili Dneve splavarjenja na Savi, ki so postali tradicionalna etnološko - etnograf- ska prireditev, ki se vsako leto odvija v počastitev dneva državnosti. Dneve splavarjenja, ki jih organizira Kulturno turistični rekre- acijski center Radeče, spremljajo poleg vožnje s splavom tudi vožnje jadrnic in raftov, kultume in športne prireditve, progra- mi za otroke, oživljanje nekdanjega načina življenja in dela splavarjev in prebivalcev doline Sopote. Posebna zanimivost bodo tudi tokrat skoki v Savo s starega železnega mosta, ki je bil zgrajen leta 1893, in je kot drugi najdaljši kovičen most v Evropi zaščiten kot tehnični spomenik. Skoki s tega mostu ve- Ijajo za najvišje skoke z mostu v Sloveniji. Najbolj veselo in zanimivo pa je seveda na splavu. Savski spla- varji bodo letos popeljali obiskovalce z novim, 20 tonskim in 24 metrov dolgim splavom, ki ga sestavljajo smrekovi hlodi in cevi, za razliko od starih splavov pa ima ta splav tudi motor, ki omogoča vožnjo proti toku. Po dobrodošlici z aperitivom, kru- hom in soljo, se na plavu ob zvokih harmonike odvija bogat program, ki se po dobrem flosarskem golažu in domači kapljici zakljud s flosarskim krstom enega izmed udeležencev. Tanja Grabrijan Za dneve splavarjenja je pripravljen nov splav, ki sicer sprejema zaključene skupine ie od meseca maja, pa vse do oktobra. Polfinale izbora za Miss Slovenije 2006 Sanda in Tamara tudi v finalu v Portorožu PODČETRTEK - Terme Olimje so gostile petnajsti polfinal- ni izbor za Miss Slovenije, katerega se je, poleg prvih treh z regionalnega izbora Miss Posavja 2006, udeležilo še se- demnajst deklet, v finale pa sta se izmed Posavk uvrstili kar dve, in sicer Sanda Lukavica in Tamara Pavlovič. Deževno in hladno vreme ni pri- zaneslo niti organizatorjem pol- finalnega izbora za Miss Slove- nije 2006, tako da so morali tekmovanje prestaviti iz idilič- nega prizorišča v Akvaluni v le- tos odprt hotel Sotelia. Na pet- kovo tekmovanje so se uvrstita dekleta s predizborov Posav- ja, Štajerske, Notranjske, Pri- morske, Maribora ter castin- ga, ki je potekal v Ljubljani. Iz Posavja so se v polfinale uvr- stile Sanda Lukavica iz Krškega kot Miss Posavja, Tamara Pavlo- vič iz Cerkelj ob Krki kot nje- na prva spremljevalka in Polo- na Podvinski iz Globokega kot druga spremljevalka. Skupno se je na polfinalnem izboru pome- rilo 20 deklet iz celotne Slove- nije, naprej pa se je uvrstilo le dvanajst po oceni strokovne ži- rije najlepših. Dekleta je oce- njevala petčlanska žirija, v ka- teri so bili glavni direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek, ak- tualna miss Slovenije Sanja Gro- har, vodja projekta miss Slove- nije 2006 na NET TV Urška Čož, novinarka Slovenskih novic Bar- bara Pance ter Jernej Pavlič, vodja trienja na NET TV, ki je v letošnjem letu odkupila eksklu- zivne TV pravice. Prireditev sta povezovali nekda- nji misici Živa Vadnov in Tina Zajc, dekleta pa so se strokov- ni žiriji in obiskovalcem pred- stavile v treh izhodih. V prvem v športno-elegantnih oblačilih, v drugem izhodu v kopalkah, v za- dnjem pa v večemih oblekah. Izbor so s svojimi nastopi pope- strili številni nastopajoči. Po vseh izhodih in po dolgotraj- nem premisleku strokovne žirije so izbrali 12 finalistk. Finalna prireditev, na katero sta se uvrstili Sanda in Tamara, bo potekala 25. junija v Avditoriju Portorož, nova Miss Slovenije pa se bo že 30. septembra na Polj- skem potegovala za laskavi na- slov Miss Sveta 2006. Tekst in foto: R. Sajovec Finalistke izbora Miss Slovenije 2006 Na splavarjenju, ki ga je organizirala Infra d.o.o., smo ujeli sevniškega zupana Kristijana Janca in radeškega zupana Franca Lipoglavska. Po preverjanju znanja geografije, biologije in rocnih spretnosti, je na flosarskem krstu Infrinega splavarjenja zaprisegel Bojan Kostevc, komunalni inšpektor na Občini Sevnica.